018-068/2014 Termoelektrarna Trbovlje d.o.o.

Številka: 018-068/2014-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz delavcev na delo in iz dela«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Integral Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4, Zagorje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Termoelektrarna Trbovlje d.o.o., Ob železnici 27, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 4. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 1. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Prevoz delavcev na delo in iz dela«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 6. 11. 2014, pod številko objave JN14062/2013.

Naročnik je s sklepom številka 4/2013 z dne 19. 12. 2013 (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi vseh ponudb) odločil, da se v tem postopku javnega naročanja zavrnejo vse prejete ponudbe. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo vlagatelja ter ponudbo ponudnika Kajič Jože s.p. iz Hrastnika (v nadaljevanju: drugi ponudnik). Naročnik je ugotovil, da sta obe ponudbi formalno popolni, pravilni in primerni glede na zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik je navedel tudi, da zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in spremenjenih okoliščin zavrača vse ponudbe ter da novega postopka za isti predmet javnega naročanja ne bo začel. Naročnik je v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi vseh ponudb navedel tudi višino takse (1.068,72 EUR) za predrevizijski in revizijski postopek.

Vlagatelj je z dopisom z dne 27. 12. 2013 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb. V zahtevi je vlagatelj naročnika med drugim pozval, da pojasni, kako je določil višino takse v znesku 1.068,72 EUR.

Naročnik je dne 6. 1. 2014 obema neizbranima ponudnikoma poslal pojasnilo glede »sodne« takse, v katerem je navedel, da višine takse v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb ni pravilno določil, saj je zmotno upošteval 22 % DDV, moral pa bi 9,5 %. Naročnik je določil tudi novo višino takse, in sicer v višini 959,22 EUR.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, datiran z dnem 9. 1. 2014, zoper sklep o zavrnitvi vseh ponudb, ki ga ja naročnik prejel dne 15. 1. 2014. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb ter povrnitev stroškov postopka. V zahtevku za revizijo je vlagatelj naročniku očital kršitev načela enakopravne obravnave ter navideznost naročnikovih razlogov za zavrnitev vseh ponudb. Vlagatelj je navedel, da je naročnik oba ponudnika obravnaval neenakopravno, saj ne drži, da zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in spremenjenih okoliščin zaključuje predmetno javno naročilo in da novega postopka oddaje javnega naročila ne bo začel. Naročnik je zavrnil vse ponudbe z namenom, da mu ne bi bilo potrebno izbrati najugodnejše popolne ponudbe (vlagateljeve), saj je drugi ponudnik že prej izvajal storitev, ki je predmet tega javnega naročila in jo še vedno izvaja, kar predstavlja neupravičeno favoriziranje drugega ponudnika. Očitno jo bo izvajal tudi naprej, saj potreba po prevozih delavcev še vedno obstaja. Naročnik je navedel tudi, da Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJNVETPS) naročniku sicer res dopušča zavrnitev vseh ponudb, da pa je vezan tudi na pravni red Evropske unije, v skladu s katerim naročnik ne sme zavrniti vseh ponudb, če bi bili razlogi zgolj navidezni in bi bila odločitev v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave, prav tako naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov. Neenakopravna obravnava vlagatelja naj bi bila razvidna tudi iz tega, da naročnik vlagatelju sploh ni dal dodatne obrazložitve o tem, kakšni so zaostreni pogoji poslovanja in za kakšne spremenjene okoliščine gre, s čimer vlagatelju onemogoča uveljavljanje pravice do pravnega varstva. Naročnik bi moral opraviti izbiro, saj je ponudba vlagatelja popolna, po merilih pa tudi najugodnejša, prav tako pri naročniku ni prenehala potreba po opravljanju storitve.

Naročnik je dne 14. 1. 2014 podal dodatno obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb (vlagatelj jo je prejel 15. 1. 2014), v katerem je pojasnil, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb izhaja iz dejstva, da je naročnik doslej za prodajo električne energije imel vedno sklenjeno letno pogodbo z matično gospodarsko družbo HSE. V letošnjem decembru pa je naročnikov nadzorni svet dal soglasje le k dvomesečni pogodbi za prodajo električne energije in to po znatno nižji ceni, kot za preteklo leto. Navedeno je za naročnika pomenilo bistveno spremembo in zaostrene pogoje poslovanja. Prevoz delavcev pa se zagotavlja z izplačilom nadomestila za prevoz, saj mimo Termoelektrarne Trbovlje poteka redna linija javnega prevoza (relacija Trbovlje – Hrastnik), prav tako so urejena obstoječa avtobusna postajališča v neposredni bližini, kar bi za delavce pomenilo le majhno spremembo in časovno prilagoditev obstoječim voznim redom javnega prevoza.

Naročnik je dne 16. 1. 2014 izdal sklep (v nadaljevanju: sklep z dne 16. 1. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Iz obrazložitve sklepa z dne 16. 1. 2014 izhaja, da je naročnik po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, zaradi česar je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel brez poziva na dopolnitev.
Zoper sklep z dne 16. 1. 2014 je vlagatelj dne 22. 1. 2014 vložil pritožbo, v kateri je predlagal, da Državna revizijska komisija sklep z dne 16. 1. 2014 razveljavi ter zahteval tudi povrnitev stroškov s pritožbo.
Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-025/2014-4 z dne 11. 2. 2014 odločila, da se pritožbi vlagatelja z dne 22. 1. 2014 ugodi, naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 16. 1. 2014 razveljavi in da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti v skladu prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je dne 7. 3. 2014 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 1. 2014 ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil (v nadaljevanju: sklep z dne 7. 3. 2014). Naročnik je v obrazložitev navedel, da je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel iz razloga zaostrenih pogojev poslovanja in s tem spremenjenih okoliščin, ter da je ponudnike obvestil, da novega postopka javnega naročanja ne bo začel. Sklicuje se, da so bili razlogi obširno objavljeni v medijih (šlo naj bi za splošno znana dejstva), in sicer da lastnik HSE za naročnika v letu 2014 planira zgolj proizvodnjo energije v mesecu januarju in februarju, kar pomeni, da gre le za dvomesečno obratovanje naročnika, ki ne pomeni samo izpada prihodkov v poslovnem letu, temveč tudi nižanje stroškov. Posledično naročnik ne bo poskrbel za prevoz delavcev na delo in z dela na način, kot je to predvideno v javnem naročilu, temveč si bodo morali delavci sami organizirati prevoz na delo in z dela, naročnik pa jim bo povrnil stroške. Predmeta javnega naročila tako ne bo potreboval, zato je postopek javnega naročanja zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb, kot mu to dovoljuje ZJNVETPS. Skladno s prakso Sodišča Evropske unije sme naročnik vedno prekiniti postopek javnega naročanja brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave. Naročnik je torej sprejel odločitev v skladu s pravili javnega naročanja in jo tudi zadostno obrazložil, tako da ni kršil niti načela enakopravne obravnave ponudnikov niti ni neupravičeno zaključil postopka javnega naročanja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 17. 3. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je v tem, ali je naročnik upravičeno zaključil postopek javnega naročanja brez oddaje javnega naročila ali pa bi javno naročilo moral oddati vlagatelju. Spor je tudi v tem, ali je naročnik v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb navajal navidezne razloge oziroma odločitve o oddaji javnega naročila ni ustrezno utemeljil, s čimer naj bi vlagatelja neenakopravno obravnaval in mu omejeval pravico do učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vprašanje, ali je naročnik upravičeno zaključil postopek tega javnega naročanja brez oddaje javnega naročila. Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi naročnik javno naročilo moral oddati njemu, saj je oddal popolno in najugodnejšo ponudbo.

Tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS določa, da naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti tudi ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo. V sklepu o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS. Posamezni ponudnik, ki je oddal popolno ponudbo – četudi je najugodnejša – torej nima pravice biti izbran v postopku javnega naročanja in nima pravice, da bi se javno naročilo oddalo prav njemu. Vlagateljeva navedba, da bi naročnik moral to javno naročilo oddati prav njemu – četudi je naročnik morda ugotovil, da je bila popolna in najugodnejša – je torej neutemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vprašanje, ali je naročnik v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb navajal navidezne razloge za zavrnitev vseh ponudb ter s tem kršil načelo enakopravne obravnave.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala vprašanje zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske Unije, ki je pri razlagi prava Evropske unije navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer pa morajo spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 27/2004), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev ter temeljna pravila prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave. Upoštevaje navedeno mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, ravnati v skladu s formalnimi zahtevami iz 84. člena ZJNVETPS, hkrati pa zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Kadar naročnik na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJNVETPS postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Če bi dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu izpodbijanega sklepa o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave. Prav to je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjeval.

Iz obrazložitve naročnikovega sklepa o zavrnitvi vseh ponudb izhaja, da je zavrnil vse ponudbe zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in s tem spremenjenih okoliščin. V pojasnilu z dne 14. 1. 2014, ki ga je vlagatelj prejel dne 15. 1. 2014 (kot to izhaja iz povratnice za navedeni dokument), je naročnik na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb podrobneje obrazložil razloge, ki so že bili povzeti. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj pojasnilo prejel po vložitvi zahtevka za revizijo; tudi iz vsebine zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi bil vlagatelj v času pisanja zahtevka za revizijo seznanjen z vsebino pojasnila z dne 14. 1. 2014. Prav tako je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik pojasnila z dne 14. 1. 2014, ki je po svoji vsebini dodatna obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb v smislu tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS, ni podal v zakonskem roku treh delovnih dni od prejema vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev. Iz pojasnila z dne 14. 1. 2014 izhaja, da je naročnik prejel zahtevo dne 6. 1. 2014, torej se je rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS iztekel 9. 1. 2014. Vlagatelj se tekom predrevizijskega, pritožbenega in revizijskega postopka vse od prejema pojasnila z dne 14. 1. 2014 do poteka roka za izjasnitev vlagatelja glede navedb naročnika v sklepu z 7. 3. 2014 ni izjasnil o (ne)utemeljenosti naročnikovih pojasnil glede razlogov za zavrnitev vseh ponudb v dokumentu z dne 14. 1. 2014.

Vlagatelj je svoj očitek neenakopravne obravnave utemeljeval z navedbami, da so razlogi, ki jih je navajal naročnik v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb, navidezni in da je obe ponudbi očitno zavrnil z namenom, da mu ne bi bilo potrebno izbrati najugodnejše popolne ponudbe (vlagateljeve), saj je konkurenčno podjetje (drugi ponudnik) že prej izvajalo razpisano storitev in jo še vedno izvaja ter jo bo očitno tudi vnaprej, saj potreba po storitvi, ki je predmet javnega naročila (prevozi delavcev), še vedno obstaja.

Naročnik je na vlagateljeve navedbe odgovoril tako v pojasnilu z dne 14. 1. 2014 ter v sklepu z dne 7. 3. 2014, pri čemer je navedel, da so bili razlogi obširno objavljeni v medijih (šlo naj bi za splošno znana dejstva), in sicer da lastnik HSE za naročnika v letu 2014 planira zgolj proizvodnjo energije v mesecu januarju in februarju, kar pomeni, da gre le za dvomesečno obratovanje naročnika, ki ne pomeni samo izpada prihodkov v poslovnem letu, temveč tudi nižanja stroškov. Posledično naročnik ne bo poskrbel za prevoz delavcev na delo in z dela na način, kot je to predvideno v javnem naročilu, temveč si bodo morali delavci sami organizirati prevoz na delo in z dela, naročnik pa jim bo povrnil stroške. Delavci so si prevoz na delo in z dela zagotovili uredili tudi preko vlagatelja, ki ima redno linijo Trbovlje-Hrastnik in ki poteka mimo naročnika.

Vlagatelj je svoje navedbe glede navideznosti naročnikovih razlogov podal v zahtevku za revizijo preden se je seznanil z naročnikovo obrazložitvijo razlogov za zavrnitev vseh ponudb v pojasnilu z dne 14. 1. 2014. Tekom predrevizijskega postopka ter revizijskega postopka – do poteka roka za izjasnitev glede navedb vlagatelja v sklepu z dne 7. 3. 2014 – ni podal novih navedb, s katerimi bi prerekal resničnost razlogov, ki jih je podal naročnik za zavrnitev vseh ponudb po vložitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je torej vlagateljeve navedbe presojala zgolj v luči navedb, podanih v zahtevku za revizijo ter upoštevaje kasnejša pojasnila naročnika, na katera pa se vlagatelj – kljub možnosti – ni odzval.

Državna revizijska komisija je že pojasnila, da naročnik nima dolžnosti izbrati najugodnejše popolne ponudbe, zato je vlagateljeva trditev, da je naročnik zavrnil vse ponudbe zgolj z namenom, da je ne odda vlagatelju, neutemeljena. Vlagateljeva trditev, da je drugi ponudnik predhodno izvajal storitev prevoza delavcev pri naročniku – tudi, če bi se izkazala za resnično – še ne izkazuje neenakopravne obravnave vlagatelja ali neresničnost razlogov, ki jih je naročnik navajal kot razlog za zavrnitev vseh ponudb, saj se ne nanaša na ta postopek javnega naročanja niti sama po sebi ni sporna s stališča pravil, ki urejajo postopke javnega naročanja.

Vlagatelj je trdil tudi, da je drugi ponudnik v času pisanja zahtevka za revizijo še naprej izvajal storitev ter da jo bo očitno tudi v prihodnje, saj naj bi potreba po izvajanju storitev, ki so predmet javnega naročila (prevozi delavcev), še vedno obstajala oziroma ni prenehala. Državna revizijska komisija je s pregledom naročnikove dokumentacije – tako sklepa o zavrnitvi vseh ponudb, pojasnila z dne 14. 1. 2014 ter sklepa z dne 7. 3. 2014 ugotovila, da naročnik nikoli ni zatrjeval, da bi pri njem prenehala potreba po prevozu delavcev z dela in na delo, temveč je navedel, da bo to potrebo zagotavljal drugače kot z oddajo tega javnega naročila (namreč da bo zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in potrebe po nižanju stroškov izplačeval nadomestilo za prevoz zaposlenim). Vlagateljeva trditev, da je naročnik v tem pogledu navajal neresnične razloge, je torej neutemeljena.

Trditev, da je naročnik zavrnil vse ponudbe z namenom, da mimo pravil o javnem naročanju odda javno naročilo drugemu ponudniku, ki sedaj izvaja storitev, ki je bila predmet tega javnega naročila, bi seveda lahko pomenila neresničnost razlogov, ki jih je naročnik navajal za zavrnitev vseh ponudb, ter tudi v tem smislu neenakopravno obravnavo vlagatelja pri zavrnitvi vseh ponudb. V luči tega, da vlagatelj ni v ničemer oporekal kasnejšim pojasnilom naročnika o razlogih za zavrnitev vseh ponudb (torej da vlagatelj, ko se je seznanil s podrobnejšimi razlogi za zavrnitev vseh ponudb, ni trdil ali dokazoval, da bi bila podana pojasnila neresnična oziroma da bi ravnanje naročnika kljub vsemu predstavljalo neenakopravno obravnavo vlagatelja), pa Državna revizijska komisija lahko zaključuje zgolj, da vlagatelj zatrjevanega spornega namena naročnika (in s tem neresničnosti razlogov za odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) ni izkazal.

Vlagatelj je sicer zatrjeval, da je naročnikov resničen namen razviden iz dejstva, da naj bi drugi ponudnik »brez podlage v zakonu« sedaj opravljal storitev po tem javnem naročilu in da naj bi jo opravljal tudi v prihodnje. V izkaz tega dejstva je vlagatelj predložil dve fotografiji, ki naj bi prikazovali razvoz delavcev in prihod dopoldanske izmene in odhod nočne izmene izpred lokacije naročnika (Termoelektrarne Trbovlje). Državna revizijska komisija je ugotovila, da je ena izmed fotografij popolnoma zamegljena. Iz nje je mogoče zgolj po obrisih razvideti, da prikazuje avtobus ponoči s prižganimi lučmi in ničesar drugega. Iz druge fotografije, posnete podnevi, je mogoče videti cesto, na kateri stoji avtobus ter nekaj ljudi. Iz fotografije ni mogoče ugotoviti, kje in kdaj je bila fotografija posneta, razpoznati tudi ni mogoče stavbe v ozadju. Na avtobusu ni nikakršnih oznak (prav tako ni mogoče razbrati registrske tablice), na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, kdo je lastnik avtobusa in iz kakega razlogi stoji pred neidentificirano stavbo ter kdo so ljudje ob avtobusu. Iz fotografije ni moč razbrati niti tega, ali gre za avtobus, ki ga uporablja drugi ponudnik, kaj šele, da bi bilo iz fotografije moč zaključiti, da drugi ponudnik sedaj za naročnika opravlja storitev, ki je bila predmet tega javnega naročila brez podlage v zakonu. Ker je Državna revizijska komisija razpolagala z obrazložitvijo iz sklepa z dne 7. 3. 2014, ki jo je podpisal direktor naročnika F. B. kot zakoniti zastopnik naročnika, in kjer naročnik zanika trditve vlagatelja, vlagatelj pa – kot je že bilo omenjeno – teh navedb naročnika v sklepu z dne 7. 3. 2014 ni prerekal niti ni navedel, o čem natančno naj bi direktor naročnika izpovedal, je ocenila, da je zaslišanje direktorja naročnika, kot je to predlagal vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, nepotrebno. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi ni opredelil, kaj naj bi dokazovalo zaslišanje prometnika M. J., zato je Državna revizijska komisija tudi izvedbo tega dokaza zavrnila kot nepotrebno.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ni izkazal, da je naročnik navajal neresnične razloge za zavrnitev vseh ponudb oziroma da je zavrnil vse ponudbe zgolj z namenom neenakopravne obravnave vlagatelja. Iz tega razloga je tudi na tem mestu obravnavane vlagateljeve očitke zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj je navajal tudi, da je bil naročnikov sklep o zavrnitvi vseh ponudb izdan z namenom, da bi vlagatelj ostal brez pravnega varstva, kar naj bi bilo razvidno iz dejstva, da sklep o zavrnitvi vseh ponudb ni vseboval podrobnih razlogov za zavrnitev vseh ponudb ter da naročnik vlagatelju (do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo) ni želel podati dodatne obrazložitve glede razlogov, navedenih v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb. To naj bi predstavljalo neenakopravno obravnavo vlagatelja ter kršitev njegove pravice do učinkovitega pravnega varstva.

Pravica ponudnikov iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS, da zahtevajo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (oziroma v tem primeru sklepa o zavrnitvi vseh ponudb), je namenjena prav temu, da se ponudniki, katerih ponudba ni bila izbrana, lahko seznanijo z razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana njihova ponudba, oziroma z razlogi, zaradi katerih je bila izbrana druga ponudba, in na podlagi te obrazložitve učinkovito uveljavijo svojo pravico do pravnega varstva. Drži navedba vlagatelja, da je bila naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb obrazložena skopo, vendar navedeno dejstvo samo po sebi še ne pomeni neenakopravne obravnave vlagatelja ter kršitve njegove pravice do učinkovitega pravnega varstva (ali pa naročnikovega namena kršiti takšno vlagateljevo pravico), saj je imel vlagatelj prav za ta primer na voljo možnost od naročnika zahtevati dodatno obrazložitev v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS. Kot je že bilo navedeno, je vlagatelj to možnost tudi izkoristil. Res je sicer, kot je že bilo ugotovljeno, da je naročnik pojasnilo z dne 14. 1. 2014 vlagatelju poslal prepozno (kar predstavlja kršitev tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS), tako da ga je vlagatelj prejel po tem, ko je že vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj se je torej pri pisanju zahtevka za revizijo moral opreti na skope informacije, s katerimi je razpolagal zgolj na podlagi sklepa o zavrnitvi vseh ponudb, ni pa še razpolagal z celotnim pojasnilom glede razlogov za zavrnitev vseh ponudb. Pritrditi je torej mogoče vlagatelju, da je bila njegova pravica do učinkovitega pravnega varstva okrnjena vsaj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo zaradi ravnanja naročnika. Vlagatelj pa je imel tekom predrevizijskega, pritožbenega in revizijskega postopka (po tem, ko se je že seznanil s pojasnilom z dne 14. 1. 2014 ter navedbami naročnika v sklepu z dne 7. 3. 2014) možnost opredelitve do teh navedb naročnika, kar pomeni, da mu je s tem bilo omogočeno seznaniti se z razlogi za odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ter učinkovito uveljavljanje pravnega varstva (četudi ga, kot je že bilo pojasnjeno, ni izkoristil). Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi že zgolj ugotovljena kršitev tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS narekovala razveljavitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 16. 4. 2014

Predsednica senata:

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o., Ob železnici 27, 1420 Trbovlje
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu