018-057/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

Številka: 018-057/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izvedbo meritev nivelmana visoke natančnosti od Celja do Zidanega Mosta« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Geodetska družba, d. o. o., Gerbičeva ulica 51a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Veronika Ermenc, odvetnica v Domžalah, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 4. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti (objava 3. 1. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV17/2014) z dokumentom »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 43001-2/2014-8 z dne 21. 1. 2014 ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Geoid, geodetski inženiring, d. o. o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 1. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v dokumentacijo. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument št. 43001-2/2014-13 z dne 28. 1. 2014) in 28. 1. 2014 dovolil vpogled v dokumentacijo (dokument »Zapisnik o vpogledu v ponudbo« z dne 28. 1. 2014).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 2. 2014, predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa dovolitev vpogleda, v vsakem primeru pa je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je naročnik kršil 8. in 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), »ostal[o] pozitivn[o] zakonodaj[o]«, »ostal[o] veljavn[o] zakonodaj[o]«, »[ni s]poštova[l] ključnih postopkovnih elementov ZUP« in mu »onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva«, ker mu ni dovolil vpogleda v vso dokumentacijo,
 je cena iz ponudbe izbranega ponudnika neobičajno nizka in
 izbrani ponudnik nima zahtevanih referenc, zato je naročnik njegovo ponudbo napačno ocenjeval po merilih.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 10. 2. 2014 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev.

Naročnik je s sklepom št. 43001-2/2014-16 z dne 20. 2. 2014 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 vlagatelj ni zahteval vpogleda v drugo dokumentacijo oziroma naročnikov spis, sicer pa je naročnik pri vpogledu varoval podatke skladno s prvim in tretjim odstavkom 22. člena ZJN-2, osebni podatki kadrov pa ne sodijo med javne podatke iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2,
 niso bili izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe, sicer pa naročnik niti ne meni, da bi bila ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka,
 je izbrani ponudnik predložil zahtevana dokazila za reference, sicer pa je naročnik 12. 2. 2014 reference preveril še pri referenčnih naročnikih, ki so potrdili, da je izbrani ponudnik izvajal vse naloge, omenjene v referenčnih potrdilih.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-2/2014-17 z dne 25. 2. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 3. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil, z vlogo z dne 13. 3. 2014 pa je Državni revizijski komisiji predložil dokazilo, da je pravočasno doplačal takso v višini 185,73 eurov, kot ga je Državna revizijska komisija pozvala skladno s četrtim odstavkom 72. člena ZPVPJN v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN (poziv št. 018-057/2014-4 z dne 11. 3. 2014), saj je bil pravni pouk v dokumentu »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 43001-2/2014-8 z dne 21. 1. 2014 napačen, v dokumentu št. 43001-2/2014-13 z dne 28. 1. 2014 pa ga sicer ni bilo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v pravočasno vloženem zahtevku za revizijo naročniku najprej očita kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, nato pa še nezakonito izbiro ponudbe izbranega ponudnika, ker naj bi bila neobičajno nizka, naročnik pa naj bi jo tudi nepravilno ocenil po merilih. Naročnik se ne strinja z vlagateljem in njegove očitke zavrača.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti (gl. obvestilo o naročilu male vrednosti) prejel ponudbi dveh ponudnikov (zapisnik o odpiranju ponudb z dne 15. 1. 2014), za kateri je, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 43001-2/2014-8 z dne 21. 1. 2014, ugotovil, da sta popolni, po ocenitvi po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, sestavljeno iz štirih meril (točka 2.12, str. 11–13 razpisne dokumentacije), pa izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je ocenil s 85 točkami. Naročnik je vlagateljevo ponudbo ocenil s 70,9 točkami. Iz odstopljene dokumentacije je tudi razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval (dopis št. 43001-2/2014-4 z dne 16. 1. 2014) na dopolnitev ponudbe, ki jo je ta dopolnil, saj je izbrani ponudnik predložil fotokopijo obrazca BON-1, ne pa originala, sam pa je preveril podatke pri davčnem organu (o plačanih obveznostih iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2) ter na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (glede omejitev poslovanja) in Ministrstva za finance (glede uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami). Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo (iz prejemne štampiljke izhaja, da ga je naročnik prejel 6. 2. 2014) preveril še podatke o referencah, saj je 12. 2. 2014 referenčne naročnike pozval, naj mu pojasnijo vsebino referenčnih poslov izbranega ponudnika, kar so ti tudi storili, in sicer 12., 13. in 20. 2. 2014 po elektronski pošti.

V prvi povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 je določeno, da po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. V prvi povedi iz prvega odstavka 22. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1), tajne podatke ali gospodarske družbe (tj. ZGD-1), štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost, v drugem odstavku 22. člena ZJN-2 pa je določeno, da ne glede na določbo pr[v]ega odstavka 22. člena ZJN-2 so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V prvi povedi iz tretjega odstavka 22. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje.

Čeprav prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 od vpogleda izrecno ne izključuje osebnih podatkov, je treba upoštevati, da jim mora naročnik zagotoviti varovanje na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJN-2 (prim. zadevi št. 018-418/2012 in 018-352/2013), hkrati pa tudi niso izrecno navedeni med podatki, ki so javni (gl. drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Tako je treba upoštevati, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 1. 2014 sicer zahteval tudi vpogled v dokumentacijo, vendar le v »oddano gradivo izbranega ponudnika«, zato ne more uspeti z očitkom, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je določena v prvi povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ker mu ni dovolil vpogleda v »spisovno dokumentacijo naročnika« (str. 3 zahtevka za revizijo) in »vse morebitne pozive na pojasnilo in dopolnitve« (str. 4 zahtevka za revizijo), saj te dokumentacije ni mogoče šteti za »oddano gradivo izbranega ponudnika«. Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 1. 2014 določil dokumentacijo, v katero je zahteval vpogled, zato ne more očitka o kršitvi svoje pravice do vpogleda vanjo utemeljiti s tem, da mu naročnik ni dovolil vpogleda tudi v tisto dokumentacijo, ki presega obseg dokumentacije, v katero je zahteval vpogled. V nasprotnem primeru bi vlagatelj z zahtevkom za revizijo dajal vsebini vloge z dne 24. 1. 2014 širši pomen od tistega, ki ga ta (tudi po najširšem še mogočem tolmačenju) prikazuje. Državna revizijska komisija je zato kot »oddano gradivo izbranega ponudnika« upoštevala »ponudbo izbranega ponudnika« (str. 3 zahtevka za revizijo) in »odgovore na te pozive« (str. 4 zahtevka za revizijo; torej odgovore na »vse morebitne pozive na pojasnilo in dopolnitve«, opomba Državne revizijske komisije).

Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil akta o določitvi poslovne skrivnosti in niti nobenega podatka v ponudbi ni označil kot poslovno skrivnost, vpogleda v dokumentacijo 28. 1. 2014 pa se ni udeležil noben predstavnik izbranega ponudnika, niti iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da bi izbrani ponudnik naročniku po tem, ko ga je naročnik seznanil z organizacijo vpogleda v dokumentacijo (obvestilo št. 43001-2/2014-11 z dne 27. 1. 2014), posredoval akt o določitvi poslovne skrivnosti ali da bi podatke iz ponudbe označil kot poslovno skrivnost. Iz dokumenta »Zapisnik o vpogledu v ponudbo« z dne 28. 1. 2014, katerega prevzem sta na dan vpogleda potrdila vlagateljeva predstavnika, ki sta se udeležila vpogleda v dokumentacijo, je razvidno, da je naročnik vanj zavedel, da »so v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, prikriti osebni podatki«, ni pa se skliceval tudi na varstvo poslovne skrivnosti. Iz tega dokumenta je razvidna le ena pripomba, dal pa jo je eden izmed vlagateljevih predstavnikov, ki se je udeležil vpogleda v dokumentacijo, in sicer se ni strinjal »z zakritjem priimka in imena ključnega kadra izbranega ponudnika«, saj je zaradi takega naročnikovega ravnanja »težko oceniti navedene strokovne reference«. Naročnik se je na varstvo (objektivne) poslovne skrivnosti skliceval šele v sklepu št. 43001-2/2014-16 z dne 20. 2. 2014 (odločitev o zahtevku za revizijo). Iz predstavljenega je zato razvidno, da je naročnik nekatere podatke iz ponudbe izbranega ponudnika pri vpogledu v dokumentacijo varoval, ker se je skliceval na ZVOP-1, ne pa na ZGD-1.

Iz obrazcev OBR-2A »Spisek delavcev, ki bodo izvajali nalogo« in OBR-2B »Spisek delavcev z referencami«, ki ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbo in je vanju vpogledala Državna revizijska komisija, je razvidno, da se nanašata na dve različni osebi, zato ni utemeljen vlagateljev strah, da izbrani ponudnik »navaja isto osebo za več ključnih funkcij v projektu« (str. 4 zahtevka za revizijo).

Iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da bi obstajala osebna privolitev oseb, na kateri se ti podatki nanašajo, da lahko naročnik razkrije njuni imeni in njuna priimka ponudnikom pri vpogledu v ponudbo, zato bi bilo za rešitev zadeve ključno odgovoriti še na vprašanje, ali obstaja zakonska podlaga za tako razkritje ponudnikom pri vpogledu v ponudbo (prim. prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Vlagatelj utemeljuje to podlago v tem, da je naročnik določil, da bo ponudbe ocenjeval tudi na podlagi referenc kadra (drugo in tretje merilo iz točke 2.12, str. 12 razpisne dokumentacije), zato naj bi bili podatki o imenu in priimku kadra javni po drugem odstavku 22. člena ZJN-2, ker gre za podatke, »ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril«. Vlagatelj sicer tudi pravilno navaja, da je naročnik določil zahteve za kadre tudi kot pogoj (predzadnji odstavek v točki 1.2, str. 6 razpisne dokumentacije), kot dokazilo pa je določil obrazca OBR-2A in OBR-2B, ki predstavljata izjavo v obliki tabele, v katere so morali ponudniki vpisati posamezne podatke. Že iz dejstva, da so morali ponudniki v tabele v obrazcih OBR-2A in OBR-2B vpisati posamezne osebne podatke in navesti referenčna dela, je razvidno, da ne gre za obrazce, ki bi jih ponudniki le podpisali in opremili z datumom, zato se vlagatelj neutemeljeno sklicuje (str. 4 zahtevka za revizijo) na odločitve Državne revizijske komisije, ki jih sicer ni konkretiziral, da je Državna revizijska komisija »v večih odločitvah že zapisala, da podatek, ki je po zakonu javen, predstavljajo obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru RD in ki jih ponudniki, dodano opremljene predložijo v okviru svoje ponudbe«. Res so obrazci »v okviru RD javno objavljeni ali preko Portala JN« (str. 4 zahtevka za revizijo), saj to določa vsaj prvi odstavek 72. člena ZJN-2, vendar statusa javnih podatkov ne pridobijo samih po sebi tudi vsi podatki, ki jih ponudniki vpišejo v take obrazce, temveč se javnost teh podatkov ugotavlja kazuistično po posameznih podatkih (gl. prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2, pa tudi četrti odstavek 79. člena ZJN-2). Poleg tega v konkretnem primeru dopolnitev ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik opravil na podlagi dopisa št. 43001-2/2014-4 z dne 16. 1. 2014, z vidika »oddan[ega] gradiv[a] izbranega ponudnika« ni relevantna za rešitev zadeve, saj se ne nanaša na podatke o kadrih.

Vendar ne glede na do sedaj zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da preizkušanje tega, ali je naročnik kršil prvo poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ko vlagatelju na vpogledu 28. 1. 2014 ni dovolil vpogleda v imeni in priimka priglašenih kadrov, ni ključno za rešitev konkretne zadeve. Državna revizijska komisija je upoštevala, da vlagatelj nasprotuje tudi ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika tudi po četrtem merilu, ki se nanaša na oceno »referenc podjetja«, po katerem je izbrani ponudnik prejel 10 točk od skupno možnih 15 točk, saj je priglasil le dva posla. Vlagatelj izpodbija oba navedena posla, ker naj bi »utemeljeno in preverjeno trdi[l]«, in sicer »na podlagi javno dostopnih podatkov, uradnih evidenc in arhiva e-naročanja«, da izbrani ponudnik ni izvajal nivelmana visoke natančnosti, ampak druga dela. Vendar je treba opozoriti, da vlagatelj kljub temu da je navedel, da je preveril vire, svojih navedb o neskladnosti referenčnih poslov z zahtevami razpisne dokumentacije ni dokaz(ov)al z ničimer. Poimenovanje posla, na katerega se sklicuje vlagatelj, da ga je navedel izbrani ponudnik, še ne pomeni, da po vsebini ni skladen z zahtevami razpisne dokumentacije. To, da naj bi izbrani ponudnik ne izvajal nivelmana visoke natančnosti, bi lahko vlagatelj predstavil, da bi opisal, kaj je bil predmet referenčnih poslov, to pa bi dokazal vsaj s podatki iz »javno dostopnih podatkov, uradnih evidenc in arhiva e-naročanja«. Ker vlagatelj tega ni storil, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ocenil ponudbo izbranega ponudnika v nasprotju s tistim, kar je določil v opisu četrtega merila. Neutemeljeno je sicer vlagateljevo opozarjanje, da »bi moral naročnik pred točkovanjem glede na svoja zakonita pooblastila preveriti ali je ponudnik predložil resnične in prave izjave ter predložil reference skladne z razpisno dokumentacijo« pri referenčnih naročnikih (str. 9 zahtevka za revizijo in vloga z dne 4. 3. 2014), saj je treba upoštevati, da naročnik oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti (7. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), v primeru takega postopka oddaje javnega naročila pa mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav (druga poved iz prvega odstavka 77. člena ZJN-2). Naročnikovo ravnanje, ko je šele po prejemu zahtevka za revizijo preveril podatke o referencah izbranega ponudnika pri referenčnih naročnikih, zato ni v nasprotju z ZJN-2, kot to vlagatelj zatrjuje v vlogi z dne 4. 3. 2014. So pa referenčni naročniki potrdili, da je izbrani ponudnik pri referenčnih poslih izvajal nivelman visoke natančnosti, zato so še toliko bolj neprepričljive nedokazane vlagateljeve trditve o nasprotnem. Res je sicer, da vlagatelj ni videl imen in priimkov kadrov iz referenčnih poslov, vendar je videl podatke o njuni izobrazbi in referenčnih poslih, pri tem pa je razvidno, da sta pri obeh kadrih navedena tudi posla, ki ju je izvajal izbrani ponudnik. Tako bi vlagatelj lahko predstavil, kdo je kader, ki je na strani izbranega ponudnika izvedel ta posla (golo vlagateljevo zanikanje, da priglašena kadra, ki bi ju vlagatelj poimensko navedel, teh poslov nista izvedla, namreč ne bi pomenilo še nič), kar bi izključilo možnost, da je ta posla izvedel nek drug kader. Tega pa vlagatelj ni zmogel, zato Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik narobe zaključil, da sta priglašena kadra izvedla vsaj dva posla. To pa pomeni, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika po merilu »reference osebe za kontrolo in potrditev elaborata« lahko ocenil vsaj s 5 točkami, po merilu »reference vodje terenske izmere« pa vsaj z 10 točkami. Ker vlagatelj ne nasprotuje ocenjevanju po merilu »cena«, po katerem je izbrani ponudnik prejel 50 točk, bi naročnik glede na predstavljano ob upoštevanju drugih treh meril ponudbo izbranega ponudnika lahko ocenil z vsaj 75 točkami (50 + 5 + 10 + 10), kar je več točk, kot jih je naročnik dodelil vlagateljevi ponudbi (70,9 točk), taki oceni svoje ponudbe pa vlagatelj ne nasprotuje. Ponudba izbranega ponudnika bi bila po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba še naprej najugodnejša, zato odločanje o vseh referencah kadrov ni potrebno, ker to ne bi spremenilo ugotovitev v zvezi s točkovno prednostjo pri ocenjevanju po merilih. Ob takem zaključku posebna opredelitev Državne revizijske komisije, ali bi ime in priimek priglašenih kadrov sicer lahko pomenila objektivno poslovno skrivnost, ki jo naročnik uveljavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni potrebna.

Očitek o kršitvi 49. člena ZJN-2 ni utemeljen. Vlagatelj namreč ni v položaju, ko bi naročnik izločil njegovo ponudbo zaradi neobičajno nizke ponudbe, sicer pa (ne glede na to, ali bi se vlagatelj lahko uspešno skliceval na naročnikovo ravnanje po drugi in tretji povedi iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2 za dolžnost preveriti neobičajno nizkih ponudb) niso podani pogoji iz druge povedi iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2 za preverjanje neobičajno nizkih ponudb že zato ne, ker naročnik ni prejel vsaj štirih pravočasnih ponudb, temveč le dve taki ponudbi (tj. vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 4. 4. 2014

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
 odvetnica Veronika Ermenc, Ljubljanska cesta 106, 1230 Domžale,
 Geoid, geodetski inženiring, d. o. o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.