018-059/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-059/2014-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ARRIVA ŠTAJERSKA, d. d., Meljska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 4. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 9. 2. 2014 se ugodi in se naročniku naloži odprava kršitev na način, da (v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval) razpisno dokumentacijo
 ustrezno dopolni s podatki glede »vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«,
 ustrezno dopolni na način, da v njej jasno zapiše, ali ima na orodju AVRIS materialne avtorske pravice ali ne,
 ustrezno (ob upoštevanju pozitivne zakonodaje Republike Slovenije) dopolni z navedbo glede tega, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 2. 2014 (kot neutemeljen) zavrne.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.313,76 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. 9. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa v RS (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 11. 11. 2013 (pod številko objave JN14274/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 13. 11. 2013 pa (pod številko dokumenta 383497) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 220.

Naročnik je dne 11. 2. 2014 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 2. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, ustrezno spremeni razpisno dokumentacijo in (iz razlogov, ki jih navaja) podaljša rok za sprejem ponudb. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne »stroške z revizijo«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
 v točki 1 zatrjuje, da je naročnik ravnal zavajajoče s tem, ko je v »odgovoru na vprašanje 30« navedel, da zahteva reference, ki so po posameznih točkah najmanj 50 % od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema, manj kot šest dni pred rokom za podajo ponudb pa je »popravil odgovor na vprašanje 30 ter ga obrnil na glavo« tako, da je odtlej zahteval reference, ki so po posameznih točkah do 50 % od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema. Ta sprememba razpisne dokumentacije je vlagatelja, kot zatrjuje, izločila, ker »so njegove reference višje«, opisano ravnanje pa vlagatelj ocenjuje kot nedopustno, saj je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in načeli transparentnosti v javnem naročanju;
 v točki 2 zatrjuje, da je naročnik v odgovoru številka 72, objavljenem na Portalu javnih naročil, navedel, da »ne vodi evidenc mestnih prometov«, ker je ta podatek bistvenega pomena za pripravo ponudbe (kar se tiče ocene dela oziroma »cene za ponudbo«), pa ga je upravičen zahtevati. Vlagatelj ob tem zaključuje, da je »nerazkritje teh podatkov s strani naročnika pa čeprav z njimi razpolaga« […] »v izrazitem nasprotju za načelom transparentnosti in enakopravnosti vseh ponudnikov«;
 v točki 3 zatrjuje, da bi s podajo ponudbe iz razloga, ker naročnik nima in ne poseduje materialne avtorske pravice ter izvornih kod za informacijski sistem Avris (oziroma programska modula Avris_p in Avris_u), s tem pa zavaja ponudnike, prevzel obveznosti, ki jih ne bo mogel izpolniti in bo odškodninsko odgovoren;
 v točki 4 in 5 zatrjuje, da naročnik ni jasno odgovoril na nekatera vprašanja glede kritja dela stroškov prevoznikov,
 v točki 6 zatrjuje, da bo v primeru, da bo izvajalec naloge prevoznik, ta lahko »na ta način pridobil podatke o vseh podatkih, ki bi lahko predstavljale poslovne skrivnosti določenega prevoznika«, pa tudi, da so »odgovori na 72 in 80 sklop vprašanj v nasprotju s odgovori sklopa 32, 91«,
 v točki 7 zatrjuje, da lahko, v kolikor bo izvajalec eden izmed prevoznikov (iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja in bodo predstavljeni v nadaljevanju tega sklepa), pride do konflikta interesov, da pojem »prilagojen bruto model« v strokovni literaturi pomeni, da se ponudbena cena za kilometer korigira z raznimi faktorji (najpogosteje s številom prevoženih kilometrov), pa tudi, da odgovor »naročnika (sklop vprašanj 83)«, v katerem navaja, da »je informacije o prihodkih, ki jih ima trenutno izvajalec GJS nepomembna ne drži«,
 v točki 8 zatrjuje, da v nalogi »Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico« ne piše, katera podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvornih kod, naročnik pa bi moral podatke o tem v odgovoru na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno, jasno in nedvoumno predstaviti, saj je to ključno za pripravo njegove ponudbe,
 v rubriki »POVZETEK« zatrjuje, da iz več (nasprotujočih si) odgovorov na vprašanja naročnika ni jasno (in nedvoumno) razbrati, kaj se zgodi v situaciji, ko eden izmed sodelujočih prevoznikov ni lastnik avtorskih pravic in izvornih kod informacijskega sistema, njegov ponudnik informacijskih storitev pa se z izvajalcem naloge ne bo mogel dogovoriti glede višine plačila za dostop do izvorne kode.

Dne 20. 2. 2014 je naročnik sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-108/2013/34, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, kot izhajajo iz
 točke 1 zahtevka za revizijo, sklicujoč se na odgovora na 30 in 102 vprašanje, navaja, da ni spreminjal zahtev razpisne dokumentacije glede referenc, ampak je le pojasnil, da zahteva reference ki so »najmanj 50% od obsega predvidene integracije sistema v RS«. Če je torej ponudnik »imel višje reference od zahtevanih, je seveda lahko podal ponudbo«,
 točke 2 zahtevka za revizijo, navaja, da je imel vlagatelj dostop do vseh podatkov, ki jih je potreboval za oddajo ponudbe (tudi preko »FTP odložišč[a] ftp://ftp.drsc.si«),
 točke 3 zahtevka za revizijo, navaja, da ima za informacijske rešitve, za katere meni, da jih je smiselno vključiti v nov informacijski sistem, materialne avtorske pravice,
 točk 4 in 5 zahtevka za revizijo, navaja, da je na vprašanja glede kritja dela stroškov prevoznikov odgovoril jasno, obenem pa pojasnjuje, da je celoten sklop vprašanj o stroških projekta in stroških prevoznikov eno od ključnih vprašanj, ki jih mora razrešiti ponudnik pri pripravi ponudbe za javno naročilo,
 točke 6 zahtevka za revizijo, navaja, da je v odgovorih jasno obrazložil razmejitev med testnim in dejanskim realnim okoljem, pa tudi, da je jasno odgovoril, da bo varoval poslovno skrivnost,
 točke 7 zahtevka za revizijo, navaja, da morebitno sodelovanje enega ali več prevoznikov pri pripravi strokovnih podlag za posamezne odločitve ne pomeni nobene prednosti za posamezno vrsto prevoza ali za posameznega prevoznika oziroma koncesionarja, obenem pa se opredeljuje tudi do »prilagojenega bruto modela financiranja«,
 točke 8 zahtevka za revizijo, navaja, da potencialni ponudnik za pripravo ustrezne ponudbe ne potrebuje »podrobnega spiska kakšne rešitve medsebojnih pravnih razmerij imajo prevozniki s svojimi tehnološkimi ponudniki, temveč dogovore« z njimi.

Naročnik je v prilogi dopisa številka 430-108/2013/38, z dne 25. 2. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27. 2. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 27. 2. 2014 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO ODLOČITVE NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO JN 14274/2013, št. 430-108/2013/34 z dne 20.2.2014«, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj meni, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegov zahtevek za revizijo zavrnil, zato podaja svoje opredelitve smiselno po točkah odločitve naročnika o zahtevku za revizijo.

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala tistih dejstev, ki po vsebini predstavljajo nova dejstva in jih vlagatelj navaja pod naslovom »Ad 4. in 5.« na straneh od 10 do 15, pod naslovom »Ad 6.« na straneh od 15 do 18, pod naslovom »Ad 7.« na straneh od 19 do 31 in pod naslovom »Ad 8.« na straneh od 31 do 68 (razen segmentov, ki so v tem sklepu Državne revizijske komisije izrecno omenjeni in po vsebini ne predstavljajo novih dejstev) opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč med drugim zatrjuje, da bi lahko predložil pravilno ponudbo, v kolikor naročnik ne bi storil očitanih mu nepravilnosti. Vlagatelj naročniku očita, da na vprašanja, ki so mu bila zastavljena, ni odgovoril na način in z vsebino, ki bi zagotovila enakopravnost vseh ponudnikov, odgovori na določena vprašanja pa so zavajajoči in zlasti nejasni in dvoumni (tretji odstavek na drugi strani zahtevka za revizijo).

V točki 1 zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal zavajajoče s tem, ko je v »odgovoru na vprašanje 30« navedel, da zahteva reference, ki so po posameznih točkah najmanj 50 % od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema, manj kot šest dni pred rokom za podajo ponudb pa je »popravil odgovor na vprašanje 30 ter ga obrnil na glavo« tako, da je odtlej zahteval reference, ki so po posameznih točkah do 50 % od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema. Omenjena sprememba razpisne dokumentacije je vlagatelja, kot zatrjuje, izločila, ker »so njegove reference višje«, opisano ravnanje pa vlagatelj ocenjuje kot nedopustno, saj je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in načeli transparentnosti v javnem naročanju.

V navezavi na navedeno gre vlagatelju pritrditi v tem, da je bila »[v] dodatnih pojasnilih, ki jih je podal naročnik« […] »večkrat obrazložena in zavrnjena zahteva po spremembi referenc«. To namreč izhaja (vsaj) iz 5. vprašanja in odgovora »ODGOVOR[OV] OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15«, iz 30. vprašanja in odgovora »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27« (v nadaljevanju: 30. odgovor), iz 31., 46., 63. in 64. vprašanja in odgovora »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, iz 83. vprašanja in odgovora »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32«, iz 100. vprašanja in odgovora »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, iz 101., 102., 105. in 107. odgovora »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25«, pa tudi iz 101., 102., 105. in 107. vprašanja in odgovora »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08«. Omenjene informacije, ki jih je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija (ob upoštevanju pravno relevantnih delov vprašanj in odgovorov) ugotavlja, da je naročnik v 102. odgovoru »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25« in v 102. odgovoru »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08« (v nadaljevanju: 102. odgovor) jasno zapisal, da »referenc ne bo spreminjal«. Ker je naročnik pred tem (v 30. odgovoru) določil, da »za dokazovanje tehnične sposobnosti ponudnika zahteva reference, ki so po posameznih točkah najmanj 50% od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«, referenc pa v omenjenih dveh 102. odgovorih (kot navaja) ni spreminjal, je že glede na navedeno naročnikovo zahtevo, po kateri »za dokazovanje tehnične sposobnosti ponudnika zahteva reference, ki so po posameznih točkah do 50% od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS« (podčrtala Državna revizijska komisija), razumeti na način, da bo naročnik kot ustrezne štel tudi tiste reference, ki so po posameznih točkah višje od 50 % »od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«. Takšno razlago potrjuje
 nadaljnje besedilo 30. odgovora in besedilo (dveh) 102. odgovorov, da to »omogoča pripravo ponudbe vsem, ki so implementirali in imajo delujoč sistem na posameznem področju navedenem v točki 3.1.3.« (ob razumevanju referenčnega pogoja v spornem delu, kot ga v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj, namreč ta pogoj ne bi omogočal priprave »ponudbe vsem, ki so implementirali in imajo delujoč sistem na posameznem področju navedenem v točki 3.1.3.«),
 nadaljnje besedilo 102. odgovorov, po katerem so zahtevane reference »postavljene tako, da se omogoči oddaja ponudbe na javno naročilo čim večjemu številu ponudnikov« (ob razumevanju pogoja v spornem delu, kot ga v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj, namreč ta pogoj ne bi bil postavljen na način, da bi omogočil oddajo ponudbe na zadevno javno naročilo čim večjemu številu ponudnikov),
 razumevanje predstavljenega referenčnega pogoja v spornem delu ob upoštevanju namena referenc (ker je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, referenčnega pogoja ne bi bilo v skladu z namenom referenc v spornem delu razlagati na način, da je predmet zadevnega javnega naročila sposoben izvesti gospodarski subjekt z referencami, ki so »po posameznih točkah do 50% od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«, ne pa tudi gospodarski subjekt z referencami, ki so po posameznih točkah višje od 50 % »od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«. Ob izhodišču, da je predmet zadevnega javnega naročila sposoben izvesti gospodarski subjekt z referencami, ki so »po posameznih točkah do 50% od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«, je razumljivo, da je predmet zadevnega javnega naročila še toliko bolj sposoben izvesti gospodarski subjekt z referencami, ki so po posameznih točkah višje od 50 % »od posameznih elementov predvidenega integriranega sistema v RS«).

V predstavljenem smislu je tako pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja: »Vsak ponudnik je torej moral izpolnjevati zahteve iz 1. točke 3.1.3 poglavja razpisne dokumentacije, če pa je ponudnik imel višje reference od zahtevanih, je seveda lahko podal ponudbo, saj to pomeni, da je izpolnjeval s tem tudi pogoje iz navedene točke razpisne dokumentacije, zato je napačna navedba vlagatelja zahtevka, da je bil on, ki ima višje reference izločen«.

Glede na navedeno ne gre slediti vlagatelju, da je vsebina 102. odgovorov »vlagatelja izločila, ker so njegove reference višje«, niti, da je bila predstavljena vsebina 102. odgovorov določena »z namenom izločitve vlagatelja kot ponudnika z že pripravljeno ponudbo«.

V posledici Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v točki 1 zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik pri določanju referenčnega pogoja v obravnavanem (spornem) delu ravnal zavajajoče, niti ni dokazal, da je naročnik referenčni pogoj v obravnavanem (spornem) delu določil v nasprotju z določbami ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini točke 1) na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V točki 2 zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v odgovoru številka 72, objavljenem na Portalu javnih naročil, navedel, da »ne vodi evidenc mestnih prometov«, ker je ta podatek bistvenega pomena za pripravo ponudbe (kar se tiče ocene dela oziroma »cene za ponudbo«), pa ga je upravičen zahtevati. Vlagatelj ob tem zaključuje, da je »nerazkritje teh podatkov s strani naročnika pa čeprav z njimi razpolaga« […] »v izrazitem nasprotju za načelom transparentnosti in enakopravnosti vseh ponudnikov«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da mora naročnik »po ZPCP-2 vedeti za takšne primere, ker po 2 Odstavku 53. člena ZPCP-2« […] »izdaja dovoljenja za navedeno vrsto mestnih linij«, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik na 72. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37«, ki se je v 7. točki glasilo »Prosimo za seznam vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin?«, odgovoril: »Naročnik ne vodi pregleda mestnih linij, ki potekajo izven mestnih območij, če niso del sistema GJS.«.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, naloge na področju prostora in stanovanjske politike, naloge na področju energetike, rudarstva ter naloge na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na podlagi 38. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 – ZDU-1 in sprem.) opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (torej naročnik).

Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljevanju tudi: ministrstvo), na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZPCP-2) med drugim opravlja zlasti naloge vodenja evidenc in registrov iz 15. člena ZPCP-2 (tretja alineja), izdajanja dovoljenj in aktov, določenih z ZPCP-2 in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov (deseta alineja), vodenja registra linij in voznih redov (dvaindvajseta alineja) in vodenja centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa (devetindvajseta alineja).

Na podlagi enajste alineje 15. člena ZPCP-2 ministrstvo vodi med drugim register voznih redov v notranjem linijskem prometu, v katerem se vodijo podatki iz sedmega odstavka 16. člena ZPCP-2 (tudi podatki iz voznih redov, ki jih izvaja posamezni prevoznik). Podatki v registru voznih redov v notranjem linijskem prometu so (razen podatka o EMŠO) javni v celoti (četrta alineja prvega odstavka 18. člena ZPCP-2).

Država zagotavlja javni linijski prevoz potnikov, razen javnega linijskega prevoza v mestnem prometu in posebnega linijskega prevoza, kot javno dobrino z gospodarsko javno službo in na podlagi javnega razpisa podeli koncesije najugodnejšim ponudnikom prevozov (prvi stavek prvega odstavka 50. člena ZPCP-2). Vlada Republike Slovenije določi s koncesijskim aktom koncesijske linije, vrsto in obseg prevozov, način opravljanja, pogoje za njihovo zagotavljanje, standarde dostopnosti do javnega linijskega prevoza, prevozne cene in kakovost prevoznih storitev ter druge sestavine koncesijskega akta v skladu z zakonom (drugi odstavek 50. člena ZPCP-2). Organ JPP (ki je ministrstvo, pristojno za promet – 31.a točka prvega odstavka 3. člena ZPCP-2) pred podelitvijo koncesij določi potrebe po prevozih (vozne rede), med koledarskim letom pa največ dvakrat na leto s spremembami voznega reda tega uskladi z dejanskimi potrebami po prevozih (tretji odstavek 50. člena ZPCP-2).

Organizacijo in način izvajanja linijskih prevozov v mestnem prometu lahko občina določi kot gospodarsko javno službo (prvi odstavek 53. člena ZPCP-2). Javni linijski prevoz se opravlja znotraj naselja, le izjemoma in v manjšem obsegu pa lahko tudi s sosednjimi naselji, če je to potrebno zaradi dnevne migracije ljudi v večje mesto, in če občina za to pridobi dovoljenje ministrstva (drugi odstavek 53. člena ZPCP-2).

Iz 75. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 49/2011; v nadaljevanju: ZPCP-2C) med drugim izhaja, da se za upravljanje javnega linijskega prevoza potnikov do 1. 1. 2012 ustanovi organ JPP.

Na podlagi prvega, petega oziroma šestega odstavka 76. člena ZPCP-2C s 1. 9. 2011 Ministrstvo za promet prevzame naloge, določene v drugem odstavku 4. člena zakona, vodenje in upravljanje registra mednarodnih linij in voznih redov, pa tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na omenjene evidence.

S 1. 1. 2012 organ JPP prevzame (med drugim) vodenje in upravljanje evidenc registra linij in voznih redov ter centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega linijskega prometa. Z omenjenim dnem se na organ JPP prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na omenjene evidence (peti in šesti odstavek 77. člena ZPCP-2C).

Ob upoštevanju navedenega, ob upoštevanju predmeta javnega naročila in ob upoštevanju dejstva, da
 je naročnik tisti, ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, katerega izvaja po odprtem postopku (glej določbe razpisne dokumentacije, pa tudi točko IV.1.1 obvestila o (javnem) naročilu), pripravil razpisno dokumentacijo (4. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2),
 je naročnik tisti, ki vnaprej določi zahteve razpisne dokumentacije (25. člen ZJN-2),
 vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo (ZJN-2 namreč za odprti postopek ne določa drugače) med drugim tudi navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe, ter elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi (2., 4. in 5. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2),
Državna revizijska komisija zaključuje, da bi moral v konkretnem primeru naročnik v odgovoru na 72. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37« v 7. točki podati »seznam vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«. Naročnik bi moral to storiti ob upoštevanju svojih evidenc, ki jih vodi (register linij in voznih redov).

Če morebiti »seznam vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«, iz njegovih evidenc v popolnosti ne izhaja, bi moral naročnik omenjene podatke (ob upoštevanju doslej navedenih pravnih podlag ZJN-2 in načela transparentnosti javnega naročanja – 8. člen ZJN-2), pridobiti od organov (subjektov), ki vodijo ustrezne evidence o tem oziroma z omenjenimi podatki razpolagajo, nato pa jih v zbrani vsebini posredovati gospodarskim subjektom (v obliki odgovora na 72. vprašanje). V skrajnem primeru bi naročnik gospodarske subjekte, če bi bilo to v konkretnem primeru sorazmerno in primerno, lahko seznanil tudi z naslovi, na katerih je te podatke mogoče pridobiti.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 2. točke na strani 4) navaja, da »v registru javnega linijskega avtobusnega potniškega prometa nima sistema poročanja, ki bi omogočal izpis linij po kriteriju«, kar bi se dalo razumeti na način, da naročnik »v registru javnega linijskega avtobusnega potniškega prometa« sicer vodi (posamezne) linije, vendar pa mu sistem poročanja ne omogoča izpisa teh linij po kriteriju. Zatrjevanje naročnika, da »ne vodi seznama vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin, zato takšnega seznama ni mogel posredovati« (drugi odstavek 2. točke na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), pa je razumeti na način, da naročnik vodi seznam mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin, vendar pa ta ni popoln (saj »ne vodi seznama vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«). Naročnik v tem delu predstavljenih zatrjevanj ni z ničemer dokazal. Naročnik prav tako ni dokazal, da je »seznam vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«, razviden iz »FTP odložišč[a] ftp://ftp.drsc.si«, niti, da je dejansko »zainteresiranim subjektom zagotovil uporabniško ime in geslo« za »FTP odložišč[e] ftp://ftp.drsc.si«.

V posledici Državna revizijska komisija ni sledila zatrjevanju naročnika, da »je imel vlagatelj dostop do vseh podatkov, ki jih je potreboval za oddajo ponudbe« (tretji odstavek 2. točke na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Zgolj dejstvo, da »je naročnik prejel v roku dve ponudbi« (za kateri niti še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta primerljivi in popolni – 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), samo po sebi (v nasprotju s stališčem naročnika) tudi ne potrjuje tega, da so bili (sporni) podatki »dostopni vsem zainteresiranim ponudnikom«.

Ker naročnik na 72. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37« v 7. točki ni podal seznama »vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«, ni zagotovil, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, v posledici pa je pri določanju zahtev (vsebine) razpisne dokumentacije kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2, v povezavi z 2., 4. in 5. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2, tretjim stavkom drugega odstavka 71. člena ZJN-2 ter 25. členom ZJN-2. Načelo transparentnosti javnega naročanja namreč zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo naročilo (glej sodbo Sodišča Evropske unije, številka C-368/10, točka 109; zelo primerljivo tudi sodba Sodišča Evropske unije, številka C-496/99 P, točka 111, ter sodba Splošnega sodišča Evropske unije, številka T 402/06, točka 67). Bistveni cilj načela transparentnosti (zahteve po preglednosti) je zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje javnega naročnika (glej sodbo Sodišča Evropske unije, številka C 561/12, točka 36, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, številka C 599/10, točka 25) oziroma preprečiti tveganje favoriziranja in arbitrarnosti pri ravnanju naročnika ter zagotoviti nadzor nad nepristranskostjo postopkov oddaje (glej sodbo Splošnega sodišča Evropske unije, številka T 402/06, točka 67).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve na način, da razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ustrezno (skladno z obrazložitvijo tega sklepa) dopolni s podatki glede »vseh mestnih linij, ki potekajo izven mestnih občin«.

V točki 3 zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da bi s podajo ponudbe iz razloga, ker naročnik nima in ne poseduje materialne avtorske pravice ter izvornih kod za informacijski sistem Avris (oziroma programska modula Avris_p in Avris_u), s tem pa zavaja ponudnike, prevzel obveznosti, ki jih ne bo mogel izpolniti in bo odškodninsko odgovoren.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vsebine podatkov, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (vključno z dodatnimi informacijami, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila), ni jasno razbrati, ali ima naročnik na Avtobusnem voznorednem informacijskem sistemu (v nadaljevanju: AVRIS) materialne avtorske pravice (15. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – Uradni list RS, št. 21/1995 in sprem.; v nadaljevanju: ZASP – v povezavi s 3. pododdelkom drugega poglavja ZASP). Tega podatka ni mogoče jasno razbrati niti iz spletne povezave http://www.fg.uni-mb.si/crm/crm/index.php?option=com_content&view=article&id=176%3Aavtobusni-voznoredni-informacijski-sistem-avris-1999-2003&catid=46%3Asloizvedeni& Itemid=114&lang=sl niti iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Naročniku je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek 3. točke na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), da je v 6. odgovoru med »ODGOVORI OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15« zapisal, da »ima za vse informacijske rešitve materialne avtorske pravice in izvorno kodo, ki jo bo izročil izbranemu izvajalcu tega naročila«, vendar pa se ta odgovor, kot to naročnik pojasnjuje v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 3. točke na strani 4), nanaša (zgolj) na »Enotni daljinar, Nacionalni vozni red in Informacijski portal« ter »aplikacij[o] Subvencije«.

Podatek o tem, ali ima naročnik na orodju AVRIS materialne avtorske pravice, je pomemben z vidika določbe »A.3.1.2. Voznoredni podatki« spremenjene projektne naloge (na Portalu javnih naročil pod številko objave JN382/2014 objavljene dne 10. 1. 2014), v kateri je (v prvem odstavku) zapisano, da ima »MzIP« […] »za vodenje voznorednih podatkov medkrajevnega avtobusnega prometa v redni uporabi orodje AVRIS«, izvajalec pa »bo ocenil uporabnost orodja v okviru informacijskih rešitev za delovanje upravljavca. Na podlagi ocene se bo naročnik odločil o nadaljnji uporabi orodja«. Iz citiranega besedila izhaja, da je izvajalec tisti, ki bo ocenil uporabnost orodja AVRIS v okviru informacijskih rešitev za delovanje upravljavca, naročnik pa se bo na podlagi ocene odločil o nadaljnji uporabi tega orodja. Naročnik je med »ODGOVOR 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36« zapisal, da »AVRIS ne omogoča prometnega planiranje avtobusnega in železniškega prometa« (5. točka 86. odgovora), pa tudi, da bo »[p]rogram AVRIS« […] »umaknjen iz produkcije, ko bo uspešno implementiran nov sistem« (7. točka 86. odgovora), vendar pa omenjena odgovora (upoštevaje zlasti določbo »A.3.1.2. Voznoredni podatki« spremenjene projektne naloge) jasno ne odgovarjata na vprašanje, ali je AVRIS potemtakem (če bo izvajalec ocenil njegovo uporabnost v okviru informacijskih rešitev za delovanje upravljavca) dopustno uporabiti (ga morebiti nadgraditi) kot modul bodočega celovitega sistema integriranega javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji ali ne. Prvo citirano besedilo, kot izhaja iz 5. točke 86. odgovora »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, je namreč mogoče razumeti v smislu trenutnih (sedanjih) zmožnosti, ki jih ima AVRIS, drugo citirano besedilo, kot izhaja iz 7. točke 86. odgovora »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, pa je (upoštevaje določbo »A.3.1.2. Voznoredni podatki« spremenjene projektne naloge) mogoče razumeti tudi na način, da bo, ko bo uspešno implementiran nov sistem, AVRIS (takšen, kot trenutno je) umaknjen iz produkcije, pri čemer pa ni izključeno, da bo modificiran (ali nadgrajen) AVRIS lahko (kot modul) uporabljen in povezan v bodočem celovitem sistemu integriranega javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji. To še posebej velja ob upoštevanju nekaterih odgovorov naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil, predvsem
 2.6 odgovora »ODGOVOR[OV] OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15«, v katerem je zapisal: »Naročnik bo omogočil izbranemu izvajalcu, da že obstoječe informacijske sisteme uporabi in jih poveže v celoviti sistem. Naročnik v projektni nalogi ne določa kako bo izvajalec zagotovil celovito informacijsko podporo za Integracijo JPP, zato lahko sistem vzpostavi tudi z uporabo drugih informacijskih sistemov, v kolikor izvajalec meni, da lahko na ta način lažje izvede naročilo. Z vidika smotrnosti uporabe javnih sredstev in posledično nižje ponudbene cene naročnik smatra, da je gospodarneje uporabiti že obstoječe informacijske sisteme. Izvajalec bo dolžan vzpostaviti sistem, ki bo kompatibilen s sistemi, ki so že v uporabi«,
 3. odgovora med »ODGOVORI OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15«, v katerem je med drugim zapisal: »Za naročnika je smiselno in gospodarno, da se pri integraciji javnega prometa upoštevajo že obstoječi sistemi, ki jih med drugim navajate« (v vprašanju je naveden tudi sistem AVRIS).

Dejstvo, da je z vidika smotrnosti in gospodarnosti uporabe javnih sredstev logična predvsem nadgradnja obstoječih sistemov, je naročnik ponovil tudi v 19. odgovoru med »ODGOVORI OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«., vsebinsko primerljivo pa tudi v 44. odgovoru med »ODGOVORI 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«.

Dosedanjih zaključkov iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne spreminja niti 26. odgovor naročnika med »ODGOVORI OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«, na katerega se naročnik sklicuje v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Ob upoštevanju doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (vključno z dodatnimi informacijami, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila) ni pripravil v vsebini, iz katere bi bilo jasno razbrati, ali ima na orodju AVRIS materialne avtorske pravice ali ne. Glede na navedeno naročnik ni zagotovil, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, v posledici pa je pri določanju zahtev (vsebine) razpisne dokumentacije kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2, v povezavi z 2., 4. in 5. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2, tretjim stavkom drugega odstavka 71. člena ZJN-2 ter 25. členom ZJN-2. Načelo transparentnosti javnega naročanja namreč zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo naročilo.

V posledici predstavljenih ugotovitev je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve na način, da razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ustrezno (skladno z obrazložitvijo tega sklepa) dopolni na način, da v njej jasno zapiše, ali ima na orodju AVRIS materialne avtorske pravice ali ne.

V točkah 4 in 5 zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni jasno odgovoril na nekatera vprašanja glede kritja dela stroškov prevoznikov, zato je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo v izpostavljenih segmentih odločala obenem.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik glede kritja dela stroškov prevoznikov podal številne odgovore na vprašanja, med drugim: odgovor na 55. vprašanje »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, odgovor na 69. in 73. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37«, odgovor na 81. vprašanje »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32«, odgovor na 97. vprašanje »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, odgovor na 109. in 110. vprašanje »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25«, odgovor na 114., 116. in 120. vprašanje »ODGOVOR[OV] 111-120, Datum objave: 3.2.2014, 16:53«, pa tudi odgovor na 122., 123., 124. in 126. vprašanje »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 121 - 128, Datum objave: 4.2.2014, 13:15«. Omenjene informacije, ki jih je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v točki 4 zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik z objavo odgovora na 126. vprašanje »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 121 - 128, Datum objave: 4.2.2014, 13:15« (v nadaljevanju: odgovor na 126. vprašanje) vzpostavil kolizijo med projektno nalogo (po kateri prevoznik ne bo smel imeti dodatnih stroškov zaradi integracije) in ga postavil v dilemo glede vprašanja prevoznikovega odpisa opreme in informacijskega sistema, ki ju ne uporablja več.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v odgovoru na 69. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37« zapisal, da »je v projektni nalogi (točke A.1. do A.4.) navedel stroške projekta pri prevoznikih, ki jih mora plačati izvajalec«. Ob tem iz zadnjega odstavka na strani 5 projektne naloge izhaja, da mora izvedba (zadevnega javnega naročila) upoštevati vse stroške nadgradnje oziroma implementacije, da prevozniki v Republiki Sloveniji na tem delu nimajo dodatnih stroškov. V okviru projekta se izvede tudi nadgradnja in nabava nove terminalske opreme in elektronskih kartic, ki je nujno potrebna za implementacijo sistema v redno uporabo na celotnem območju Republike Slovenije. Naročnik je v odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov ob tem na razumljiv način določil, da rešitev, ki jo bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudil izbrani izvajalec, ne sme bremeniti koncesionarjev, ter pojasnil, da gre predvsem za vse stroške nadgradnje in integracije vozovničnega sistema, ki ga uporablja prevoznik, pa tudi stroške tiste opreme, ki jo je potrebno zamenjati, da lahko sistem, ki ga zagotavlja ponudnik, deluje. Strošek projekta so namreč vse aktivnosti, ki so potrebne za nadgradnjo informacijskih sistemov elektronske vozovnice pri prevoznikih za vključitev v integriran sistem integriranega javnega potniškega prometa, oziroma vse aktivnosti, ki so potrebne za nadgradnjo in integracijo obstoječih informacijskih sistemov pri »izvajalcih GJS prevoza potnikov«. Potrjevanje skladnosti opreme in programskih rešitev finančno ne bremeni prevoznikov, morebitna druga dela, ki so povezana z delovanjem zalednega sistema prevoznika, pa so strošek prevoznika.

Naročnik je ob navedenem na vprašanje, ki se je glasilo »Ali bo naročnik oz. izvajalec naloge pri zamenjavi opreme ali informacijskih sistemov povrnil prevoznikom stroške nezaključene amortizacije le teh?«, v odgovoru na 126. vprašanje jasno odgovoril z »Ne.«. V nasprotju s stališčem vlagatelja (na peti strani zahtevka za revizijo) naročnik z »objavo navedenega odgovora« ni »vzpostavil kolizijo med Projektno nalogo«, pač pa je z njim pojasnil (oziroma modificiral) projektno nalogo. Naročnikov odgovor je očitno pravilno razumel tudi vlagatelj, saj je v zahtevku za revizijo zaključil, da (v posledici omenjenega odgovora) »naročnik ne bo dopuščal nadaljnjega amortiziranja navedene opreme kot upravičenega stroška izvajanja gospodarske javne službe«. Prevoznik, ki bo »zaradi sodelovanja v projektu moral zamenjati opremo ali informacijski sistem«, bo tako moral (kot prav tako zaključuje vlagatelj) »iz vidika Slovenskih računovodskih standardov« […] »odpisati opremo in informacijski sistem, ki ju več ne uporablja«, pri čemer bo »[n]eodpisana vrednost navedenih osnovnih sredstev« predstavljala strošek »po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb«, ki bo (po zatrjevanju vlagatelja) za prevoznika dvojen: odpis osnovnih sredstev po eni strani predstavlja strošek, ki zmanjšuje vrednost osnovnih sredstev in kapital, po drugi strani pa ne predstavlja davčno priznanega odhodka.

Ker je v odgovoru na 126. vprašanje jasno zapisano, da naročnik oziroma izvajalec naloge pri zamenjavi opreme ali informacijskih sistemov prevoznikom ne bo povrnil stroškov »nezaključene amortizacije le teh«, se odgovor na vprašanje vlagatelja (peta stran zahtevka za revizijo), v katerem (se) vlagatelj sprašuje, »[k]do bo potem dolžan povrniti prevozniku strošek davčno nepriznanega odpisa in posledično večjega davka na dohodek pravnih oseb?«, uvršča v sfero prevoznikov, ne pa v sfero naročnika. Glede na navedeno je pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 6) po eni strani zaključuje, da »vprašanje nezaključene amortizacije in način njenega reševanja ni del projekta Uvedba IJPP v RS in ne bremeni potencialnega ponudnika, ki zaradi morebitnih nejasnosti ne bi mogel pripraviti ustrezne ponudbe«, po drugi strani pa pojasnjuje, da je »stvar poslovne odločitve posameznega prevozniškega podjetja, kako bo morebitno nezaključeno amortizacijo osnovnih sredstev oz. stroške predčasnega odpisa upoštevalo v stroških poslovanja«. Zatrjevanje naročnika, da »ta del ne bremeni potencialnega ponudnika«, iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, tudi ni v »nasprotju z navedbami naročnika v razpisni dokumentaciji, ko zahteva da potencialni ponudnik vključi vse stroške implementacije projekta v svojo ceno«, kot to v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v 3. točki na strani 11) zatrjuje vlagatelj (gre namreč za modifikacijo razpisne dokumentacije), je pa res, da bo od rešitev (bodočega) ponudnika »odvisno kaj in kolikšna bo amortizacija sredstev in programske opreme na strani prevoznikov«.

Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (na peti strani) ni dokazal, da bi moral naročnik »podaljšati rok za podajo ponudb, da se navedena vprašanja, ki izhajajo iz situacije, ki jo je sprožil naročnik, razjasnijo«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer ni dokazal, da (iz razloga, ker zaradi poteka roka za zastavljanje vprašanj nadaljnjih vprašanj naročniku ne more več zastaviti) »navedena vprašanja« […] »izhajajo iz situacije, ki jo je sprožil naročnik«, oziroma, da »je naročnik ustvaril navedeno situacijo«, saj je iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil razbrati, da je bilo vprašanje, na katerega je naročnik podal 126. odgovor, oddano »27.1.2014, 20:58«, to je le dobre tri ure pred potekom roka za prejem vprašanj gospodarskih subjektov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 5) ni dokazal niti svojih zatrjevanj, da naročnik na 55., 69. oziroma 110. vprašanje »ni popolnoma jasno odgovoril«, niti svojih zatrjevanj, da naročnik v odgovorih na 55., 69. oziroma 110. vprašanje »ni jasno obrazložil, ali se stroški dela prevoznikov, ki so nastali zaradi sodelovanje pri tem projektu krijejo iz te naloge«. Naročnik je namreč ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije in vsebine 55., 69. oziroma 110. vprašanja, kot jo je formuliral gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, na 55., 69. oziroma 110. vprašanje odgovoril (dovolj) jasno. V kolikor je gospodarski subjekt, ki je zastavil 55., 69. oziroma 110. vprašanje, želel pridobiti v odgovoru naročnika kako dodatno informacijo, ki ga je zanimala, bi moral temu primerno ustrezno spremeniti (prilagoditi) tudi vsebino vprašanja. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je naročnik v navezavi na prevoznike in sodelovanje z njimi poleg 55., 69. oziroma 110. vprašanja, ki jih v točki 5 zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, podal tudi številne druge odgovore, zlasti še: odgovor na 12. vprašanje »ODGOVOR[OV] OD 1 - 12, Datum objave: 11.12.2013, 14:15«, odgovor na 14., 22., 27., 28. in 29. vprašanje »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«, odgovor na 33., 34., 36., 37., 40., 60. in 67. vprašanje »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, odgovor na 93. in 97. vprašanje »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36«, odgovor na 103., 104., 105. in 106. vprašanje »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25«, pa tudi odgovor na 115. vprašanje »ODGOVOR[OV] 111-120, Datum objave: 3.2.2014, 16:53«.

Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi sicer v točki 5 zahtevka za revizijo ni (jasno) konkretiziral tistih stroškov »dela prevoznikov, ki so nastali zaradi sodelovanje pri tem projektu«, glede katerih naročnik odgovora na 55., 69. oziroma 110. vprašanje ni podal, pa bi ga (upoštevaje vsebino vprašanja, kot jo je formuliral gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil) po stališču vlagatelja moral podati.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo v točki 5 ni konkretiziral, v katerih ostalih odgovorih (te vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno omenja v besedni zvezi »[i]z navedenih odgovorov in ostalih«) naročnik »ni jasno obrazložil, ali se stroški dela prevoznikov, ki so nastali zaradi sodelovanje pri tem projektu krijejo iz te naloge«, je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo v tem delu na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) kot neutemeljen zavrnila.

Ob upoštevanju dejstva, da je tudi vlagatelj »družba za prevoz potnikov« (kar izhaja iz firme vlagatelja, pa tudi iz vsebine spletne strani http://arriva.si/naslovna/arriva-slovenija/druzbe-skupine-arriva-slovenija/arriva-stajerska/), vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal pravnega interesa za obravnavo zahtevka za revizijo v delu točke 5, v katerem zatrjuje, da »bo eden izmed prevoznikov«, ki bo »tudi izvajalec naloge«, […] »v prednosti pred drugimi«. Poleg tega se zahtevek za revizijo v predstavljenem delu nanaša na izvedbo javnega naročila, ne pa na vprašanje enakopravnosti ponudnikov pri pripravi ponudb v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo (na šesti strani) ni dokazal niti, da bi moral naročnik »podaljšati čas sprejema ponudb ter spremeniti dokumentacijo, da navedenih dvomov ne bo«.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini točke 4 in 5) na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Vlagatelj v točki 6 zahtevka za revizijo zatrjuje, da bo v primeru, da bo izvajalec naloge prevoznik, ta lahko »na ta način pridobil podatke o vseh podatkih, ki bi lahko predstavljale poslovne skrivnosti določenega prevoznika«, pa tudi, da so »odgovori na 72 in 80 sklop vprašanj v nasprotju s odgovori sklopa 32, 91«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da so »odgovori na 72 in 80 sklop vprašanj v nasprotju s odgovori sklopa 32, 91«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v citiranem stavku zahtevka za revizijo ni konkretiziral, kateri odgovori »na 72 in 80 sklop vprašanj« so »v nasprotju s odgovori sklopa 32, 91«. 72. vprašanje »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37«, oddano »7.1.2014, 16:23«, namreč sestoji iz 13. podvprašanj (13. točk) in prav toliko odgovorov, 80. vprašanje »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32«, oddano »7.1.2014, 16:39«, pa sestoji iz 7. podvprašanj (7. točk) in prav toliko odgovorov. Vlagatelj v prvo citiranem stavku tega odstavka prav tako ni konkretiziral, v čem naj bi bili (po njegovem stališču) »odgovori na 72 in 80 sklop vprašanj v nasprotju s odgovori sklopa 32, 91«, pač pa je iz nadaljnjih treh stavkov razumeti, da vlagatelj v njih naročniku očita nasprotje v posameznih vsebinah razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč poudarja, da pojma produkcijsko okolje in operativna raba pomenita, da ne gre za testne baze podatkov in testno okolje, ampak za dejanske baze podatkov in realno okolje, v katerem se ti podatki uporabljajo. Prav tako je, kot zatrjuje vlagatelj, iz celotne (projektne) naloge jasno razvidno, da mora sistem delovati v realnem okolju in ne testnem z izmišljenimi podatki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 33. odgovoru »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12« (v nadaljevanju: 33. odgovor) med drugim zapisal, da bodo v projektu »Uvedba integriranega JPP v RS« […] »izvajalci pripravili vse strokovne podlage v skladu z zahtevami projektne naloge, zahtevane aplikacije in vsa testiranja opreme in podatkov na testnih podatkih, ki jih bodo pripravili ponudniki sami. Dejanski podatki posameznih prevoznikov se bodo v aplikacije vnašali, ko bo izvajalec predal tehnično opremo naročniku, oziroma upravljavcu javnega potniškega prometa«. Citirano informacijo, ki jo je naročnik na Portalu javnih naročil posredoval gospodarskim subjektom, je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 po vsebini šteti za spremembo oziroma za pojasnilo razpisne dokumentacije, ne pa za informacijo, ki je z razpisno dokumentacijo v nasprotju. Glede na navedeno je projektno nalogo razumeti ob upoštevanju vsebine 33. odgovora, torej, da bodo izvajalci pripravili zahtevane aplikacije in vsa testiranja opreme in podatkov na testnih podatkih (ki jih bodo pripravili ponudniki sami), dejanski podatki posameznih prevoznikov pa se bodo v aplikacije vnašali (šele), ko bo izvajalec predal tehnično opremo naročniku oziroma upravljavcu javnega potniškega prometa.

V navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, da bo v primeru, da »bo izvajalec naloge prevoznik«, ta »lahko na ta način pridobil podatke o vseh podatkih, ki bi lahko predstavljale poslovne skrivnosti določenega prevoznika«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, kako bi omenjeno zatrjevano dejstvo lahko vplivalo na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. ZJN-2 namreč določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj (prvi odstavek 1. člena ZJN-2), datum oddaje naročila pa je (na) dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna (34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kar pomeni, da se citirano zatrjevano dejstvo nanaša na izvedbo zadevnega javnega naročila, ne pa na postopek javnega naročanja. Glede na navedeno citirano zatrjevano dejstvo tudi sicer ne pomeni kršitve določb ZJN-2. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da
 so podatki izvedbe javnega naročila varovani na podlagi pozitivne zakonodaje, na primer Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 – ZVOP-1 in sprem.) in Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 – ZGD-1 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1),
 je naročnik v več svojih odgovorih (na primer v 32. in 33. odgovoru »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, v 91. odgovoru »ODGOVOR[OV] 86 - 100, Datum objave: 3.2.2014, 15:36« oziroma v 101. odgovoru »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25«) jasno zapisal, da bo zagotovil varstvo podatkov. V 33. odgovoru je naročnik tako med drugim zapisal, da »bo zagotavljal varovanje vseh občutljivih podatkov, ki bi lahko predstavljali poslovne skrivnosti posameznih prevoznikov, oziroma občutljivih osebnih podatkov uporabnikov JPP«,
 je naročnik varstvo podatkov uredil tudi v (spremenjenem) »Obraz[cu] 6.1: VZOREC POGODBE ZA IZVEDBO« (četrta alineja drugega odstavka 13. člena in 15. člen) in v (spremenjenem) »Obraz[cu] 6.1: VZOREC POGODBE ZA VZDRŽEVANJE« (četrta alineja 11. člena in 12. člen).

V posledici navedenega v določbah ZJN-2 ni najti niti ustrezne pravne podlage, da bi moral naročnik razpisno dokumentacijo spremeniti tako, da bo v njej zagotovil »zavezo izbranega izvajalca, dav kolikor že nastopa v kakršni koli vlogi v slovenskem prometnem sistemu, ne bo koristil poslovnih podatkov, pridobljenih tokom tega projekta za nič več , kot le izvedba tega projekta in ne lastnim poslovnim interesom«. Upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa vlagatelj v zahtevku za revizijo (na deveti strani) tudi ni dokazal, da bi moral zaradi razlogov, zatrjevanih v točki 6 zahtevka za revizijo, naročnik »podaljšati čas za pripravo ponudb«.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini točke 6) na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Vlagatelj v točki 7 zahtevka za revizijo zatrjuje, da lahko, v kolikor bo izvajalec eden izmed prevoznikov, pride do konflikta interesov, saj bo ta lahko pripravil (in usmerjal naročnika v) takšne sistemske rešitve, ki bodo njemu v korist in bodo lahko favorizirale določene tipe prevozov, velike ali majhne prevoznike, velike »ali majhne koncesije«, sistem financiranja pa bodo (lahko) prilagodili tipu in geografiji prevozov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predstavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj (pavšalno) opozarja na zgolj hipotetične morebitne situacije, do katerih bi lahko po njegovem mnenju prišlo pri izvedbi predmeta tega javnega naročila, če bo izvajalec eden izmed prevoznikov (vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo večkrat uporablja besedo »lahko«), zaradi česar s tem povezanih očitkov vsebinsko ni mogoče presojati. Vlagatelj v predstavljenem segmentu zahtevka za revizijo sicer zatrjuje tudi, da naročnik ni »odgovoril, kako bo preprečil nastanek konflikta interesov, kar je najmanj v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji«, vendar pa iz zahtevka za revizijo v tem delu ni razbrati, katero kršitev določb ZJN-2 vlagatelj pravzaprav očita naročniku. Vlagatelj v tretjem odstavku na drugi strani zahtevka za revizijo sicer generalno (torej v navezavi na vse točke zahtevka za revizijo) zatrjuje, da naročnik na nekatera vprašanja ni odgovoril na način in z vsebino, ki bi zagotovila enakopravnost vseh ponudnikov, da so naročnikovi odgovori na določena vprašanja zavajajoči, nejasni in dvoumni, kar »bo prikazano« (v nadaljevanju), vendar pa ob tem ne gre prezreti, da
 je vlagatelj, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, »družba za prevoz potnikov«,
 so določbe projektne naloge v primeru, če bo izvajalec eden izmed prevoznikov, v delih, ki jih izpostavlja vlagatelj, v odnosu do vsakega od prevoznikov enake, naročnik pa prevzema odgovornost, da bodo sistemske rešitve (v mejah določb razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila) v skladu z njegovimi potrebami oziroma pričakovanji,
 je naročnik v več odgovorih »odgovoril, kako bo preprečil nastanek konflikta interesov« (na primer 32., 33. in 40. odgovor »ODGOVOR[OV] 31 - 68, Datum objave: 30.1.2014, 16:12«, 69. odgovor »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37«, 71. odgovor »ODGOVOR[OV] 69 - 74, Datum objave: 30.1.2014, 16:37«, točki 8. in 9., pa tudi 122. odgovor »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 121 - 128, Datum objave: 4.2.2014, 13:15«, točka 1). Dejstvo, da lahko zaradi hipotetičnih situacij, ki jih vlagatelj navaja v točki 7 zahtevka za revizijo, domnevno pride do konflikta interesov, še ne pomeni, da so naročnikovi odgovori (upoštevaje vsebino zastavljenih vprašanj) zavajajoči, nejasni in dvoumni, pač pa gre za vprašanje oblikovanja (določanja) predmeta javnega naročila,
 v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 11) naročnik po presoji Državne revizijske komisije upravičeno zatrjuje, da on »v prvi fazi« potrdi strokovna izhodišča, ki jih pripravi »[i]zbrani izvajalec javnega naročila«.

Vlagatelj v točki 7 zahtevka za revizijo nadalje zatrjuje, da pojem »prilagojen bruto model« v strokovni literaturi pomeni, da se ponudbena cena za kilometer korigira z raznimi faktorji (najpogosteje s številom prevoženih kilometrov), pa tudi, da odgovor »naročnika (sklop vprašanj 83)«, v katerem navaja, da »je informacije o prihodkih, ki jih ima trenutno izvajalec GJS nepomembna ne drži«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo v predstavljenem delu ni razbrati, katero kršitev določb ZJN-2 vlagatelj očita naročniku s tem, da je v projektni nalogi (v izhodiščih za izdelavo enotnega sistema slovenskega javnega potniškega prometa) določil, da se bo v začetni fazi implementiral »prilagojeni bruto model« (drugi odstavek točke A.1. projektne naloge na strani 7). V postopku oddaje zadevnega javnega naročila je merilo za izbiro ponudbe najnižja cena (točka IV.2.1 obvestila o naročilu in točka 2.3.8 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), medtem ko se »bruto model« v projektni nalogi omenja v navezavi na določitev metodologije »za izračun stroškov izvajanja GJS prevoza potnikov v IJPP«. Kot izhaja tudi iz odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil, naročnik »navaja uporabo prilagojenega bruto modela kot načina izvajanja GJS javnega potniškega prometa« (21. odgovor »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«) oziroma »financiranja GJS javnega potniškega prometa« (25. odgovor »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27«). Tudi sicer pa je odločitev naročnika, da v izhodiščih za izdelavo enotnega sistema slovenskega javnega potniškega prometa določi, da se bo v začetni fazi implementiral »prilagojeni bruto model«, strokovne narave in se veže na vprašanje njegovih potreb. Identifikacija naročnikovih potreb pa je prvenstveno v domeni naročnika (ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve) in ne v domeni ponudnikov – naročnik z identifikacijo in opredeljevanjem potreb prevzame odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (na enajsti strani) sam navaja, da »bodo bodoči izvajalci prevozov v sistemu IJPP imeli tudi sistem finančnih stimulacij pri izvajanju prevozov« (dejstvo, da prevoznik dobi plačilo po prevoženih kilometrih in dogovorjeno stimulacijo, izhaja na primer iz drugega odstavka točke A.1. projektne naloge na strani 7), v konkretnem primeru ni ključno, ali odgovor »naročnika (sklop vprašanj 83)«, v katerem navaja, da »je informacije o prihodkih, ki jih ima trenutno izvajalec GJS nepomembna«, drži ali ne. Če se bo kasneje (pri izvedbi zadevnega javnega naročila), upoštevaje 25. odgovor »ODGOVOR[OV] OD 13-30, Datum objave: 17.1.2014, 10:27« (v katerem naročnik med drugim navaja, da so modeli financiranja jasno opredeljeni v strokovni literaturi in jih v projektni nalogi ni treba posebej opredeljevati), izkazalo, da so »informacije o prihodkih, ki jih ima trenutno izvajalec GJS«, z vidika tega, da »bodo bodoči izvajalci prevozov v sistemu IJPP imeli tudi sistem finančnih stimulacij pri izvajanju prevozov«, pomembne, jih bo naročnik kot takšne tudi moral upoštevati. Poleg tega ne gre prezreti, da je naročnik v 83. odgovoru »ODGOVOR[OV] 75 - 85, Datum objave: 3.2.2014, 15:32« odgovarjal na vprašanje, ki se v osnovi nanaša na referenčna dokazila.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v vsebini točke 7) na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Vlagatelj v točki 8 zahtevka za revizijo zatrjuje, da v nalogi »Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico« ne piše, katera podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvornih kod, naročnik pa bi moral podatke o tem v odgovoru na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno, jasno in nedvoumno predstaviti, saj je to ključno za pripravo njegove ponudbe.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (102. vprašanje »VPRAŠANJ IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08«, točka 1), ki se je glasilo »Prosimo vas, če navedete kateri podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki. Podatek potrebujemo zaradi določitve obsega del in pogajanj v primerih ko prevozniki za njih nimajo avtorskih pravic in izvorne kode«, odgovoril sledeče: »Že odgovorjeno (glejte odgovor na vprašanje št. 101/1). Podroben pregled vozovničnih sistemov pri prevoznikih je v končnem poročilu naloge Oblikovanje standarda za enotno elektrnosnko vozovnico (poglavje B 4.3.). Naloga je dosegljiva na spletnem naslovu http://test.jpp.si/web/guest/52«. Slednje citirane informacije, ki jih je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz 1. točke 102. vprašanja ne iz odgovora »na vprašanje št. 101/1«, na katerega se naročnik v njem sklicuje, ne izhaja, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«, pa čeprav je naročnik v 1. točki 101. odgovora »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25« sam dopustil možnost, da bo izvajalec naloge potreboval podatke glede avtorskih pravic in izvornih kod informacijskih sistemov prevoznikov, saj je zapisal, da je od »izbranega načina integracije« […] »odvisno, v kolikšni meri in ali sploh bo Izvajalec naloge potreboval te podatke. V primeru, da bodo integrirani obstoječi sistemi, bo izvajalec ugotavljal in upošteval, kateri prevozniki so lastnikiizvršnih kod in z njihovo pomočjo urejal avtorske pravice. Tehnično dokumentacijo obstoječih sistemov prevoznikov bo izvajalec pridobil ob začetku izvajanja naloge«. Iz poglavja B.4.3 končnega poročila »Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico«, na katerega se naročnik sklicuje v 1. točki 102. odgovora, je razviden »pregled vozovničnih sistemov pri prevoznikih«, ne pa, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«. V predstavljenem smislu je zato pritrditi zatrjevanjem vlagatelja v tretjem odstavku 3. točke in v 9. točki naslova »Ad 8.« na strani 41 oziroma 61 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Ob upoštevanju vsebine projektne naloge, ki med drugim določa, da je v okviru zadevnega javnega naročila potrebno izvesti tudi nadgradnjo ter integracijo »obstoječih informacijskih sistemov elektronske vozovnice pri prevoznikih v JPP v Sloveniji, oziroma dobav[o] in implementacij[o] enega od delujočih sistemov v primerljivem okolju« (četrta alineja četrtega odstavka na strani 5), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za pripravo ponudbe omenjeni podatek lahko potrebuje. Glede na navedeno bi moral naročnik v 1. točki 102. odgovora zapisati, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«. Omenjeni odgovor pa bi moral naročnik podati ob upoštevanju pozitivne zakonodaje Republike Slovenije, zlasti še ob upoštevanju določb ZASP in ZGD-1.

Ker naročnik v 1. točki 102. odgovora »ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 3.2.2014, 16:25« in v 102. odgovoru »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08« (v 1. točki) ni zapisal, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«, ni zagotovil, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, v posledici pa je pri določanju zahtev (vsebine) razpisne dokumentacije kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2, v povezavi z 2., 4. in 5. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2, tretjim stavkom drugega odstavka 71. člena ZJN-2 ter 25. členom ZJN-2. Načelo transparentnosti javnega naročanja namreč zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo naročilo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve na način, da razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ustrezno (skladno z obrazložitvijo tega sklepa in ob upoštevanju pozitivne zakonodaje Republike Slovenije, zlasti še ob upoštevanju določb ZASP in ZGD-1) dopolni z navedbo glede tega, katera »podjetja so lastniki avtorskih pravic in izvorne kode za informacijske sisteme elektronskih vozovnic in zalednih informacijskih sistemov, ki jih uporabljajo prevozniki«.

Glede zatrjevanj vlagatelja, v katerih ta izpostavlja tveganja, ki se navezujejo na vprašanja izvajanja gospodarskih javnih služb oziroma koncesij (prvi štirje odstavki na štirinajsti strani zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni razbrati, da vlagatelj z njimi zatrjuje kršitev katere od določb ZJN-2. Predmet zadevnega javnega naročila neizbežno (saj gre za uvedbo »integriranega javnega potniškega prometa v RS«) vpliva na izvajanje obstoječih gospodarskih javnih služb na področju prevozov, ki so vanj vključena, omenjena zatrjevanja vlagatelja pa bi eventualno lahko (če bi pri izvedbi javnega naročila do njihove uresničitve domnevno dejansko prišlo) predstavljala kršitev kakega drugega zakona ali kršitev kakega drugega pravnega posla. Iz omenjenega dela zahtevka za revizijo ni razbrati niti, da bi vlagatelj v njem zatrjeval, da naročnik na katero od vprašanj morebiti ni odgovoril ali da na katero od vprašanj ni odgovoril na jasen način, tretji odstavek na štirinajsti strani zahtevka za revizijo pa je tudi sicer razumeti zgolj v smislu komentarja vlagateljevega razumevanja odgovora »naročnika na vprašanje sklop vprašanj 114, točka 2«.

Vlagatelj v rubriki »POVZETEK« zatrjuje, da iz več (nasprotujočih si) odgovorov na vprašanja naročnika ni jasno (in nedvoumno) razbrati, kaj se zgodi v situaciji, ko eden izmed sodelujočih prevoznikov ni lastnik avtorskih pravic in izvornih kod informacijskega sistema, njegov ponudnik informacijskih storitev pa se z izvajalcem naloge ne bo mogel dogovoriti glede višine plačila za dostop do izvorne kode.

Iz razloga, ker
 je iz vsebine omenjenega zatrjevanja sicer razbrati, da vlagatelj v njem zatrjuje kršitev naročnika (naročniku očita, da so njegovi odgovori v predstavljenem delu nasprotujoči, nejasni in dvoumni),
 iz umestitve omenjenega zatrjevanja, ki (upoštevaje dejstvo, da je zatrjevanje umeščeno povsem na koncu zahtevka za revizijo in v rubriki »POVZETEK«) nakazuje na to, da je vsebina zatrjevane kršitve naročnika zgolj povzetek predhodno zatrjevanih kršitev,
 je glede dileme, ki jo v predstavljenem delu zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, naročnik poleg (2. točke) 104. odgovora »VPRAŠAN[J] IN ODGOVOR[OV] 101-110, Datum objave: 4.2.2014, 13:08« podal še nekaj drugih odgovorov, za katere se zdi, da nanj vplivajo,
 je bilo vlagateljevemu zahtevku za revizijo v nekaterih njegovih delih s predmetnim sklepom že ugodeno,
Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, v razpisni dokumentaciji kot povzetek svojih dosedanjih odgovorov (na to temo) zapiše, kaj se zgodi v situaciji, ko eden izmed sodelujočih prevoznikov ni lastnik avtorskih pravic in izvornih kod informacijskega sistema, njegov ponudnik informacijskih storitev pa se z izvajalcem naloge ne bo mogel dogovoriti glede višine plačila za dostop do izvorne kode. Državna revizijska komisija na podlagi iste pravne podlage naročnika napotuje tudi, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, razpisno dokumentacijo ustrezno dopolni s podatki oziroma na način, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke izreka tega sklepa (v povezavi z njegovo obrazložitvijo). Omenjene informacije mora naročnik objaviti skladno z zahtevami za objavo sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije ter določiti nov rok za predložitev ponudb in njihovo odpiranje. Ugotovljene kršitve je namreč mogoče odpraviti le v fazi priprave razpisne dokumentacije (vključno s fazo objave obvestila o javnem naročilu postopka oddaje zadevnega javnega naročila), torej pred rokom, določenim za prejem ponudb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da mu naročnik povrne »stroške z revizijo« in sicer: strošek »taks[e] 3.500,00 EUR«, »administrativn[e] strošk[e] in strošk[e] poštnine 20,00 EUR«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila v posameznih delih, je (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN in drugi odstavek 154. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) v sorazmerju z doseženim uspehom vlagatelja, ki ga ocenjuje na 3/8 (vlagatelj je v zahtevku za revizijo uspel z zatrjevanimi kršitvami v treh od osmih točk), odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti 3/8 naslednjih priznanih potrebnih (in opredeljeno navedenih) stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva:
 strošek plačane dolžne takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 3.500,00 EUR (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim in petim odstavkom istega člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN),
 strošek poštnine v plačanem znesku 3,37 EUR, kot je razviden iz poštne kuverte, v kateri je vlagatelj na pošto oddal zahtevek za revizijo,
skupaj torej 3.503,37 EUR. Tri osmine od predstavljenega zneska priznanih potrebnih (in opredeljeno navedenih) stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, predstavlja 1.313,76 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja v postavki »administrativni stroški in stroški poštnine 20,00 EUR« je Državna revizijska komisija zavrnila, saj vlagatelj nastanka stroškov v znesku nad priznanim ni (konkretizirano) izkazal ne po temelju in ne po višini.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka (ne pa »od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo«).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.313,76 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 3. 4. 2014


Predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
– ARRIVA ŠTAJERSKA, d. d., Meljska cesta 97, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu