018-029/2014 Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

Številka: 018-029/2014-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Instrument za štetje bakterij v mleku« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba LABENA d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.03.2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Instrument za štetje bakterij v mleku«.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 2.823,08 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne

Obrazložitev

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 03.12.2013, pod št. objave JN 15329/2013. Naročnik je dne 16.01.2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št FR: 3/16, zap. št. JN4/2013, s katero je predmetno javno naročil oddal v izvedbo družbi INDIHAR CO d.o.o., Cvetkova ulica 31, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in po merilih za ocenjevanje ponudb tudi ekonomsko najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24.01.2014 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in da je izbrani ponudnik po pozivu naročnika potrdil, da zneska za reagente v višini [...] EUR ni odštel od skupne vrednosti. Naročnik je nato ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika (ob upoštevanju vseh merilih za ocenjevanje ponudb) najugodnejša. Vlagatelj se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in navaja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 03.12.2013, izhaja, da znaša ponujena cena izbranega ponudnika [...] EUR z DDV, njegova cena pa 90.158,00 EUR z DDV. Torej tudi v primeru, če se pri ponudbi izbranega ponudnika odšteje vrednost reagentov v višini [...] EUR, je njegova ponudba še vedno ugodnejša in bi mu moral naročnik dodeliti 70 točk po merilu najnižje cene. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve pa tudi ne izhaja, kako je naročnik prejeti ponudbi ocenjeval po ostalih merilih za ocenitev ponudb, zato se odločitve ne da preizkusiti. Vlagatelj še navaja, da je iz izpodbijane odločitve razvidno, da je njegova ponudba popolna, ob upoštevanju merili iz točke 5.2 razpisne dokumentacije, pa je tudi ekonomsko najugodnejša.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 28.01.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da ni vpogledal v vlagateljevo ponudbo in zato ne more vedeti, kako (in zakaj) sta bili ponudbi ocenjeni po ostalih merilih, pri čemer domneva, da vlagateljeva ponudba tudi po ostalih merilih ni bila ugodnejša. Izbrani ponudnik še navaja, da je iz vlagateljeve ponudbe razvidno, da je bilo na ponujenem instrumentu opravljenih 20 x več vzorcev kot na aparatu, ki ga je ponudil sam. Navedeno pomeni tudi občutno višje stroške vzdrževanja po preteku garancijske dobe. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je, kot dodatni popust, ponudil reagente za 10.000 vzorcev, pri čemer je napravil računsko napako, kar je pojasnil naročniku. Izbrani ponudnik zaključuje, da je bil ob dejstvu, da mora naročnik v laboratoriju poenotiti in poenostaviti postopke vzorčenja ter združiti podatke o rezultatih posameznih vzorcev iz večjih instrumentov, upravičeno izbran kot najugodnejši ponudnik.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. FR:3/16, zap. št. JN4/2013, z dne 31.01.2014). Navaja, da je obe prejeti ponudbi ocenil na podlagi meril iz razpisne dokumentacije, in sicer: 1. najnižja cena -70 točk, 2. plačilni pogoji - 10 točk, 3. rok za dokončanje del - po podpisu pogodbe in izdaji naročila - 10 točk, 4. odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje) - 5 točk in 5. reference - 5 točk. Izbrani ponudnik je podal ceno v višini [...] EUR in ponudil naslednje plačilne pogoje: 50 % v 45 dneh po podpisu pogodbe in 50 % v 45 dneh po prevzemu, za dokončanje del je ponudil30 dni (2-3 tedne), 12 mesečno garancijo, odzivni čas za servisiranje je ponudil [...], ponujena cena servisa znaša [...] EUR, reference je priložil v spis. Vlagatelj je podal ceno v višini 90.158,00 EUR in ponudil naslednje plačilne pogoje: 50 % v 30 dneh po podpisu pogodbe in 50 % v 30 dneh po prevzemu, za dokončanje del je ponudil 60 dni (6 tednov), 12 mesečno garancijo, odzivni čas za servisiranje je ponudil še isti dan, če je klic prejet do 16.00 ure,cena servisa znaša 58 EUR, reference je priložil v spis. Glede na merila za ocenitev ponudb je bil izbrani ponudnik ocenjen, kakor sledi: najnižja cena: 68,336 točk ([...] EUR / 90.158,00 EUR = 97 % x 70 = 68,336), plačilni pogoji: 10 točk, rok za dokončanje del - po podpisu pogodbe in izdaji naročila: 10 točk, odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje):5 točk in reference: 5 točk. Skupaj je izbrani ponudnik prejel 98,336 točk. Vlagatelj je bil ocenjen, kakor sledi: najnižja cena: 70, plačilni pogoji: 6,67 točk (30 / 45 = 0,667 x 10 = 6,67), rok za dokončanje del- po podpisu pogodbe in izdaji naročila: 10 točk, odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje): 3,62 točk ([...] / 58 = 0,7241 x 5 = 3,62), reference: 5 točk. Skupaj je vlagatelj prejel 95,29 točk. Naročnik še navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika pri reagentih, ki se nanašajo na znesek [...] EUR, prišlo do računske napake. Naveden reagent ni predmet javnega naročila in s tem tudi ne more biti predmet ponudbe. Četudi se naveden znesek ne bi odštel, bi bila ponudba izbranega ponudnika še vedno ugodnejša po merilu plačilni pogojiter po merilu odzivni čas in cena servisnih storitev. Sporni znesek v višini [...] EUR torej ni odločilno vplival na izbiro najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je z vlogo, z dne 03.02.2014, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 06.02.2014, (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 07.02.2014), opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da je naročnik šele v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, pojasnil točkovanje in uporabo meril, pri čemer način uporabe meril v razpisni dokumentaciji ni bil določen. Vlagatelj navaja, da je naročnika v zvezi z nepojasnjenim načinom uporabe meril zaprosil za pojasnila, naročnik pa ni odgovoril natančno, oziroma je odgovor neupravičeno zavrnil, češ da je vlagatelj zamudil rok. V konkretnem primeru ni bilo omogočeno enakopravno vrednotenje ponudb in bi bilo tako potrebno upoštevati le merilo najnižja cena. Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba z najnižjo cena nepravilno ovrednotena, prav tako pa naročnik tudi drugih meril ni uporabil pravilno. Tudi glede ponujenih cen je naročnik kršil načelo enakopravnosti, saj je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu, vlagatelja, ki je v svoji ponudbi prav tako ponudil tudi reagente (v višini 3.500,00 EUR), pa ni pozval. Povsem logično je namreč, da sta oba ponudnika ponudila reagente za zagon instrumenta, le s to razliko, da je naročnik izbranega ponudnika (očitno zaradi prilagoditve ponudbe) pozval, naj v imenu računske napake odšteje znesek za reagente. Pri tem torej ni šlo za računsko napako, pač pa za naročnikov nezakonit poziv k spremembi cene. Tudi iz izračuna plačilnih pogojev izhaja, da je to merilo povsem nesprejemljivo, saj prinaša izbranemu ponudniku 3,3 točke več, kar pa vrednostno ne ustreza uporabi drugih meril. Poleg tega je izbrani ponudnik po merilu reference dobil enako število točk, pri čemer so navedene le točke, zato vlagatelj tega dela ocenjevanja ne more preizkusiti. Zatrjuje, da izbrani ponudnik nima takšnih referenc kot jih ima sam, pri čemer še opozarja, da je bila potrebna referenca ponudnika in ne proizvajalca. Četudi bi bila odločilna referenca proizvajalca, bi vlagatelj moral prejeti več točk kot izbrani ponudnik, saj družba FOSS pokriva kar 90 % vseh mlekarskih laboratorijev po svetu. Vlagatelj je v pojasnilu svoje ponudbe, z dne 10.01.2014, izrecno navedel reference v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pa prav tako tudi ne izhaja, kako sta bila ovrednotena odzivni čas in cena servisnih storitev, čeprav je pomembna kvaliteta serviserja. Naročnik pri ocenjevanju tudi ni upošteval letnice proizvedenega aparata in števila vzorcev. Vlagatelj navaja, da je na te nepravilnosti lahko opozoril šele sedaj, saj je naročnik šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, obrazložil katera merila je upošteval in kako jih je uporabil v konkretnem primeru.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba ekonomska najugodnejša. Vlagatelj tudi očita naročniku, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve ne izhaja, kako je prejeti ponudbi ocenjeval po merilih za ocenitev ponudb.

Naročnik je merila za izbiro najugodnejše ponudbe navedel v točki 5.2 (Merila za izbiro ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:

»Ponudba se bo ocenjevala kot celota. Izbrana bo ekonomsko najugodnejša ponudba, po ocenjevalnih kriterijih:

- najnižja cena,
- plačilni pogoji,
- rok za dokončanje del- po podpisu pogodbe in izdaji naročila,
- odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje),
- reference.«

Dne 23.12.2013 je eden izmed potencialnih ponudnikov pozval naročnika, naj merila natančneje pojasni, in sicer:

»Vaša merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so nejasna in nedefinirana. Navedeni so sicer parametri: najnižja cena, plačilni pogoji, rok za dokončanje del, odzivni čas in cena servisnih storitev ter reference. Vendar pa je pri večini parametrov popolnoma nejasno, na kakšen način se jih vrednoti oziroma kako se izračuna končno število točk. Prosimo za natančno pojasnilo.«

Naročnik je na Portalu javnih naročil istega dne objavil naslednji odgovor:

»Najnižja cena predstavlja 70 točk, ostala dva vsak po 10 točk, zadnja dva kriterija vsak po 5 točk.«

Dne 24.12.2013 je bila v zvezi z merili podana naslednja pripomba:

»Ker razpisna dokumentacija ne dopušča variantnih ponudb in ker kriteriji, vezani na izbor najugodnejšega ponudnika še vedno niso jasni, nimamo ustreznih podatkov za našo odločitev, katero opremo ponuditi. Zato v danem razpisnem roku ne moremo več kvalitetno pripraviti vseh dokumentov za ponudbo.«

Naročnik je na Portalu javnih naročil istega dne objavil naslednji odgovor:

»V skladu z razpisno dokumentacijo je bilo vaše vprašanje posredovano prepozno in vam žal odgovora ne moremo posredovati (rok in način za predložitev ponudbe - do 31.12.2013 do 11.00 ure, vprašanja ponudniki postavljajo v pisni obliki na Portalu javnih naročil najkasneje osem dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, to je do 23.12.2013).«

Iz opisa meril je razvidna njihova vrednost (teža, ponder). Ni pa iz razpisne dokumentacije mogoče razbrati načina uporabe meril, torej tega, kako bo naročnik navedena merila apliciral v fazi ocenjevanja ponudb.

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb, je element medsebojne primerljivosti ponudb na podlagi posameznih parametrov (meril), s katerimi so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu segmentu ponudbe na podlagi posameznega parametra (merila) dodelil določeno število točk, oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela vseh možnih in vnaprej predvidenih točk. Pri tem mora naročnik upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije (v petem odstavku 48. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJN-2, je določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena). V odsotnosti natančnega načina uporabe posameznega merila mora naročnik v spisovni dokumentaciji izkazati še posebej natančne in kar se da objektivne podlage, na osnovi katerih je ponudbe ocenjeval, rezultati ocenjevanja pa morajo biti hkrati dokumentirani tako, da jih je mogoče objektivno preveriti. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročniku v obravnavanem primeru ni uspelo v celoti pojasniti objektivnih osnov, na podlagi katerih je prejeti ponudbi ocenil (v obravnavanem primeru je naročnik prejel le dve ponudbi -vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika), s čimer se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v objektivno ocenjevanje. Dvom v naročnikovo objektivnost pri ocenjevanju obeh ponudb je v konkretnem primeru še toliko večji, saj je faza primerjave in vrednotenja ponudb tako slabo dokumentirana, da naročnikovih zaključkov ni mogoče objektivno preveriti. V odstopljeni spisovni dokumentaciji se sicer nahaja tabela »Instrument za štetje bakterij«, iz katere izhaja tabelarični prikaz dodeljenih točk obema ponudnikoma po vseh petih merilih za ocenjevanje ponudb, vendar iz omenjenega dokumenta ni mogoče razbrati objektivnih osnov, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje ponudb po merilih.

Naročnik je šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, (vsaj) za tri merila pojasnil, kako jih je uporabil pri ocenjevanju obeh ponudb. Kot je navedel naročnik, je pri merilu najnižja cena kot izhodišče za ocenjevanje vzel najnižjo ponujeno ceno in ponudbo z le-to ocenil s 70 točkami, ceno druge ponudbe pa je matematično primerjal s pomočjo formule najnižja cena / cena ocenjevane ponudbe x 70 (naročnik je število točk po tem merilu pravilno izračunal pri obeh ponudnikih, čeprav je očitno zgolj po pomoti pri izbranem ponudniku zamenjal števec in imenovalec). Naročniki takšno formulo običajno uporabljajo pri ocenjevanju ponudb. Podobno oziroma s pomočjo enake formule sta bili prejeti ponudbi ocenjeni tudi po merilih plačilni pogoji ter odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje). Naročnik je v točki 4.9.2 (Plačilni pogoji) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel plačilni rok, v katerem bo izvedel plačilo, in sicer »15 dni po podpisu pogodbe v višini 50 % pogodbene vrednosti, v 15 dneh po dobavi pa še 50% pogodbene vrednosti«. Zato je izbranemu ponudniku, ki je ponudil daljši plačilni rok (45 dni po podpisu pogodbe v višini 50 % pogodbene vrednosti, v 45 dneh po dobavi 50% pogodbene vrednosti) podelil vseh 10 vnaprej predvidenih točk, vlagatelju pa za krajši plačilni rok (30 dni po podpisu pogodbe v višini 50 % pogodbene vrednosti, v 30 dneh po dobavi 50% pogodbene vrednosti) 6,67 točk. Ker sta oba ponudnika ponudila [...] odzivni čas servisa ([...]) in ker je izbrani ponudnik ponudil ceno servisa v višini [...] EUR, vlagatelj pa v višini 58 EUR, je izbrani ponudnik po merilu odzivni čas in cena servisnih storitev (tekoče vzdrževanje) prejel vseh 5 možnih točk, vlagatelj pa 3,62 točke. Čeprav je (le) vlagatelj pri izvajanju servisnih storitev ponudil tudi 5 % popust na rezervne dele, naročnik tega pri ocenjevanju ni upošteval. Poleg tega je bila, v skladu s 3. točko Tehničnih zahtev (Priloga 4), navedba cene servisnih storitev zgolj »zaželena«.

Ocenjevanja ponudb po preostalih dveh merilih za ocenjevanje ponudb (po merilu rok za dokončanje del - po podpisu pogodbe in izdaji naročila ter po merilu reference) naročniku ni uspelo pojasniti niti v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. Pri prvem merilu je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil dokončanje del »30 dni (2-3 tedne)«, vlagatelj pa »60 dni (6 tednov)«, vseh teh podatkov pa Državna revizijska komisija v njunih ponudbah ni našla. Tudi sicer ni logično, da bi ponudnika ponudila dva različna datuma za izvedbo istih del - torej 30 dni in (hkrati) 2-3 tedne, oziroma 60 dni in (hkrati) 6 tednov. Poleg tega je naročnik zahteval od ponudnikov, da v Obrazec št. 2 (Ponudba) vpišejo rok dobave aparata, ki ne sme biti daljši od 90 dni od pravnomočnosti odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika) in torej ne roka za dokončanje del. Slednji pa, v skladu s 5. členom Vzorca pogodbe (Priloga 1), poleg dobave zajema tudi usposabljanje naročnika za delo z aparatom ter lahko znaša maksimalno 90 dni od dne podpisa pogodbe. Naročnik je, kot izhaja iz tabele »Instrument za štetje bakterij« in iz sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, pri ocenjevanju po tem merilu uporabil tudi kriterij, ki ga ni vnaprej napovedal, in sicer dolžino ponujene garancije. Ravno tako ni mogoče razbrati, kako je naročnik uporabil merilo reference. Iz tabele »Instrument za štetje bakterij« izhaja zgolj beseda »priložene«, iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa stavek »reference so bile predložene v spis«. Iz razpisne dokumentacije v zvezi z referencami ne izhajajo nikakršne specifične zahteve (reference niso določene niti po vsebini, niti po količini, niti po vrednosti, prav tako niso opredeljene niti časovno). Iz priloge 4 (Tehnične zahteve), kjer je naročnik specificiral tehnične zahteve razpisanega aparata, izhaja v zvezi s tem le stavek »Reference uporabe instrumentov in narejene primerjalne analize«. Z odgovorom, ki ga je naročnik podal v zvezi s postavljenim vprašanjem enega izmed potencialnih ponudnikov (»Prosimo, da pojasnite, kje je obrazec za reference v dokumentaciji. Če ni priložen, ali naj samo naštejemo prodaje aparata?«),je naročnik pojasnil le še da »…posebnega obrazca za reference v razpisni dokumentaciji ni, zato reference lahko pripišete tehničnim specifikacijam instrumenta« (odgovor je bil objavljen na Portalu javnih naročil, dne 05.12.2013). Sicer pa je naročnik očitno ravno iz razloga, ker brez vnaprejšnjih kriterijev ponudb po obeh navedenih merilih ni mogel verodostojno (objektivno) oceniti, oba ponudnika ocenil z najvišjim možnim številom točk (pri prvem merilu z 10 točkami, pri drugem pa s 5 točkami).

Zahteve določil ZJN-2, ki se nanašajo na jasen opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe, so (kot že izhaja iz te obrazložitve) namenjene zagotavljanju dveh temeljnih načel v pravu javnega naročanja, tako zagotavljanju načela transparentnosti tudi v tistih fazah postopka oddaje javnega naročila, v kateri je javnost s strani ponudnikov izključena, kot tudi zagotavljanju načela enakopravnosti, ki nalaga naročniku, da vse ponudnike, ki predložijo ponudbo in izpolnjujejo razpisne pogoje, obravnava enakopravno ter da opravi izbiro med njimi na objektivni osnovi. Naknadno opisana merila za izbiro najugodnejše ponudbe pa v obravnavanem primeru (z izjemo dveh meril - to je merila najnižja cena in merila plačilni pogoji) niso omogočala objektivnega ocenjevanja ponudb, temveč so naročniku omogočala subjektivno vrednotenje in/ali zmožnost sprotnega prilagajanja nastali situaciji, kar pa je tudi po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno vzbudilo dvom v pravilnost ocenjevanja. Čeprav je bil naročnik na navedeno pomanjkljivost razpisne dokumentacije opozorjen s kar dvema vprašanjema potencialnih ponudnikov, pa nanju ni zadovoljivo odgovoril. Naročnik se je jasnemu odgovoru obakrat izognil, prvič tako, da je ponudnikovo vprašanje spregledal in ob tem navedel zgolj ponderje meril, drugič pa je ponudnika opozoril, da je s postavljenim vprašanjem že prepozen. Naročnik je poleg tega, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, nezakonito omogočil izbranemu ponudniku, da je znižal prvotno ponujeno ceno. Dejstvo je namreč, da je bila vlagateljeva ponudba sicer najcenejša (vlagateljeva ponudbena cena je ostala nižja od cene izbranega ponudnika tudi po sporni korekciji cene izbranega ponudnika), razlike v točkah med izbranim ponudnikom in vlagateljem pa so, ob upoštevanju vseh merili skupaj, zanemarljive. Predvsem zaradi praktične ponazoritve nastale situacije, Državna revizijska komisija opozarja, da bi lahko naročnik v obravnavanem primeru z vsakršno naknadno določitvijo (spremembo) uporabe kateregakoli izmed meril, izbiro spremenil v prid točno določenega ponudnika.

Naročnik je zahteval, da »… mora ponudbena cena vključevati predmet javnega naročila ter vse ostale razpisne pogoje, razvidne iz razpisne dokumentacije ter da morajo biti vsi popusti vključeni v ceno«- točka 4.9.1 (Cena ponudbe) točke 4.9 (Cena ponudbe in plačilni pogoji). Ponudbena cena je torej morala vsebovati ceno ponujenega aparata, rezervne dele za 1 leto obratovanja aparata (točka 4 Priloge 4), reagente, potrebne za zagon instrumenta (točka 4 Priloge 4) in vse (morebitne) popuste.

Izbrani ponudnik je v Obrazec št 2 vpisal ceno v višini [...] EUR z DDV, torej ceno, s katero sta bila ponudnika seznanjena na odpiranju ponudb. Enaka cena je navedena tudi v dokumentu Ponudba 13-010-000275, z dne 19.12.2013. Iz tega dokumenta je tudi razvidno, da izbrani ponudnik ponuja reagente za 10.000 vzorcev v vrednosti [...] EUR. Iz s strani izbranega ponudnika predložene Priloge 4 izhaja, da so v ceno ponudbe zajeti tudi reagenti, potrebni za zagon aparata, in dodatno še reagenti za 10.000 vzorcev v vrednosti [...] EUR (2 kos - IBC Buffer Bag, 10 kos - Enzyme bottles, 2 kos Solubilizer, 1 kos - Staining Buffer, 1 kos - IBC DNA Marker Powder, 1 pc RBS). Izbrani ponudnik se je torej odločil, da bo v ponudbeno ceno vključil še dodatne reagente. Ker stroškov v zvezi z njimi od ponudbene cene ni (posebej) odštel, je razumeti, da so, skladno z naročnikovo izrecno zahtevo, vključeni v ponudbeno ceno.

Naročnik je izbranega ponudnika v zvezi z dodatno ponujenimi reagenti pozval k pojasnilu, in sicer ga je povprašal, ali je storil računsko napako in je zato njegova vrednost ponudbe dejansko nižja. Izbrani ponudnik je odgovoril, da je storil računsko napako in je zato vrednost ponudbe znižal na [...] EUR z DDV. Tudi z navedeno spremembo je, kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagateljeva ponudba še vedno cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika (kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe in iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 03.12.2013, znaša ponudbena cena vlagatelja 90.158,00 EUR).

Sprejeti naročnikovo ravnanje, da bi ponudnika, iz katerega ponudbe sicer izhaja jasno navedena cena z vsemi vključenimi popusti, v imenu računske napake pozval k takšni spremembi (znižanju) cene, bi pomenilo, da ponudbena vsebina v delu, ki se nanaša na ponujeno ceno,ni zavezujoča, oziroma je odprta za vsakršno naknadno (arbitrarno) spreminjanje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena, ki prepoveduje poseganje v ponujene cene (oziroma v cene na enoto, vrednost postavke in skupno vrednosti ponudb)ter ne spoštuje načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, je skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila. Le s pripravo nove razpisne dokumentacijo, oziroma na podlagi jasno oblikovanih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, se bodo lahko ponudniki enakopravno potegovali za izvedbo razpisanega posla. Poleg tega bo lahko naročnik med drugim odpravil tudi vse ostale ugotovljene pomanjkljivosti ter ponovno pretehtal, ali bo med merila vključil tudi druge elemente(npr. dolžino garancije za dobavljeni instrument), s pomočjo katerih bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov (1.200,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 22 % DDVter stroške vplačane takse),Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju:ZOdvT) po pravičnem poudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku (enotno) nagrado v višini 800,00 EUR in 22 % DDV ter 1.847,08 EUR za plačilo takse (kar skupaj znaša 2.823,08 EUR). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19.03.2014


predsedniksenata:
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, Murska Sobota
- odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana
- INDIHAR CO d.o.o., Cvetkova ulica 31, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu