018-052/2014 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Številka: 018-052/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev SIP priključka, zakup govornih kanalov in posredovanje telefonskega prometa«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.3.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 3.2.2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik oddaja javno naročilo »Vzpostavitev SIP priključka, zakup govornih kanalov in posredovanje telefonskega prometa« po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi s sklenitvijo okvirnega sporazuma z enim gospodarskim subjektom. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19.12.2013, pod št. objave JN16014/2013 in popravljeno z objavo na Portalu javnih naročil dne 27.12.2013, pod št. JN16310/2014.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 430-1/2012-IC/54, z dne 21.1.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) izhaja, da je naročnik do roka za predložitev ponudb prejel tri ponudbe. Naročnik je javno naročilo oddal ponudniku Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 3.2.2014. V zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi utemeljenost njegovih navedb, zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji naročila. Prav tako vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj očita naročniku, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, ker je njegova ponudba nepopolna. Po mnenju vlagatelja bi moral izbrani ponudnik v ponudbi navesti znamko in točen model ponujene opreme (ethernet vmesnika), ki ga je mogoče enolično poiskati in preveriti na spletu. Zaradi tega, ker naročnik ni mogel preveriti tehničnih lastnosti ethernet vmesnika, je ponudba vlagatelja neprimerna. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno v nekaterih postavkah oblikoval v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, saj bi moral ponudbene cene zaokrožiti na dve decimalni mesti natančno. Posledično ni mogoče določiti končne cene izbranega ponudnika, saj bi bila določitev končne skupne cene izbranega ponudnika odvisna od metode zaokroževanja, ki bi jo naročnik uporabil. Pri čemer naročnik nima podlage popravljati ponudnikove cene na enoto.

Izbrani ponudnik se je v vlogi, poslani po elektronski pošti dne 10.2.2014, pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik navaja v svoji vlogi, da specifikacija ethernet vmesnika proizvajalca ni bila zahtevana, saj je bakreni ethernet vmesnik 10/100 svetovno sprejeti standard, ki ni vezan na proizvajalca opreme. V zvezi s kršitvijo zaokroževanja ponudbene cene pa izbrani ponudnik navaja, da je tudi vlagatelj svojo ponudbo oddal na identičen način, saj se vsi klici obračunavajo na štiri decimalni mesti natančno in tako so ponudbo razumeli tudi vsi ponudniki. Ker se upošteva končna cena, je izbrani ponudnik oddal ponudbo s končno ceno zaokroženo na dve decimalni mesti natančno.

Naročnik je dne 18.2.2014 sprejel Sklep, št. 430-1/2012-IC/58 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji bila navedena določba, ki jo navaja vlagatelj, vendar je splošna in zapisana v vseh razpisnih dokumentacijah naročnika, nanaša pa se na primere nakupa opreme. Predmetno javno naročilo se nanaša na nakup storitev (ne na nakup ali najem opreme), zato določitev znamke in modela ponujene opreme sploh ni mogoča oziroma je v konkretnem primeru nepredmetna. Iz prejetih ponudb izhaja, da noben ponudnik ni navedel podatka o znamki in točnem modelu. V zvezi z drugo kršitvijo naročnik navaja, da iz predračuna izbranega ponudnika izhaja, da so cene na enoto pri postavkah 3.10, 3.11, 3.12, 3.18 in 3.19 po vsebini cene z dvema decimalnima mestoma, saj je tretje in četrto decimalno mesto izraženo z ničlama. Ker so cene na enoto v spornih postavkah nizke, jih je nemogoče izraziti s ceno z dvema decimalnima mestoma in jih v svojih ponudbah tudi ni izrazil noben izmed ponudnikov. V preglednici, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je naročnik vnesel matematične formule za izračun v obliki štirih decimalnih mest, česar ponudniki niso mogli spreminjati. Na koncu je za naročnika relevantno zaokroževanje na dve decimalni mesti le pri končni ceni, saj sicer cena ne bi bila pravilna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 24.2.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25.2.2014 pravočasno opredelil do navedb naročnika. V vlogi vlagatelj navaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Nasprotuje navedbam naročnika, da tudi sam ne izpolnjuje očitanih zahtev, saj se je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila opredelil le do popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj izpostavi, da se ne ve, kako bo izbrani ponudnik zaračunaval storitve, z dvema ali štirimi decimalnimi mesti.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik zakonito izločil ponudbo vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila.

Navedeno vprašanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Naročnik preveri popolnost ponudbe na podlagi določil razpisne dokumentacije.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, ker izbrani ponudnik za ethernet bakreni vmesnik ni navedel znamke in točnega modela ponujene opreme, ki bi jo bilo mogoče enolično poiskati in preveriti na spletu.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o naročilu JN16014/2013 navedel, da so predmet javnega naročila storitve kategorije št. 5. (Oddelek II: Predmet naročila). Naročnik je v razpisni dokumentaciji (na prvi strani obrazca »Specifikacija predmeta« - Obrazec V-5) zapisal določilo, da morajo ponudniki v ponudbi navesti znamko in točen model ponujene opreme, ki ga je mogoče enolično poiskati in preveriti na spletu (kar je med strankama nesporno). Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji kot del vzpostavitve SIP priključka v točki 1.1. obrazca »Specifikacija predmeta« med drugim zahteval, da ponudnik zagotovi Ethernet bakreni vmesnik nastavljive hitrosti vsaj 10/100 Mbps s konektorjem RJ45 (ethernet vmesnik). Kot del specifikacij predmeta javnega naročila je naročnik v tej točki tudi navedel, da lahko ponudnik na naročnikovi lokaciji namesti namensko opremo, pri čemer električno napajanje zagotovi naročnik. Naročnik je na koncu obrazca »Specifikacija predmeta« navedel izjavo: »Ponudnik ponuja VSE lastnosti posameznih postavk tega sklopa v popolnoma enakem obsegu in enakih lastnosti, kot zahteva naročnik«, ponudniki pa so morali odgovorit z DA ali NE. V nadaljevanju je naročnik navedel: »Če ponudnik obkroži odgovor »NE«, mora (v spodnjem okvirčku) natančno navesti v čem je razlika med naročnikovo zahtevo in ponudnikovo ponudbo. Če naročnik v zahtevah določeno lastnost blaga ne navede natančno (navede npr. minimalno ali maksimalno zahtevo), mora ponudnik natančno zapisati, kateri model, tip oziroma drugo lastnost dejansko ponuja. Če bo ponudnik obkrožil odgovor »NE«, pa svoje ponudbe ne bo jasno specificiral v skladu z navedenimi navodili, bo naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila (2.odst. 78. člena ZJN-2)«. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik na navedeno vprašanje odgovoril z DA in da znamke in točnega modela ethernet vmesnika ni navedel, kar pa je med strankama nesporno. Na enak način sta ravnala tudi vlagatelj in tretji ponudnik.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega dejanskega stanja ugotavlja, da so predmet javnega naročila storitve in kot navaja naročnik, oprema za vzpostavitev SIP priključka v takem primeru ne preide v last naročnika. V konkretnem primeru je naročnik namreč v specifikacijah predmeta javnega naročila jasno navedel, da naročnik dovoljuje ponudniku namestitev namenske opreme na lokaciji naročnika. Iz navedene zahteve izhaja, da vsa morebitna oprema za izvedbo storitve ni v lasti naročnika in jo naročnik tudi ni dolžan vzdrževati. Dejstvo je, da mora izbrani ponudnik za vzpostavitev SIP priključka zagotoviti opremo, katero izbere sam, ključno za naročnika pa je, da mora storitev zagotavljati ethernet povezavo z nastavljivo hitrostjo vsaj 10/100 Mbps s konektorjem RJ45, saj kot pravita izbrani ponudnik in naročnik, besedno zvezo »ethernet bakreni vmesnik« razumeta kot standard za povezovanje naprav. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik zahtevo iz specifikacije predmeta javnega naročila zapisal kot funkcionalno zahtevo iz 37. člena ZJN-2, ki ne predstavlja zahteve po ethernet vmesniku kot opremi v smislu npr. naprav, ki jih omrežje povezuje, ampak predstavlja standard za povezovanje teh naprav oziroma računalnikov v omrežje. Zahtevo iz specifikacije predmeta javnega naročila je zato treba razumeti na način, da želi naročnik od izbranega ponudnika zagotovitev tega standarda. Da je takšna razlaga pravilna, potrjujeta ugotovitvi naročnika, da noben izmed potencialnih ponudnikov do roka za postavitev vprašanj ni postavil vprašanja v zvezi z razrešitvijo morebitnega dvoma o tej zahtevi. In drugič, da so vsi trije ponudniki, ki so oddali ponudbe, ravnali na enak način, saj noben ni navedel podatka o znamki in modelu ponujenega ethernet vmesnika (kar pomeni, da zahteve niso smatrali kot zahtevo po opremi). Ker pa vlagatelj razume zahtevo iz specifikacije predmeta javnega naročila v revizijskem postopku drugače, je mogoče zahtevo smatrati kvečjemu za nejasno, kar pa v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ne sme iti v škodo najugodnejšega ponudnika. Ob upoštevanju ustrezne razlage zahteve iz specifikacij predmeta javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporno določilo »Ponudnik v ponudbi navede znamko in točen model ponujene opreme, ki ga je mogoče enolično poiskati in preveriti na spletu.« iz razpisne dokumentacije od ponudnikov ni zahtevalo navedbe znamke in modela ethernet vmesnika. Tudi iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik samo potrdil specifikacijo predmeta javnega naročila s parafo, ni pa navedel rešitve, na kakšen način in s katero opremo bo vzpostavil SIP priključek. Ker je izbrani ponudnik ponudil vse lastnosti posameznih postavk tega sklopa v popolnoma enakem obsegu in enakih lastnosti, kot jih zahteva naročnik (saj je na vprašanje odgovoril z DA), mu tudi ni bilo treba posebej navajati razlik med naročnikovo zahtevo in ponudnikovo ponudbo. Navedenega zaključka tudi ne spremeni mnenje vlagatelja, da je dokazni standard izjave, brez možnosti preverjanja ponujene opreme bistveno nižji in naročniku ne daje zagotovila, da je oprema izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika. V sistemu javnega naročanja je namreč naročnik tisti, ki določa zahteve in dokazila, ki jih zahteva za dokazovanje teh zahtev, ter je za pripravo razpisne dokumentacije tudi odgovoren. Naročnik je zagotovil enako obravnavo ponudnikov na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije skladno s katero so ponudniki oddali svoje ponudbe. Po roku za oddajo ponudb pa zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo ni mogoče uveljavljati oziroma so navedbe o tej kršitvi v tem delu prepozne (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zavrnila revizijske navedbe v tem delu kot neutemeljene, saj je izbrani ponudnik oddal primerno ponudbo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno v postavkah 3.1, 3.2, 3.4, 3.5, 3.6, 3.7, 3.8, 3.9, 3.10, 3.11, 3.12, 3.14, 3.15, 3.16, 3.17, 3.18 in 3.19 oblikoval v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, saj bi moral ponudbene cene zaokrožiti na dve decimalni mesti natančno. Posledično ni mogoče določiti končne cene ponudbe izbranega ponudnika, saj bi bila določitev končne skupne cene odvisna od metode zaokroževanja, ki bi jo naročnik uporabil. Vlagatelj tudi meni, da z naročnikovim samovoljnim zaokroževanjem ne bi več obstajalo soglasja volj med naročnikom in izbranim ponudnikom oziroma da izbrani ponudnik ne pristaja na znižanje in zaokrožitev cen ter da odprava te pomanjkljivosti ni dopustna.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za merilo določil ceno po predračunu in da bo izbran ponudnik, ki doseže »najnižjo ceno v EUR brez DDV« po formuli: »Cena = skupna vrednost postavk 1.1, 1.2, 1.3 + 24 x (vrednost postavk 2.1 do 2.2 + vrednost postavk 3.1 do 3.20)«. Nadalje je naročnik v obrazcu »Predračun« (Obrazec V-3) navedel, da morajo biti vse cene v predračunu zaokrožene na dve decimalni mesti natančno. V tabeli obrazca so morali ponudniki vpisati »ceno na enoto v EUR brez DDV«, »skupno vrednost v EUR brez DDV«, »vrednost DDV« in »skupno vrednost v EUR z DDV« za posamezno postavko. Ponudniki so morali izpolniti tudi Excelovo preglednico »V-3_Predračun.xls« in jo priložiti na elektronskem mediju. Iz preglednice je razvidno, da se je končna ponudbena cena (zaokrožena na dve decimalni mesti natančno), ki je bila merilo za oddajo javnega naročila izračunala na podlagi te preglednice, ki je del predračuna.

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo je razvidno, da iz obrazca »Predračun« in Excelove preglednice izbranega ponudnika izhaja, da je ta v postavkah 3.1, 3.2, 3.4, 3.5, 3.6, 3.7, 3.8, 3.9, 3.10, 3.11, 3.12, 3.14, 3.15, 3.16, 3.17, 3.18 in 3.19 (v nadaljevanju: sporne postavke točke 3) zapisal »ceno na enoto v EUR brez DDV« (v nadaljevanju: cena na enoto) na štiri decimalna mesta natančno (od tega je v štirih pozicijah, kot ugotavlja naročnik, po vsebini navedel cene na dve decimalni mesti). Tudi vlagatelj je v tem obrazcu in v Excelovi preglednici, v postavkah točke 3 (variabilni mesečni stroški), navedel cene na enoto na štiri decimalna mesta natančno. Tretji ponudnik je sicer navedel v postavkah točke 3 obrazca »Predračun« cene na enoto na dve decimalni mesti natančno, vendar je v Excelovi razpredelnici, ki je prav tako del predračuna, navedel te cene na štiri decimalna mesta natančno in brez zaokroževanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da spornega določila ponudniki iz dejanskih in objektivnih razlogov, ki obstajajo na trgu telekomunikacij, niso mogli izpolniti, saj so morali pri izračunu najnižje ponudbene cene, ki se je izračunala v Excelovi preglednici, pri spornih postavkah točke 3, upoštevati cene na enoto podane na štiri decimalna mesta natančno, če so želeli podati realne in konkurenčne cene. Izbrani ponudnik in vlagatelj sta se odločila, da podata, v spornih postavkah točke 3, cene na enoto na štiri decimalna mesta natančno tako v predračunu kot v Excelovi preglednici. Tretji ponudnik pa je ravnal na način, da je podal, v spornih postavkah točke 3, cene na enoto v predračunu na dve decimalni mesti natančno, pri izračunu na podlagi Excelove preglednice pa na štiri decimalni mesti natančno. Torej so vsi ponudniki pri izračunu najnižje ponudbene cene v Excelovi preglednici, ki je del predračuna, v spornih postavkah točke 3, navedli cene na enoto na štiri decimalna mesta natančno, kar dokazuje, da so v spornih postavkah točke 3 merodajne le cene zapisane na štiri decimalna mesta natančno. Kot navajata naročnik in izbrani ponudnik (v ponudbi in v izjasnitvi do navedb v zahtevku za revizijo) so cene na enoto oziroma za minuto klica na trgu telekomunikacij po svoji naravi tako nizke, da jih je absolutno nemogoče izraziti s ceno z dvema decimalnima mestoma, zato se po presoji Državne revizijske komisije šteje, da obveznosti iz tega določila v delu, ki se nanaša na cene na enoto v spornih postavkah točke 3, ni bilo mogoče izpolniti. Če bi ponudniki pri izračunu upoštevali določbo naročnika in hkrati pri izračunu najnižje ponudbene cene v Excelovi preglednici, v spornih postavkah točke 3, upoštevali cene na enoto na dve decimalni mesti natančno, bi to imelo za posledico višjo ponudbeno ceno (ki bi lahko presegala tržne cene za predmet javnega naročila), s čimer bi naročnik, če bi sprejel takšno ponudbo ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2). Na podlagi navedenega ni mogoče oporekati stališču naročnika, ki smatra obliko zapisa cen na enoto, v spornih postavkah točke 3 v predračunu, na štiri decimalna mesta natančno za edino možno in pravilno ter skladno z razpisno dokumentacijo, saj je bila v konkretnem primeru zagotovljena tudi primerljivost ponudb, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Ravnanje izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije ne vpliva na razvrstitev glede na merila, saj je bilo merilo »najnižja ponudbena cena« izračunana na podlagi vnaprej znane formule, ki jo je naročnik vnesel v Excelovo preglednico in je ponudniki niso mogli spreminjati. Zaradi očitanega ravnanja izbranega ponudnika izračunana najnižja cena ni bila nepravilna, saj so vsi ponudniki pri izračunu te cene (v Excelovi preglednici) upoštevali cene na enoto (pri spornih postavkah točke 3) podane na štiri decimalna mesta natančno, s čimer je bila zagotovljena tudi primerljivost oziroma enakopravna obravnava prejetih ponudb. Izbrani ponudnik pa je podal zahtevano obliko zapisa pri cenah »skupna vrednost v EUR brez DDV«, »vrednost DDV«, »skupna vrednost v EUR z DDV« in »najnižja ponudbena cena v EUR brez DDV«. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da naročnik ni samovoljno zaokroževal cen na enoto v spornih postavkah točke 3, saj je bila ponudnikom najnižja cena (merilo), ki so jo ponudili, znana pri oddaji ponudbe in so jo lahko s preprostim matematičnim računom tudi preverili. Iz tega razloga je izbrani ponudnik podal izjavo volje za »najnižjo ponudbeno ceno v EUR brez DDV» izračunano in zaokroženo na dve decimalni mesti natančno na podlagi Excelove preglednice in skladno z razpisno dokumentacijo. Na podlagi navedenih ugotovitev Državna revizijska komisija zavrača očitek naročnika, da naročnik ni mogel določiti pravilne končne (najnižje) ponudbene cene izbranega ponudnika, ker bi bila določitev končne (najnižje) skupne cene izbranega ponudnika odvisna od metode zaokroževanja, ki bi jo naročnik uporabil. Prav tako pa se bodo, v spornih postavkah točke 3, cene na enoto pri izdaji računov obračunavale na podlagi realnih cen, ki veljajo na trgu, in so navedene v predračunu, zato je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja v tem delu kot neutemeljene.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, je naročnik ravnal v skladu z zakonom in razpisno dokumentacijo, ker je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku in njegove ponudbe ni izločil skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3.2.2014 zavrnila kot neutemeljenega.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 17.3.2014

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana
- Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu