018-042/2014 Zdravstveni dom Ljubljana

Številka: 018-042/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »SANITETNI MATERIAL IN OBLOGE ZA RANE« (v sklopih številka 9 »HIDROKOLOIDNE OBLOGE« in 13 »MEHKE SILIKONSKE OBLOGE«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SANOLABOR, d. d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 3. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 23. 1. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova Odločitev o oddaji javnega naročila številka JR-24/2013, z dne 10. 1. 2014, sprejeta v sklopu številka 9 (»HIDROKOLOIDNE OBLOGE«) in v sklopu številka 13 (»MEHKE SILIKONSKE OBLOGE«).

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.167,02 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22. 10. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo sanitetnega materiala in oblog za rane za obdobje dveh let (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 23. 10. 2013 (pod številko objave JN13462/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 25. 10. 2013 pa (pod številko dokumenta 359918) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 208.

Naročnik je dne 10. 1. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka JR-24/2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), katera je bila vlagatelju vročena dne 13. 1. 2014.

Vlagatelj je dne 23. 1. 2014 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, datiran na isti dan, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija
 ugotovi naročnikovo kršitev določil ZJN-2 zaradi neupravičene izločitve vlagateljeve ponudbe za 9. in 13. sklop, posledično pa napačen izbor ponudnikov za oddajo zadevnega javnega naročila (čeprav vlagateljeva ponudba v celoti izpolnjuje razpisne zahteve in je hkrati glede na merilo izbora najugodnejša),
 ugotovi, da mu je bila zaradi izločitve kršena pravica dostopa do javnega naročila, in zato razveljavi odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na 9. in 13. sklop, ponovno preveri ponudbe ter izbere vlagateljevo ponudbo za izvedbo tega javnega naročila.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo ob tem zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
 v navezavi na sklop številka 9 zatrjuje, da je v zaporedni številki 1 ponudil artikel H. 10 x 10 cm z lepljivim robom a10 proizvajalca P., ki v celoti ustreza naročnikovim zahtevam, v zaporedni številki 3 pa artikel H. 10 x 10 cm brez lepljivega roba a10 istega proizvajalca, ki prav tako v celoti ustreza naročnikovim zahtevam,
 v navezavi na sklop številka 13 zatrjuje, da je v zaporedni številki 1 ponudil silikonsko mrežasto oblogo A. S. 5 x 7,5 cm a10 proizvajalca B., v zaporedni številki 5 silikonsko poliuretansko peno z lepljivim robom C. S. »12,5 x 12,5 cm lep. rob a 10« proizvajalca X., v zaporedni številki 9 pa stanjšano silikonsko poliuretansko peno C. S. »10 x 10 cm L tanka a 10« proizvajalca X., kateri v celoti ustrezajo naročnikovim zahtevam.

Naročnik je dne 31. 1. 2014 prejel vlogo ponudnika SIMPS'S, d. o. o., Motnica 3, 1236 Trzin (v nadaljevanju: ponudnik SIMPS'S, d. o. o.), z dne 30. 1. 2014 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi ponudnik SIMPS'S, d. o. o., pojasnjuje razloge, zaradi katerih ponujeno blago vlagatelja ne dosega zahtevane kvalitete, naročniku in Državni revizijski komisiji pa predlaga, da zahtevek za revizijo zavrneta.

Dne 7. 2. 2014 je naročnik sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, številka JR-24/2013 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljen zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na sklop številka 9 zatrjuje, da ima obloga, ki jo ponuja vlagatelj, pretanko in premajhno vpojno jedro, kar je razvidno že iz predloženih vzorcev. Po zatrjevanjih naročnika se je »obloga ponujena pod zap. št. 3« zaradi tanjšega vpojnega jedra izkazala za slabo vpojno v primerjavi s paralelnimi oblogami, prav tako pa »v primerjavi s ponujeno oblogo pod zap. št. 9, ni imela bistvene razlike«,
 v navezavi na sklop številka 13 zatrjuje, da je obloga, ponujena pod »zap. št. 1«, bele in ne prozorne barve (ni transparentna), luknjice v mreži pa so tudi manjše in neenakomerne velikosti. Glede obloge, ponujene pod »zap. št. 5«, naročnik zatrjuje, da je lepljiva silikonska plast med vpojnim jedrom in lepljivim robom prekinjena, s čimer ni zagotovljena kontinuiteta silikonskega premaza. Glede obloge, ponujene pod »zap. št. 9«, pa naročnik zatrjuje, da je ponujena obloga 3 krat debelejša v primerjavi z zahtevano.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 10. 2. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisa z dne 11. 2. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 13. 2. 2014 prejela vlagateljevo vlogo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo«, z dne 11. 2. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja na vseh svojih predhodnih navedbah in revizijskih zahtevah, obenem pa se dodatno izjavlja »le o nekaterih spornih navedbah naročnika«.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 13. 2. 2014 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 18. 2. 2014 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi dopisa z dne 18. 2. 2014 odstopil naročnik.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila med drugim izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 9 »hidrokoloidne obloge« (v nadaljevanju: sklop številka 9) in v sklopu številka 13 »mehke silikonske obloge« (v nadaljevanju: sklop številka 13), označil za nepopolno in jo v skladu s »1. točko 80. člena« Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v omenjenih dveh sklopih izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Na strani 3 odločitve o oddaji naročila je naročnik sicer zapisal »Ponudnik za 13. sklop: SANOLABOR d.d.«, za tem naštel zaporedne številke artiklov, ki po njegovi oceni ne izpolnjujejo zahtev razpisne dokumentacije, obenem pa zaključil, da zaradi navedenega ponudba ponudnika SIMPS'S, d. o. o., za ta sklop ni (bila) popolna in je (bila) izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Vendar pa je ob upoštevanju predstavljenih dejstev in ob upoštevanju preostale vsebine odločitve o oddaji naročila (naročnik je v njej neposredno za predstavljenim besedilom zapisal: »Ponudba ponudnika za 13. sklop: SIMPS'S d.o.o. je bila popolna«) Državna revizijska komisija zapis o tem, da v sklopu številka 13 ni (bila) popolna in je (bila) izločena iz postopka oddaje javnega naročila ponudba ponudnika SIMPS'S, d. o. o., štela za očitno pomoto naročnika. Očitno je namreč, da je naročnik v sklopu številka 13 po vsebini ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni (bila) popolna in je (bila) izločena iz postopka oddaje javnega naročila, javno naročilo v sklopu številka 13 pa je oddal ponudniku SIMPS'S, d. o. o. (glej 13. alinejo na strani 1 odločitve o oddaji naročila, v povezavi z uvodno povedjo).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka JR-24/2013, z dne 2. 12. 2013, med drugim izhaja, da bi bila vlagateljeva ponudba v sklopih številka 9 in 13, upoštevaje najnižjo ceno (posameznega sklopa) kot merilo za izbiro ponudbe (točka IV.2.1 obvestila o naročilu in točka 7 razpisne dokumentacije), sicer lahko, če ne bi bila izločena kot nepopolna, izbrana kot najugodnejša.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga »zaradi neupravičene izločitve« njegove ponudbe »za 9. in 13. sklop in posledično napačen izbor ponudnikov« […] »za oddajo zadevnega javnega naročila«. O tem med vlagateljem in naročnikom tudi sicer ni spora.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v navezavi na sklop številka 9) najprej zatrjuje, da je v zaporedni številki 1 ponudil artikel H. 10 x 10 cm z lepljivim robom a10 proizvajalca P., ki v celoti ustreza naročnikovim zahtevam.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v njej vse zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo ponudbo v skladu z ZJN-2 in Navodili za izdelavo ponudbe (prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe). Naročnik je ob tem podal navodilo, da ponudnik predloži izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ne sme pa črtati, popravljati ali kako drugače spreminjati razpisne dokumentacije (drugi odstavek Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudba je morala biti podana za vse razpisane izdelke posameznega sklopa (četrti odstavek točke 2.2, v povezavi s prvim odstavkom točke 7 razpisne dokumentacije), ponujeni artikli pa so morali ustrezati opisanim zahtevam glede specifikacij, navedenih v obrazcu ponudbe – obrazec številka 2 (četrti odstavek točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudba je morala (glede na ponujene izdelke) vsebovati med drugim tudi vzorce, kataloge (prospekte) oziroma navodila, kot izhaja iz »točke 2.3 /priloga 4« (točka 2.1.4, v povezavi s prvim odstavkom točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Vsi ponujeni izdelki so morali biti v katalogih oziroma prospektih nedvoumno označeni z zaporedno številko sklopa, zaporedno številko izdelka in zloženi po zaporednih številkah za vsak sklop posebej (točka 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V sedmem odstavku točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal, da je v »opisu izdelka« za določene vrste blaga, ki so predmet tega naročila, navedel blagovno znamko izključno z namenom, da se določi zahtevana raven kakovosti razpisanih vrst blaga, ponudniki pa so morali ponuditi enako ali višjo raven kakovosti oziroma ustrezno strokovno paralelo.

Ob vpogledu v tehnične specifikacije artikla z zaporedno številko 1 sklopa številka 9 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njih zapisal sledeče: »Hidrokoloidna obloga (brez alginata), z lepljivim robom, 10x10cm (dovoljen odstop velikosti +/- 20%)«.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 9 označil za (neprimerno in) nepopolno in jo v omenjenem sklopu izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila najprej iz razloga, ker se je na podlagi testiranja (strokovnega kadra naročnika) za ponujeni artikel z zaporedno številko 1 izkazalo, da ima »pretanko in premajhno vpojno jedro, kar ima za posledico slabšo vpojnost in zato je potrebna pogostejša menjava obloge«.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 9, je Državna revizijska komisija (enako kot naročnik) ugotovila, da je vlagatelj v njej v zaporedni številki 1 ponudil artikel s komercialnim imenom H. 10 x 10 cm »Z LEP. ROBOM A10« proizvajalca P. Ugotovitev naročnika, da omenjeni ponujeni artikel predstavlja hidrokoloidno oblogo z lepljivim robom, izhaja že iz odločitve o oddaji naročila (prva alineja zadnjega odstavka na strani 2), iz odločitve o oddaji naročila pa tudi ne izhaja, da ponujena obloga morebiti ne bi bila brez alginata ali da ne bi izpolnjevala zahteve po dimenziji 10 x 10 cm (z »dovoljen[im] odstop[om] velikosti +/- 20%«). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ponudbe vlagatelja, predložene v sklopu številka 9, v zaporedni številki 1 ni označil za (neprimerno in) nepopolno (20. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) iz katerega od razlogov, navedenih v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije. V posledici je tako pritrditi tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke 1.1. na strani 3) upravičeno ugotavlja, da »[n]aročnik v razpisni dokumentaciji« […] »ni določil velikosti vpojnega jedra«. Naročnik v konkretnem primeru ne zatrjuje, da debelina in velikost (oziroma vpojnost) jedra obloge predstavljajo lastnosti oziroma funkcionalnosti blaga, ki so glede na njegovo običajno rabo pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji ali ne. Dejstva, da je debelino in velikost (oziroma vpojnost) jedra obloge v konkretnem primeru (glede na namen običajne rabe) treba šteti za pričakovane oziroma za potrebne lastnosti razpisanega in ponujenega blaga, ni ugotovila niti Državna revizijska komisija. Zaključek Državne revizijske komisije zgolj dodatno potrjuje naročnikova določba, ki dovoljuje »odstop velikosti +/- 20%«. Zadevna določba se sicer nanaša na velikost obloge, vendar pa (vsaj posredno) lahko vpliva tudi na velikost vpojnega jedra (ki sicer, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, v razpisni dokumentaciji ni določena).

Ugotovitev naročnika, da se je v vlagateljevi ponudbi, predloženi v sklopu številka 9, za ponujeni artikel z zaporedno številko 1 izkazalo, da ima »pretanko in premajhno vpojno jedro, kar ima za posledico slabšo vpojnost in zato je potrebna pogostejša menjava obloge«, kaže na to, da naročnik opredelitev vlagateljeve ponudbe za (neprimerno in) nepopolno v predstavljenem segmentu v konkretnem primeru po vsebini utemeljuje tudi na načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (glej besedno zvezo »zato je potrebna pogostejša menjava obloge«). Ob upoštevanju dejstva, da naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije ni postavil zahteve po debelini in velikosti (oziroma vpojnosti) jedra obloge, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v konkretnem primeru ne utemeljuje naročnikove opredelitve vlagateljeve ponudbe v predstavljenem segmentu za (neprimerno in) nepopolno.

Upoštevaje dosedanja dejstva in zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila ne v določbah ZJN-2 ni imel ustrezne pravne podlage za zaključek, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 9, v ponujenem artiklu z zaporedno številko 1 (neprimerna in) nepopolna (20. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponujeni artikli so namreč morali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ustrezati opisanim zahtevam glede specifikacij, navedenih v obrazcu ponudbe – obrazec številka 2 (četrti odstavek točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), naročnik pa zahtev glede debeline in velikosti (oziroma vpojnosti) jedra obloge pri artiklu z zaporedno številko 1 sklopa številka 9 ni postavil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v navezavi na sklop številka 9) nadalje zatrjuje, da je v zaporedni številki 3 ponudil artikel H. 10 x 10 cm brez lepljivega roba a10 proizvajalca P., ki v celoti ustreza naročnikovim zahtevam.

Ob vpogledu v tehnične specifikacije artikla z zaporedno številko 3 sklopa številka 9 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njih zapisal sledeče: »Hidrokoloidna obloga (brez alginata), brez lepljivega roba, 10x10cm (dovoljen odstop velikosti +/- 20%)«.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 9 označil za (neprimerno in) nepopolno in jo v omenjenem sklopu izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila tudi iz razloga, ker se je na podlagi testiranja za ponujeni artikel z zaporedno številko 3 izkazalo, da »ima slabo vpojnost v primerjavi s paralelnimi oblogami in je zato potrebna pogostejša menjava obloge. Med ponujeno oblogo pod zap. št. 3, ki naj bila navadna, debela oz. bolj vpojna in med ponujeno oblogo pod zap. št. 9, kjer je bila zahtevana tanka obloga in je ponudnik tudi tako ponudil, ni bistvene razlike«.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 9, je Državna revizijska komisija (enako kot naročnik) ugotovila, da je vlagatelj v njej v zaporedni številki 3 ponudil artikel s komercialnim imenom H. 10 x 10 cm »BREZ LEPIL. ROBA A10« proizvajalca P. Ugotovitev naročnika, da omenjeni ponujeni artikel predstavlja hidrokoloidno oblogo »brez lepil. roba«, izhaja že iz odločitve o oddaji naročila (druga alineja zadnjega odstavka na strani 2), iz odločitve o oddaji naročila pa tudi ne izhaja, da ponujena obloga morebiti ne bi bila brez alginata ali da ne bi izpolnjevala zahteve po dimenziji 10 x 10 cm (z »dovoljen[im] odstop[om] velikosti +/- 20%«). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ponudbe vlagatelja, predložene v sklopu številka 9, v zaporedni številki 3 ni označil za (neprimerno in) nepopolno (20. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) iz katerega od razlogov, navedenih v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije, saj v njih ni postavil (tehničnih) zahtev (parametrov) glede vpojnosti hidrokoloidne obloge. V posledici je tako smiselno pritrditi tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) upravičeno ugotavlja, da »[n]aročnik v razpisni dokumentaciji« […] »ni določil velikosti vpojnega jedra«. Naročnik v konkretnem primeru ne zatrjuje, da debelina oziroma vpojnost jedra obloge (v neki količini oziroma v nekem parametru) predstavljata lastnosti oziroma funkcionalnosti blaga, ki sta glede na njegovo običajno rabo pričakovani in ju mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali ju je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji ali ne. Dejstva, da je debelino oziroma vpojnost jedra obloge (v neki količini oziroma v nekem parametru) v konkretnem primeru (glede na namen običajne rabe) treba šteti za pričakovani oziroma za potrebni lastnosti razpisanega in ponujenega blaga, ni ugotovila niti Državna revizijska komisija.

Ugotovitev naročnika, da se je v vlagateljevi ponudbi, predloženi v sklopu številka 9, za ponujeni artikel z zaporedno številko 3 izkazalo, da ima »ima slabo vpojnost v primerjavi s paralelnimi oblogami in je zato potrebna pogostejša menjava obloge«, kaže na to, da naročnik opredelitev vlagateljeve ponudbe za (neprimerno in) nepopolno v predstavljenem segmentu v konkretnem primeru po vsebini utemeljuje tudi na načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (glej besedno zvezo »je zato potrebna pogostejša menjava obloge«). Ob upoštevanju dejstva, da naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije ni postavil zahteve po debelini oziroma vpojnosti jedra obloge (v neki količini oziroma v nekem parametru), načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v konkretnem primeru ne utemeljuje naročnikove opredelitve vlagateljeve ponudbe v predstavljenem segmentu za (neprimerno in) nepopolno.

Morebitno dejstvo, da »[m]ed ponujeno oblogo pod zap. št. 3, ki naj bila navadna, debela oz. bolj vpojna in med ponujeno oblogo pod zap. št. 9, kjer je bila zahtevana tanka obloga in je ponudnik tudi tako ponudil, ni bistvene razlike«, pa se nanaša na vprašanje priprave razpisne dokumentacije (71. člen ZJN-2) in ne vpliva na vprašanje primernosti in popolnosti ponudb (20. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Upoštevaje dosedanja dejstva in zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila ne v določbah ZJN-2 ni imel ustrezne pravne podlage za zaključek, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 9, v ponujenem artiklu z zaporedno številko 3 (neprimerna in) nepopolna (20. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponujeni artikli so namreč morali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ustrezati opisanim zahtevam glede specifikacij, navedenih v obrazcu ponudbe – obrazec številka 2 (četrti odstavek točke 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), naročnik pa zahtev glede debeline oziroma vpojnosti jedra obloge (v neki količini oziroma v nekem parametru) pri artiklu z zaporedno številko 3 sklopa številka 9 ni postavil.

V posledici je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 9 izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. oziroma 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti (zgolj tiste) ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), vlagateljeve ponudbe, glede katere naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni izkazal, da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, pa ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja v sklopu številka 9 ne gre označiti za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in v posledici nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v doslej izpostavljenih delih na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila številka JR-24/2013, z dne 10. 1. 2014, sprejeto v sklopu številka 9 (»HIDROKOLOIDNE OBLOGE«).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo obravnavala v delih, ki se nanašajo na sklop številka 13.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v navezavi na sklop številka 13) najprej zatrjuje, da je v zaporedni številki 1 ponudil silikonsko mrežasto oblogo A. S. 5 x 7,5 cm a10 proizvajalca B., ki v celoti ustreza naročnikovim zahtevam.

Ob vpogledu v tehnične specifikacije artikla z zaporedno številko 1 sklopa številka 13 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njih zapisal sledeče: »Silikonska mrežasta obloga 5x7,5 cm, kvaliteta kot Mepitel ali enakovredna (dovoljen odstop velikosti +/- 20%)«.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 13 označil za (neprimerno in) nepopolno in jo v omenjenem sklopu izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila najprej iz razloga, ker »[p]onujena obloga ne ustreza zahtevani kvaliteti kot npr. silikonska mrežasta obloga Mepitel ali enakovredne«. Naročnik je ob tem zapisal, da
 je ponujena obloga v primerjavi z zahtevano bele in ne prozorne barve,
 so luknjice v mreži ponujene obloge v primerjavi z zahtevano manjše oziroma neenakomerne velikosti in zaradi tega manj propustne, kar ima za posledico manjšo prehodnost izločkov iz rane oziroma se luknjice v mrežici zaradi majhnosti prej zapacajo, zato je mrežico potrebno prej oziroma večkrat zamenjati.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 13, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej v zaporedni številki 1 ponudil silikonsko mrežasto oblogo A. S. »5X7,5 A10« proizvajalca A. Ugotovitev naročnika, da omenjeni ponujeni artikel predstavlja silikonsko mrežasto oblogo, izhaja že iz odločitve o oddaji naročila (prva alineja osmega odstavka na strani 3), iz vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 13, pa ne izhaja niti, da omenjeni ponujeni artikel ne bi ustrezal zahtevi naročnika po »5x7,5 cm« (z »dovoljen[im] odstop[om] velikosti +/- 20%«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 razlikuje med situacijami, pri katerih predmet naročila upravičuje, da se smejo tehnične specifikacije (izjemoma) sklicevati na blagovno znamko (glej deveti odstavek 37. člena ZJN-2, primerjaj pa tudi 2. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2), in situacijami, pri katerih se smejo tehnične specifikacije (izjemoma) sklicevati na blagovno znamko, pri takem sklicevanju pa se navede besedi »ali enakovredni« (glej deveti odstavek 37. člena ZJN-2; omenjeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2).

Predstavljeno naročnikovo zahtevo glede artikla z zaporedno številko 1 sklopa številka 13 je potrebno tolmačiti ob upoštevanju devetega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da se, če tega ne upravičuje predmet naročila, tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedi »ali enakovredni«.

Sklicevanje na elemente, ki jih določa prva poved devetega odstavka 37. člena ZJN-2, je glede na drugo poved devetega odstavka istega člena lahko dovoljeno, vendar ob pogoju, da predmeta javnega naročila ni mogoče opisati (in sicer skladno z ZJN-2) drugače. Lastnosti, na katere se v odločitvi o oddaji naročila sklicuje naročnik (da je silikonska mrežasta obloga prozorne barve, pa tudi, da so luknjice v mreži ponujene silikonske mrežaste obloge primerne (in enakomerne) velikosti ter propustne do te mere, da se zaradi majhnosti prehitro ne zapacajo), so značilnosti silikonskih mrežastih oblog, ki jih je mogoče opisati drugače kot s sklicevanjem na artikel konkretnega proizvajalca Mepitel (in z dodanima besedama »ali enakovredne«). Predstavljene posamezne lastnosti (parametre) predmeta naročila je torej v konkretnem primeru mogoče opisati (vsaj) v skladu s tretjim odstavkom 37. člena ZJN-2, naročnik pa se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v razpisni dokumentaciji tega ni poslužil (deveti odstavek 37. člena ZJN-2, v povezavi s tretjim odstavkom istega člena).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah artikla z zaporedno številko 1 sklopa številka 13 v navezavi na silikonsko mrežasto oblogo sicer res zapisal »kvaliteta kot Mepitel ali enakovredna«, vendar pa pri tem (pred potekom roka za prejem oziroma odpiranje ponudb) ni predstavil temeljnih zahtev predmeta naročila, ob upoštevanju katerih in v navezavi na katere je (kasneje) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila presojal »kvalitet[o] kot Mepitel ali enakovredn[o]«. Naročnik tako (lastnosti) predmeta naročila v tem delu ni opisal drugače kot z dodanima besedama »ali enakovredni«, čeprav bi to lahko storil (primerjaj deveti odstavek 37. člena ZJN-2), niti gospodarskim subjektom (pred potekom roka za prejem oziroma odpiranje ponudb) ni predstavil (čeprav je bilo to mogoče storiti), da bo »kvalitet[o] kot Mepitel ali enakovredn[o]« presojal tudi ob upoštevanju oziroma v navezavi na barvo (ponujene) silikonske mrežaste obloge in luknjice v mreži silikonske mrežaste obloge (glede na njihovo velikost, enakomernost in propustnost). Ker
 naročnik tega ni storil,
 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2),
 je bistveni cilj načela transparentnosti (zahteve po preglednosti) zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje javnega naročnika (glej sodbo Sodišča Evropske unije, številka C 561/12, točka 36, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, številka C 599/10, točka 25) oziroma preprečiti tveganje favoriziranja in arbitrarnosti pri ravnanju naročnika ter zagotoviti nadzor nad nepristranskostjo postopkov oddaje (glej sodbo Splošnega sodišča Evropske unije, številka T 402/06, točka 67),
 načelo transparentnosti javnega naročanja zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo naročilo (glej sodbo Sodišča Evropske unije, številka C-368/10, točka 109; zelo primerljivo tudi sodba Sodišča Evropske unije, številka C-496/99 P, točka 111, ter sodba Splošnega sodišča Evropske unije, številka T 402/06, točka 67),
 po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2),
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklopu številka 13 glede predstavljenega artikla ni na pregleden način (ki bi sledil bistvenemu cilju načela transparentnosti in zagotovil neobstoj tveganja favoriziranja ter njegove samovolje oziroma preprečil tveganje favoriziranja in arbitrarnosti pri njegovem ravnanju, obenem pa bi zagotovil nadzor nad nepristranskostjo postopka oddaje zadevnega javnega naročila glede predstavljenega artikla v sklopu številka 13) ugotovil, da obloga, ki jo v tem delu ponudbe ponuja vlagatelj, »ne ustreza zahtevani kvaliteti kot npr. silikonska mrežasta obloga Mepitel ali enakovredne«. V predstavljenem smislu je zato pritrditi vlagatelju (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo) v tem, da je naročnik v »odločitvi o izboru« […] »pri navajanju razlogov za odločitev začel navajati dodatne opise in specifikacije, čeprav jih v razpisnih zahtevah ni opredelil«.

Ugotovitev naročnika, da se je v vlagateljevi ponudbi, predloženi v sklopu številka 13, za ponujeni artikel z zaporedno številko 1 izkazalo, da »se luknjice v mrežici zaradi majhnosti prej zapacajo, zato je mrežico potrebno prej oziroma večkrat zamenjati«, kaže na to, da naročnik opredelitev vlagateljeve ponudbe za (neprimerno in) nepopolno v predstavljenem segmentu v konkretnem primeru po vsebini utemeljuje tudi na načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (glej besedno zvezo »je mrežico potrebno prej oziroma večkrat zamenjati«). Ob upoštevanju doslej navedenega načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v konkretnem primeru ne utemeljuje naročnikove opredelitve vlagateljeve ponudbe v predstavljenem segmentu za (neprimerno in) nepopolno.

Vsebinsko enak zaključek bi Državna revizijska komisija napravila tudi v primeru, če bi bilo morebiti šteli, da je naročnik »v Odločitvi o oddaji naročila pomotoma navedel zap. št. izdelka in sicer se pravilno glasi 2 in ne 1« (prvi odstavek naslova »13. sklop: Mehke silikonske obloge« na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

Vsebinsko enako Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede nadaljnjih vlagateljevih zatrjevanj v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v navezavi na sklop številka 13) namreč zatrjuje, da je v zaporedni številki 5 ponudil silikonsko poliuretansko peno z lepljivim robom C. S. »12,5 x 12,5 cm lep. rob a 10« proizvajalca X., v zaporedni številki 9 pa stanjšano silikonsko poliuretansko peno C. S. »10 x 10 cm L tanka a 10« proizvajalca X., kateri v celoti ustrezata naročnikovim zahtevam.

Ob vpogledu v tehnične specifikacije sklopa številka 13 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njih
 glede artikla z zaporedno številko 5 zapisal sledeče: »Silikonska poliuretanska pena z lepljivim robom, 12.5x12.5cm, kvaliteta kot Mepilex border ali enakovredna (dovoljen odstop velikosti +/- 20%)«,
 glede artikla z zaporedno številko 9 zapisal sledeče: »Stanjšana silikonska poliuretanska pena, 12.5x12.5cm, kvaliteta kot Mepilex EM ali enakovredna (dovoljen odstop velikosti +/- 20%)«.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 13 označil za (neprimerno in) nepopolno in jo v omenjenem sklopu izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila tudi iz razloga, ker ponujena obloga ne ustreza zahtevani kvaliteti
 saj »v primerjavi z zahtevano na stične strani z rano ni prevlečena z lepljivo silikonsko plastjo po celotni površini, ampak je manjša plast silikona prevlečena samo po površini notranje blazinice« (ugotovitev naročnika velja za artikel z zaporedno številko 5),
 saj »je v primerjavi z zahtevano trikrat debelejša« (ugotovitev naročnika velja za artikel z zaporedno številko 9).

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 13, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej v zaporedni številki 5 ponudil C. S. »12,5 X 12,5 CM LEP.ROB A10«, v zaporedni številki 9 pa C. S. »10 X 10 CM L TANKA A10«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah artiklov z zaporednima številkama 5 in 9 sklopa številka 13 v navezavi na silikonsko mrežasto oblogo sicer res zapisal »kvaliteta kot Mepilex border ali enakovredna« (artikel z zaporedno številko 5) oziroma »kvaliteta kot Mepilex EM ali enakovredna« (artikel z zaporedno številko 9), vendar pa pri tem (pred potekom roka za prejem oziroma odpiranje ponudb) ni predstavil temeljnih zahtev predmeta naročila, ob upoštevanju katerih in v navezavi na katere je (kasneje) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila presojal »kvalitet[o] kot Mepilex border ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 5) oziroma »kvalitet[o] kot Mepilex EM ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 9). Naročnik tako (lastnosti) predmeta naročila v tem delu ni opisal drugače kot z dodanima besedama »ali enakovredni«, čeprav bi to lahko storil (primerjaj deveti odstavek 37. člena ZJN-2), niti gospodarskim subjektom (pred potekom roka za prejem oziroma odpiranje ponudb) ni predstavil (čeprav je bilo to mogoče storiti), da bo »kvalitet[o] kot Mepilex border ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 5) oziroma »kvalitet[o] kot Mepilex EM ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 9) presojal tudi ob upoštevanju oziroma v navezavi na prevlečenost silikonske poliuretanske pene (na stične strani z rano) z lepljivo silikonsko plastjo po celotni površini (artikel z zaporedno številko 5) in debelost obloge (artikel z zaporedno številko 9). Ker naročnik tega ni storil, Državna revizijska komisija iz istih razlogov, kot so navedeni v petih alinejah zadnjega odstavka na strani 8 in v prvem odstavku na strani 9 obrazložitve tega sklepa, ugotavlja, da naročnik v sklopu številka 13 glede zadevnih artiklov 5 in 9 ni na pregleden način (ki bi sledil bistvenemu cilju načela transparentnosti in zagotovil neobstoj tveganja favoriziranja ter njegove samovolje oziroma preprečil tveganje favoriziranja in arbitrarnosti pri njegovem ravnanju, obenem pa bi zagotovil nadzor nad nepristranskostjo postopka oddaje zadevnega javnega naročila glede predstavljenih artiklov v sklopu številka 13) ugotovil, da oblogi (peni), ki ju v tem delu ponudbe ponuja vlagatelj, ne ustrezata zahtevani kvaliteti »kot Mepilex border ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 5) oziroma »kot Mepilex EM ali enakovredn[o]« (artikel z zaporedno številko 9). V predstavljenem smislu je zato pritrditi vlagatelju (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo) v tem, da je naročnik v »odločitvi o izboru« […] »pri navajanju razlogov za odločitev začel navajati dodatne opise in specifikacije, čeprav jih v razpisnih zahtevah ni opredelil«.

V posledici je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopu številka 13 izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. oziroma 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter prvim odstavkom 8. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti (zgolj tiste) ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), vlagateljeve ponudbe, glede katere naročnik v odločitvi o oddaji naročila na pregleden način ni izkazal, da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, pa ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja v sklopu številka 13 ne gre označiti za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in v posledici nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (tudi) v delih, ki se nanašajo na sklop številka 13, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila številka JR-24/2013, z dne 10. 1. 2014, sprejeto v sklopu številka 13 (»MEHKE SILIKONSKE OBLOGE«).

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopih številka 9 in 13 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v omenjenih dveh sklopih pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v sklopih, v katerih je bil postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 9 in 13 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne strošek »takse za revizijo v znesku 1.191,02 EUR« in odvetniške stroške sestave zahtevka za revizijo v znesku 1.220,00 EUR, povečane za 22 % davek na dodano vrednost, vse (v primeru zamude) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
 strošek plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 1.191,02 EUR (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena ter drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN),
 nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
 22 % davek na dodano vrednost v znesku 176,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za postopek pravnega varstva (na podlagi »Seznam[a] davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost« v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
skupaj torej 2.167,02 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali zahtevani stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.167,02 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 11. 3. 2014


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
– ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana
– odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova ulica 9/IV, 1000 Ljubljana
– VALENCIA STOMA-MEDICAL, d. o. o., Gregorčičeva ulica 9, 1000 Ljubljana
– SIMPS'S, d. o. o., Motnica 3, 1236 Trzin
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu