018-026/2014 Dravske elektrarne Maribor d.o.o.

Številka: 018-026/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava opreme vzbujalnega sistema vključno s spuščanjem v pogon na HE Formin« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KONČAR – Elektronika i informatika d.d., Fallerova šetalište 22, Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 2. 2014

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30. 9. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila NAR1-0376/2013. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 2. 10. 2013, pod št. objave JN12539/2013 (s popravkom oz. dodatnimi informacijami z dne 18. 10. 2013, pod št. objave JN13319/2013), dne 4. 10. 2013 pa pod številko objave 2013/S 193-332395 tudi v Uradnem listu Evropske Unije.

Naročnik je dne 6. 1. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. IP-0026/2014, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ENERGOCONTROL ZAGREB d.o.o., Kovinska 30, Zagreb, Hrvaška, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 7. 1. 2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 1. 2014 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 14. 1. 2014 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena iz postopka. Navaja, da izbrani ponudnik ni parafiral štirih strani v ponudbi, kot bi jih skladno z navodili za izdelavo ponudbe moral. Vlagatelj zatrjuje neustreznost predloženih referenc v ponudbi izbranega ponudnika, saj naj bi le dve od predloženih sedmih referenc zadostovali pogoju »primerljivih statičnih vzbujevalnih sistemov«. V nadaljevanju vlagatelj podrobneje pojasnjuje razloge za neustreznost vsake od spornih petih referenc, navsezadnje pa navaja še, da mu je bil onemogočen vpogled v veliko število strani ponudbe izbranega ponudnika, s čimer je bil oškodovan. Meni, da tehnični podatki in ponujene tehnične rešitve, kot predmet javne nabave, ne morejo biti razglašeni za poslovno skrivnost, pa tudi, da ni bila spoštovana procedura definiranja, kateri podatki v navedeni ponudbi so tajni.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 24. 1. 2014. Neparafirane strani v svoji ponudbi smatra za nebistveno formalno nepopolnost. Navaja, da so vse predložene reference v njegovi ponudbi ustrezne in pravilne, kar v zvezi z vsako posamezno referenco posebej tudi utemeljuje in navaja razloge v prid tej trditvi. Zanika navedbo, da naročnik ni spoštoval procedure v zvezi s poslovno skrivnostjo. Pojasnjuje, da je v celoti spoštoval 27. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), saj za poslovno skrivnost ni označil niti skupne cene niti enotnih cen in niti ne specifikacije cen, temveč samo del tehničnih podatkov ter osebne podatke na podlagi področnega zakona. Opozarja še, da ni vlagatelj z ničemer opredelil, v čem naj bi bila naročnikova kršitev, ko ni omogočil vpogleda v te podatke.

Naročnik je dne 30. 1. 2014 sprejel sklep, št. IP-0375/2014, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Neparafirane strani v ponudbi izbranega ponudnika označuje kot nebistveno formalno nepopolnost. V zvezi s štirimi od petih spornih referenc naročnik meni, da so veljavne in formalno popolne ter navaja razloge v prid tem trditvam. Glede reference za HE Rama 2, kot je bila predložena na strani 130/341 v ponudbi izbranega ponudnika, pa se strinja z vlagateljem, da se referenca nanaša zgolj na projektiranje, izdelavo in dobavo, ne pa tudi na spuščanje v pogon. Pojasnjuje, da te reference tudi sam ni priznal, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost njegove odločitve o oddaji naročila. Izbrani ponudnik je namreč predložil sedem referenčnih potrdil, naročnik pa je priznal veljavnost le šestim. Naročnik meni, da pri vpogledu ne on in ne izbrani ponudnik nista kršila določb zakonodaje s področja javnega naročanja, vlagatelju pa niso bile kršene njegove pravice. Naročnik se glede navedb o referencah in glede onemogočanja vpogleda v ponudbo izrecno pridružuje mnenju izbranega ponudnika.

Vlagatelj se ni opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 31. 1. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je nesporno dejstvo, ki ga je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da izbrani ponudnik ni parafiral vseh strani v ponudbeni dokumentaciji (t.j. strani 1/341, 2/341, 149/341 in 150/341), s čimer formalno ni zadostil naročnikovi zahtevi iz točke 3.1 navodil za izdelavo ponudnikom, ki se je glasila:
»Ponudbo mora podpisati zakoniti zastopnik ponudnika ali druga oseba, ki jo zakoniti zastopnik izrecno pooblasti za podpis ponudbe ( točka 2 iz 6.2.1 ). Vse strani ponudbe, na katerih ni podpisa zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, morajo biti parafirane v skladu s točko 2 iz 6.2.1.«

Vendar pa Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da je navedene pomanjkljivosti mogoče oceniti kot nebistvene, ponudbe pa zaradi tega ni mogoče šteti za nepopolno. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, ponudniku ni treba odpravljati, ampak lahko naročnik kljub temu njegovo ponudbo oceni kot popolno. ZJNVETPS sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč vsakokratne okoliščine posameznega primera. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da bo parafiranje vseh strani ponudbene dokumentacije štel za takšno (bistveno) sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba označena za formalno nepopolno oziroma bo izločena. Vlagatelj niti ne zatrjuje, v čem naj bi navedene pomanjkljivosti sploh vplivale na popolnost in vsebino ponudbe. Ob upoštevanju, da dve neparafirani strani (1/341 in 2/341) predstavljata zgolj naslovno stran in kazalo ponudbene dokumentacije, preostali neparafirani strani (149/341 in 150/341) pa sta kopiji certifikata in dejstva, da je celotna ponudbena dokumentacija zvezana z vrvico in zapečatena, Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS, s tem, ko je kljub navedenim pomanjkljivostim ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno in je s tem povezane revizijske očitke vlagateljev kot neutemeljene zavrnila.


Med vlagateljem in naročnikom je sporna pravilnost in popolnost ponudbe izbranega ponudnika v smislu 17. in 20. točke 2. člena ZJNVETPS. Vlagatelj zatrjuje, da reference izbranega ponudnika po vsebini niso ustrezne.

Reference predstavljajo enega izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (15. točka poglavja POGOJI IN DOKAZILA ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI) kot referenčni pogoj določil:
»Ustrezne izkušnje- reference za izvedbo javnega naročila:
- da je ponudnik v zadnjih 5 (petih) letih uspešno sprojektiral, izdelal, dobavil, preizkusil ter spustil v pogon vsaj 5 (pet) primerljivih statičnih vzbujevalnih sistemov, kot je predmet tega javnega naročila in predloži ustrezno potrdilo in,
- da sta od sistemov iz predhodne alineje vsaj 2 (dva) inštalirana na generatorjih enake ali večje moči od 74 MVA.
Iz referenc mora izhajati tudi, da je ponudnik izvajal dela kvalitetno in v zahtevanih rokih. Naročnik si pridržuje pravico, da zahteva dodatna dokazila o izvedbi predložene reference (kot npr. pogodbo z investitorjem, obračun….) oziroma da navedbe še neposredno preveri neposredno pri investitorju.
Upoštevale se bodo reference ponudnika, partnerjev v skupnem nastopanju in podizvajalcev. Zadostitev pogoju se bo ugotavljala kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oziroma vodilnega izvajalca in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki oziroma vodilni izvajalec in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100%.
Dokazilo: Izpolnjena in s strani investitorjev/naročnikov potrjena potrdila o referencah (Obrazec 7.19)«

Naročnik je na vprašanje enega od ponudnikov na Portalu javnih naročil dne 18. 10. 2013 objavil odgovor:
»PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani,
zvezi Obrazec 7.19 Potrdilo reference, če je potrebno, da ponudnik predloži zahtevane potrjene referenc na priloženem obrazcu razpisne dokumentacije, ali lahko predloži reference na drugi / podobni obliki, ki vsebuje enake podatke?
Lep pozdrav

ODGOVOR:
Dokazilo o referencah je lahko na drugi obliki a mora vsebinsko utrezati zahtevam naročnika iz RD.«

Vlagatelj najprej izpostavlja neustreznost reference za rekonstrukcijo upravljanja, regulacije in varovanja hišnega agregata moči 0,47 MVA v HE Vinodol, kot izhaja iz potrdila na strani 124/341 ponudbene dokumentacije (prevod na strani 124/341). Le manjši del pogodbe naj bi se nanašal na rekonstrukcijo regulatorja napetosti hišnega agregata, ostali del pa na turbinski regulator ter sistem upravljanja s hišnim generatorjem in lastno porabo. Hišni agregat in pripadajoči regulator napetosti naj bi bil neprimerljiva s sistemom vzbujanja in generatorjem na HE Formin; razlika je v instalirani moči in nazivni napetosti generatorja, tipu vzbujevalnega sistema in načinih dela. Hišni agregat napaja lastno porabo, HE Formin pa je priključena na elektroenergetski sistem Slovenije, zato ta referenca po mnenju vlagatelja ne ustreza pogoju primerljivih statičnih vzbujevalnih sistemov. Vlagatelj smiselno enako navaja tudi v zvezi z referenco za hišni generator HE Rama moči 0,75 MVA (stran 129/341 v ponudbeni dokumentaciji), pri čemer še dodaja, da je pri tem generatorju uporabljen tip vzbujanja z istosmernim vzbujevalnikom, ki spada v skupino rotacijskih vzbujevalnih sistemov, in ne statičnih, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da morebitna dodatna dela, navedena na referenčnem potrdilu, ne vplivajo na ustreznost reference, če ta izkazuje (najmanj) tisto, kar je bilo zahtevano. Na ustreznost reference torej ne vpliva dejstvo, da je izbrani ponudnik poleg vzbujevalnega sistema v okviru navedenega referenčnega posla vzpostavil tudi turbinsko regulacijo, zaščito in avtomatsko upravljanje agregata in drugo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik podatek o moči generatorja zahteval le za dve referenci (ki ju vlagatelj v revizijskem zahtevku sploh ne izpostavlja kot sporni), ustreznosti preostalih treh pa ni vezal na moč generatorja. Izbrani ponudnik in naročnik prepričljivo pojasnjujeta in dokazujeta, da gre v primeru vzbujalnega sistema Unitrol 6080, kakršen je nesporno vgrajen v HE Vinodol, za statični vzbujalni sistem, namenjen za vzbujalne tokove do 2000 A, kar celo presega predvidene vrednosti za HE Formin (trajno 1818 A). Izbrani ponudnik tudi navaja, da lahko hišni agregat HE Vinodol obratuje tako v otočnem režimu (neodvisno od omrežja), kot tudi paralelno (v elektroenergetskem omrežju Republike Hrvaške). Izbrani ponudnik v zvezi z referenco HE Rama še pojasnjuje, da ne drži, da je referenčni sistem vzbujanja izdelan na osnovi enosmernega vzbujevalnika – shema, ki jo je priložil vlagatelj, ni več veljavna in relevantna. Tudi v tem primeru je namreč šlo za digitalni statični sistem vzbujanja Unitrol 6080, kar dokazuje s shemo dejansko vgrajenega vzbujalnega sistema (dokument EC-A-HRM-KG-02-1) in potrjeno referenco s strani naročnika. Vlagatelj po drugi strani nobene od svojih trditev o neustreznosti reference ni podrobneje pojasnil in tudi ne podkrepil z dokazi, prav tako pa se ni opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Glede na prepričljiva pojasnila izbranega ponudnika in naročnika ter upoštevaje dokaze, ki sta jih predložila, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj neustreznosti teh dveh referenc ni uspel dokazati.

V zvezi z referenco, ki se nanaša na generator 1 (111 MVA) HE Rama in kot izhaja iz referenčnega potrdila na strani 129/341 ponudbene dokumentacije, vlagatelj navaja, da se ta referenca nanaša (zgolj) na nadgradnjo obstoječega sistema vzbujanja agregata moči 86 MW, ki je bil instaliran in spuščen v pogon leta 1996, kar naj bi pomenilo, da se spustitev v pogon in poskusni pogon nista končala oktobra 2013, kot je navedeno v potrdilu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe vlagatelja niso skladne s priloženim referenčnim potrdilom, iz katerega zatrjevana dejstva o nadgradnji ne izhajajo. Iz referenčnega potrdila izhaja, da je izbrani ponudnik v obdobju od 1. 5. 2013 do 27. 9. 2013 »projektiral, izdelal, dobavil, preizkusil ter spustil v pogon vzbujevalni sistem Gneratorja 1 (111MVA), HE Rama […].« Ob odsotnosti drugačnih navedb ali opredelitev vlagatelja Državna revizijska komisija sprejema pojasnila izbranega ponudnika, ko zatrjuje, da je v tem primeru šlo za dobavo in spuščanje v pogon popolnoma novega redundantnega dvokanalnega digitalnega statičnega vzbujevalnega sistema UNITROL 6800, kar izbrani ponudnik dokazuje z zapisnikom o zaključku del, potrjenim s strani referenčnega naročnika (dokument »ZAPISNIK O ZAVRŠETKU RADOVA NA ISPORUCI MONTAŽI, ISPITIVANJU I PUŠTANJE U POGON OPREME PREMA TROŠKOVNIKU« z dne 13. 9. 2013).

Vlagatelj enako argumentacijo kot za referenco za generator 1 (111 MVA) HE Rama navaja tudi za referenco, ki se nanaša na generator 2 iste hidroelektrarne (referenčno potrdilo na strani 130/341), pri čemer še dodaja, da se revitalizacija agregata sploh še ni pričela, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji za preskušanje in spustitev sistema v obratovanje. Izbrani ponudnik priznava, da je bil začetek revitalizacije agregata zaradi zamude enega od dobaviteljev opreme (pri čemer ne gre za zamudo na strani izbranega ponudnika) prestavljen na 18. 2. 2014, kar pa naj ne bi vplivalo na ustreznost reference. Naročnik navaja, da tudi sam te reference ni sprejel kot veljavne – Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da to ne izhaja iz nobenega naročnikovega dokumenta iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, prav nasprotno: iz dokumenta »TEHNIČNO POROČILO (TEHNIČNA OCENA RAZPISNIH PONUDB)« z dne 20. 11. 2013 izhaja, da so v ponudbi izbranega ponudnika podana potrdila vsej zahtevanih referenc in da je dokumentacija ustrezna, kar kaže na to, da je naročnik tudi to referenco – nasprotno kot zdaj zatrjuje – sprejel kot ustrezno. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsaj v teku revizijskega postopka nesporno, da ta referenca ni ustrezna in se je ne more upoštevati, kar pa na samo popolnost ponudbe (kot bo obrazloženo v nadaljevanju) ne vpliva.

Glede reference, kot izhaja iz potrdila na strani 119/341 (prevod na strani 117/341) in katere predmet je bila zamenjava vzbujanja generatorja bloka 45 MW v TE-TO Osijek, vlagatelj navaja, da sistem vzbujanja agregata moči 56,25 MVA z enokanalnim regulatorjem električne napetosti vzbujanja 471A nikakor ni primerljiv z dvokanalnim sistemom vzbujanja agregata 74 MVA in električne napetosti vzbujanja 1315A, kakršen je v HE Formin. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik je naročnik zahtevo po najmanjši za referenco upoštevni moči generatorjev vezal (druga alineja referenčnega pogoja) le na dve referenci, ki pa ju izbrani ponudnik nesporno izpolnjuje. Primerljivost za preostale tri zahtevane reference gre, glede na določila razpisne dokumentacije, razumeti v smislu primerljivosti tehnološke rešitve, v zvezi s tem pa vlagatelj niti ne navaja razlogov niti dokazov v prid trditvi, da je bila referenčna rešitev v tem oziru neprimerljiva.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je ena od referenc v ponudbi izbranega ponudnika sicer neustrezna, vendar pa to na popolnost ponudbe ne vpliva, saj je izbrani ponudnik s preostalimi ustreznimi referencami zadostil zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč zahteval skupno pet referenc, od katerih se morata dve nanašati na generator določene moči (več ali enako kot 74 MVA). Izbrani ponudnik je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil sedem referenčnih potrdil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni problematiziral dveh referenc, ki se nanašata na vzbujevalna sistema na dveh generatorjih 240 MVA v CHE Čapljina. Izbrani ponudnik je tako s tema dvema nespornima referencama zadostil zahtevi iz druge alineje referenčnega pogoja, saj sta oba sistema inštalirana na generatorjih, moči nad 74 MVA. S preostalimi štirimi ustreznimi referencami je izbrani ponudnik zadostil tudi zahtevi naročnika iz prve alineje referenčnega pogoja po vsaj treh referencah za primerljive sisteme. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika iz zatrjevanega razloga neustreznih referenc ni nepravilna in nepopolna.


Vlagatelj navsezadnje še meni, da je bil oškodovan, saj mu je bil onemogočen vpogled v veliko število strani ponudbe izbranega ponudnika. Meni, da tehnični podatki in ponujene tehnične rešitve, kot predmet javne nabave, ne morejo biti razglašeni za poslovno skrivnost, pa tudi, da ni bila spoštovana procedura definiranja, kateri podatki v navedeni ponudbi so tajni.

Naročnik je v navodilih za izdelavo ponudbe (v točki 3.3 Zaupnost podatkov) določil, da bo »vse podatke varoval skladno z določbami ZJNVETPS. Naročnik bo zagotovil, da bodo vsi podatki, ki jih bo ponudnik skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, označil kot zaupne, obravnavani kot poslovna skrivnost. Imena ponudnikov in predložene ponudbe so do roka, določenega za odpiranje ponudb, poslovna skrivnost.«

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) pojem poslovne skrivnosti določa v 39. členu, njeno varstvo pa v 40. členu. Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

Predmet poslovne skrivnosti so, glede na zakonsko definicijo, podatki. Iz 39. člena ZGD-1 sta razvidni dve merili, ki razmejujeta podlago za prepoved razpolaganja s podatkom. Subjektivno merilo (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) je v tem, da sam upravičenec, nosilec s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Drugo merilo (drugi odstavek 39. člena ZGD-1) je objektivno. S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ne pravila javnonaročniške zakonodaje in ne ZGD-1 ne določajo, kdaj mora ponudnik naročniku predložiti pisni sklep o označitvi določenih podatkov za poslovno skrivnost (enako Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-267/2013-6), takšne določbe pa ni vsebovala niti razpisna dokumentacija predmetnega postopka. Upoštevajoč navedeno naročniku ni mogoče očitati, da je z kršil pravila postopka s tem, ko je na vpogledu dopustil izbranemu ponudniku predložitev pravilnika o poslovni skrivnosti (dokument »PRAVILNIK O POSLOVNI TAJNI«) in seznama strani ponudbe, ki predstavljajo poslovno skrivnost (dokument »Oznaka tajnosti«) ter na tej podlagi določene dele ponudbe izbranega ponudnika obravnaval kot poslovno skrivnost.

Pravico vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ureja 27. člen ZJNVETPS. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo (sedmi odstavek 27. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 27. člena ZJNVETPS). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS).

Iz navedenih zakonskih pravil jasno izhaja dolžnost naročnika, da v postopku javnega naročanja varuje podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost, skladno z ZGD-1 (tako po subjektivnem kot objektivnem kriteriju). Izjemo od tega pravila predstavljajo (le) podatki iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in drugega odstavka 22. člena ZJNVETPS.

V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, v katere konkretne ponudbene dokumente je želel vpogledati oziroma kateri dokumenti (in zakaj) v skladu s predstavljenimi pravnimi podlagami ne bi smeli biti varovani kot poslovna skrivnost. Vlagateljeve splošne navedbe v tem delu zahtevka gre tako razumeti bolj v smeri, da se ne strinja z zakonsko ureditvijo o tem, kateri podatki po ZJNVETPS so javni, kar pa ne more biti predmet obravnave v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila ZJNVETPS, ki se nanašajo na pravico do vpogleda v druge ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je vlagateljev revizijski zahtevek, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednji tudi niso bili predmet odločanja Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 26. 2. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- KONČAR – Elektronika i informatika d.d., Fallerova šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvaška
- DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.