018-034/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-034/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu SonjeDrozdek Šinko kot predsednice senata terVide Kostanjevecin mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija mostu čez Pivko v Prestranku na G1 – 6/0338 v km 4,670«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MAP TRADE, d.o.o., Špindlerjeva cesta 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopaodvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 2. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 15. 1. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN577/2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila onemogočeno zaradi nezakonite razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe navedel: »V zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe se ni izkazala hujša kršitev poklicnih pravil ali strokovna napaka gospodarskega subjekta, katere posledica je ali bi lahko bila večja materialna ali druga dokazljiva škoda za naročnika. opomba:Za hujše kršitve poklicnih pravil ali strokovne napake štejejo ravnanja, kot so nestrokovna, nepopolna ali nepravočasna izvedba del, slabša kvaliteta od dogovorjene, huda malomarnost, ... Naročnik vodi evidenco nesolidnih gospodarskih subjektov. Ob uvrstitvi v to evidenco in o razlogih za uvrstitev je gospodarski subjekt pisno obveščen.« Vlagatelj navaja, da je naročnik navedeni pogoj definiral pavšalno in nejasno, kar mu omogoča samovoljno razlago. Na vprašanja, postavljena na portalu javnih naročil, naročnik ni dal jasnih odgovorov, saj ni pojasnil, kako bo ponudbe vrednotil ter kako bo na to vplivala njegova evidenca. Vlagatelj meni, da se naročnik neutemeljeno sklicuje na določbo 5. alineje četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je vsebina te določbe drugačna od določbe, ki jo je oblikoval naročnik. Naročnik je očitno namenoma izpustil besedo »velika« strokovna napaka, čeprav gre za pravni standard, in ni v ničemer pojasnil, kako bo preverjal posledice napake oz. kako bo ugotavljal večjo premoženjsko škodo. Tudi posamezne napake, ki jih je naročnik primeroma naštel, ne ustrezajo standardom hude strokovne napake, kot so izoblikovani v ZJN-2 in praksi Sodišča EU, navaja vlagatelj. Vsako ravnanje, ki odstopa od običajne poslovne prakse, je treba konkretno in posamično presoditi in ugotoviti, ali ga je mogoče subsumirati pod pravni standard hujših kršitev poklicnih pravil ali strokovnih napak. Vlagatelj tudi meni, da bo naročnik svojo evidenco uporabil kot izločitveni pogoj, čeprav gre za enostransko oblikovano evidenco, za katero pravna podlaga ni znana, pri čemer ponudniki nimajo možnosti zagovora. Gre torej za arbitrarno ravnanje naročnika, na katerem pogoji za priznanje sposobnosti ne bi smeli temeljiti. Prav tako je v razpisni dokumentaciji nedefiniran tudi pojem večje materialne škode oz. bodoče škode. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga spremembo razpisne dokumentacije v točki 3.1.5, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 3. 2. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pogoj iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe določil v skladu z ZJN-2. Naročnik opozarja na sklep št. 018-386/2013-4, s katerim je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se je nanašal na takratno točko 3.1.6.3 Navodil za pripravo ponudbe, zavrnila kot neutemeljen. Pravna podlaga za navedeni pogoj je 5. alineja četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in točka d) drugega odstavka 45. člena Direktive 2004/18/EC. Navedena določila dovoljujejo, da naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izloči ponudnika zaradi njegovega neprofesionalnega obnašanja v preteklosti, pri čemer mora iti za resno oz. kritično napako. Naročnikova dikcija je ekvivalentna in gre le za prenos zakonske določbe v razpisno dokumentacijo. To je ugotovila tudi Državna revizijska komisija, ki je zapisala, da je naročnik zakonsko določbo konkretiziral in s tem dovolj opredelil standard hude strokovne napake. Naročnik citira prakso Državne revizijske komisije in prakso Sodišča EU in navaja, da jo je v celoti upošteval pri pripravi razpisne dokumentacije. Naročnik ni določil samodejne izključitve iz postopka, saj bo moral v vsakem primeru ugotavljati, ali določeno ravnanje ponudnika izpolnjuje standarde hude strokovne napake, pri čemer je dokazno breme na naročniku, vlagatelj pa bo lahko z zahtevkom za revizijo dokazoval, da njegova izločitev iz postopka ni bila konkretizirana in jasno utemeljena. Navedbe o evidenci nesolidnosti kažejo na nerazumevanje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, navaja naročnik, saj izločitev ni vezana na uvrstitev v evidenco. Uvrstitev v evidenco torej ni izločitveni pogoj, naročnik pa jo je vzpostavil zaradi velikega števila projektov in lažjega evidentiranja nastalih nepravilnosti. Naročnik zaključuje, da je konkretizirano navedel, v katerih primerih bo izločil ponudnika, in poudarja, da je navedel le tiste situacije, ki so dokumentirane, hkrati pa bo moral naročnik izkazati tudi obstoj škode.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 5. 2. 2014 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 7. 2. 2014 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri svojih revizijskih navedbah in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 11. 2. 2014 posredoval dodatno dokumentacijo, in sicer povratnico za sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti pogoja, ki ga je naročnik določil v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. V njej je naročnik določil, da bo izločil ponudnika, za katerega bo ugotovil, da se je v zvezi z njegovim poslovanjem v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe izkazala hujša kršitev poklicnih pravil ali strokovna napaka, katere posledica je ali bi lahko bila večja materialna ali druga dokazljiva škoda za naročnika. Kot opozarja že naročnik, je Državna revizijska komisija o vsebinsko podobni zadevi odločala v sklepu št. 018-386/2013-4 z dne 3. 12. 2013, v kateri je isti vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper ravnanje istega naročnika. Vlagatelj je v navedeni zadevi zahteval razveljavitev takratne točke 3.1.6 razpisne dokumentacije, ki je določala:

»3.1.6.1 Gospodarski subjekt ima na dan oddaje ponudbe izpolnjene zapadle pogodbene in druge obveznosti do naročnika.

3.1.6.2 Zoper gospodarski subjekt v zadnjem letu pred rokom za oddajo ponudbe s strani naročnika ni bila unovčena garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali garancija za odpravo napak v garancijskem roku.

3.1.6.3 V zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe se ni izkazala hujša pomanjkljivost ali strokovna napaka gospodarskega subjekta pri izvedbi naročnikovega naročila (npr.: nestrokovna, nepopolna, nepravočasna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene, …).

opomba: Evidenco nesolidnih gospodarskih subjektov vodi naročnik. Ob uvrstitvi med nesolidne in razlogih jih naročnik o tem pisno obvesti.«

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-386/2013-4 delno ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila razpisno dokumentacijo v točkah 3.1.6.1 in 3.1.6.2 razpisne dokumentacije, medtem ko je v delu, ki se je nanašal na razveljavitev točke 3.1.6.3 razpisne dokumentacije, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper določbo točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, ki se glasi:

»V zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe se ni izkazala hujša kršitev poklicnih pravil ali strokovna napaka gospodarskega subjekta, katere posledica je ali bi lahko bila večja materialna ali druga dokazljiva škoda za naročnika.

opomba: Za hujše kršitve poklicnih pravil ali strokovne napake štejejo ravnanja, kot so nestrokovna, nepopolna ali nepravočasna izvedba del, slabša kvaliteta od dogovorjene, huda malomarnost, ...

Naročnik vodi evidenco nesolidnih gospodarskih subjektov. Ob uvrstitvi v to evidenco in o razlogih za uvrstitev je gospodarski subjekt pisno obveščen.«

Kot je razvidno iz primerjave določbe 3.1.6.3 takratne razpisne dokumentacije (ki je Državna revizijska komisijas sklepom št. 018-386/2013-4 ni razveljavila) in določbe 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, med njima ni bistvenih vsebinskih razlik. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik dikcijo pogoja spremenil le tako, da je hujšo kršitev poklicnih pravil in strokovno napako vezal na nastanek oz. možnost nastanka škode, primeroma navedenim strokovnim napakam pa je dodal še hudo malomarnost.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja nobenih novih dejstev in ne predlaga nobenih novih dokazov, na podlagi katerih bi lahko Državna revizijska komisija v zvezi s pogojem iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe sprejela drugačno določitev, kot jo je v zadevi št. 018-386/2013-4 v zvezi s takratnim pogojem iz točke 3.1.6.3 razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik pogoj oblikoval nejasno, da nima pravne podlage za oblikovanje takega pogoja, da ni upošteval elementov pravnega standarda velike strokovne napake, da ni jasna narava evidence nesolidnih ponudnikov in da je nedefiniran tudi pojem materialne škode.

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v sklepu št. 018-386/2013-4, je pravna podlaga za oblikovanje pogoja solidnosti 5. alineja četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v skladu s katero ima naročnik pravico, da iz postopka oddaje naročila izloči ponudnika, če mu lahko na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil. Podobno dikcijo vsebuje tudi točka d) drugega odstavka 45. člena Direktive 2004/18/EC, ki določa, da je lahko vsak gospodarski subjekt izločen iz postopka oddaje javnega naročila zaradi resnega neprofesionalnega obnašanja, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo. Vlagateljevim ponovnim navedbam, da določba iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe nima pravne podlage, zato tudi tokrat ni mogoče slediti. Tako ZJN-2 kot tudi Direktiva 2004/18/EC naročniku izrecno dopuščata, da iz postopka oddaje javnega naročila v določenih primerih izloči ponudnika zaradi njegovega neprofesionalnega obnašanja v preteklosti.Dejstvo, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni dobesedno prepisal določbe 5. alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, temveč jo je oblikoval po svoje, na to ugotovitev ne more vplivati. Za interpretacijo te določbe ob presoji konkretnega ravnanja naročnika bo v vsakem primeru treba upoštevati zakonska izhodišča in standarde velike strokovne napake, kot so bili izoblikovani v praksi Sodišča EU in Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-386/2013-4 tudi pojasnila, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji opredeliti, kaj bo vsebinsko štel kot veliko strokovno napako in hujšo kršitev poklicnih pravil ter na kakšen način morata biti izkazani, kar pa ne pomeni, da mora biti opredelitev velike strokovne napake oz. hujše kršitve poklicnih pravil v razpisni dokumentaciji tako natančna, da izčrpno zaobseže prav vse možne konkretne situacije, ki bi lahko ustrezale tem standardom. Navsezadnje je pojem velike strokovne napake oz. hujše kršitve poklicnih pravil pravni standard, katerega kriterije, kot se oblikujejo v sodni praksi, je treba aplicirati v vsakem konkretnem primeru. Tako iz ZJN-2 kot tudi iz Direktive 2004/18/EC je razvidno, da je lahko ponudnik izločen le zaradi velike strokovne napake oziroma zaradi hujše kršitve poklicnih pravil, kar pomeni, da strokovne napake ali kršitve poklicnih pravil, ki niso resnejše oz. kjer gre le za manjše odklone od profesionalnih standardov, ne morejo predstavljati razloga za izločitev ponudnika. Ravnanja ponudnika, ki je po splošnem pojmovanju lahko neprofesionalno (npr. slaba kvaliteta izvajanja storitev), ni pa imelo resnejših pravnih ali dejanskih posledic, torej ni mogoče označiti kot veliko strokovno napako. Vsaka nepravilna, nenatančna ali nepravočasna izvedba pogodbe ali njenega dela morda kaže na omejeno poklicno usposobljenost gospodarskega subjekta, ne ustreza pa standardu hude napake.O veliki strokovni napaki oz. hujši kršitvi poklicnih pravil je mogoče govoriti zlasti v primeru, ko je ponudniku mogoče dokazati kršitve pravnih oz. pogodbenih norm, katerih posledica je kazenska ali odškodninska odgovornost oz. uveljavljanje civilnih sankcij. Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (ki je citirana v sklepu št.018-386/2013-4), pojem »poklicna napaka« zajema krivdna ravnanja, ki vplivajo na poklicno zanesljivost gospodarskega subjekta. Gre za krivdna ravnanja, storjena naklepno ali iz hujše malomarnosti, ki imajo resne posledice in običajno vzpostavljajo civilnopravno odgovornost subjekta, kot npr. kršitve pravnih norm, katerih posledica so civilne sankcije, resne kršitve kodeksa profesionalne etike ali namerne kršitve pogodb. Pod hudo strokovno napako je mogoče uvrstiti tudi takšna ravnanja, ki sicer neposredno ne kršijo kakšne pravne norme, če so kriteriji takšnega ravnanja vnaprej določeni in objavljeni in če ravnanje objektivno izpolnjuje znake velike neprofesionalnosti.

Samodejna izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi se v vsakem konkretnem preučila resnost njegovega ravnanja, ni dopustna. Veliko strokovno napako oz. hujšo kršitev poklicnih pravil je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru, v katerem je treba opraviti konkretno in posamično presojo določenega ravnanja gospodarskega subjekta. Naročnik mora pri določanju vsebine velike strokovne napake oz. hujše kršitve poklicnih pravil v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila izhajati iz vsebine pravnega standarda hude strokovne napake in ne sme preseči njegovih mej, v postopku oddaje javnega naročila pa mora opraviti presojo konkretnega ravnanja posameznega ponudnika in morebitno izločitev utemeljiti ter navesti dokaze.

Državna revizijska komisija tudi v predmetnem postopku pravnega varstva ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe vsebinsko povzel zakonsko dikcijo 5. alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v skladu s katero lahko naročnik izloči ponudnika zaradi velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil. Ob tem je naročnik navedeno zakonsko določbo tudi konkretiziral, saj je primeroma navedel, katera ravnanja bo obravnaval kot veliko strokovno napako. S tem je po mnenju Državne revizijske komisije dovolj opredelil standard hude strokovne napake, saj, kot je bilo že zapisano, ni mogoče pričakovati, da bi določba razpisne dokumentacije lahko izčrpno obsegala vse možne konkretne situacije, ki bi lahko kazale na veliko strokovno napako. Naročnik je torej po eni strani primeroma opredelil posamezne možne kršitve ponudnika, ki bi lahko prišle v poštev pri ugotavljanju hude strokovne napake (pri čemer je v predmetnem postopku tem primerom dodal še hudo malomarnost, kar na presojo zakonitosti točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe ne more vplivati). Po drugi strani pa je dikcija točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe takšna, da bo moral naročnik v vsakem konkretnem primeru opraviti presojo kršitvenega ravnanja ponudnika in utemeljiti, zakaj določeno ravnanje obravnava kot hujšo pomanjkljivost oz. strokovno napako. Iz njegove utemeljitve bo moralo biti ne glede na dikcijo točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe oz. neuporabo besede »velika« razvidno, da neprofesionalno ravnanje posameznega ponudnika, zaradi katerega ga bo izločil iz postopka, ustreza standardom velike strokovne napake oz. hujše kršitve poklicnih pravil. Ob tem je treba ugotoviti, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršitev ponudnika izrecno povezal tudi z nastankom oz. možnostjo nastanka večje škode, kar pomeni, da bo moral ob morebitni izločitvi utemeljiti tudi ta element ponudnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega tudi v predmetnem postopku pravnega varstva ugotavlja, da naročniku določba 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe omogoča (določba 5. alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 pa nalaga), da bo razločeval med ravnanji, ki izpolnjujejo standard hude strokovne napake, in ravnanji, ki sicer lahko kažejo na odmik od poklicnih standardov, ne pomenijo pa hujših kršitev in tudi nimajo hujših posledic. Na podlagi določbe 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe bo moral naročnik v vsakem konkretnem primeru ugotavljati, ali določeno ravnanje ponudnika izpolnjuje standarde hude strokovne napake. Svoje ugotovitve bo moral naročnik navesti v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in jih dodatno utemeljiti v morebitnem postopku pravnega varstva, v katerem bo imel vsak ponudnik, ki bo izločen na tej podlagi, pravico izpodbijati naročnikove ugotovitve in dokazovati, da njegovo ravnanje ne ustreza definiciji hude strokovne napake, kot je določena v razpisni dokumentaciji, kot jo opredeljuje ZJN-2 in kot se je izoblikovala v praksi Državne revizijske komisije ter Sodišča EU.

Tudi glede vprašanja narave naročnikove interne evidence nesolidnih izvajalcev se je Državna revizijska komisija v sklepu št.018-386/2013-4 že izrekla. Pravila javnega naročanja naročniku ne prepovedujejo vzpostavitve evidence, v kateri beleži pretekle izkušnje s posameznimi izvajalci, vendar je lahko taka evidenca le interni naročnikov dokument. V postopku oddaje javnega naročila ima lahko evidenca določene posledice za ponudnike le v okviru pravil, ki urejajo izločitev ponudnika v primeru velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil. To pomeni, da lahko interna evidenca solidnosti izvajalcev predstavlja pripomoček, ki ga lahko naročnik uporabi kot podlago v postopku izločitve posameznega ponudnika zaradi hude strokovne napake, vendar mora v vsakem konkretnem primeru dokazati, da je bila uvrstitev ponudnika v evidenco posledica njegovega neprofesionalnega ravnanja, ki izpolnjuje kriterije hude strokovne napake. Na enak način svojo evidenco razume tudi naročnik, saj uvrstitve nanjo ne bo obravnaval kot neizpodbiten dokaz o hudi strokovni napaki. Naročnik bomoral v vsakem konkretnem primeru, če bo posameznega ponudnika na podlagi evidence izloči kot nesolidnega, utemeljiti, zaradi kakšnega ravnanja ga je uvrstil v evidenco in posledično izločil iz postopka, iz utemeljitve pa bo moralo biti razvidno, da kršitev profesionalnega ravnanja ustreza kriteriju hude strokovne napake. Državna revizijska komisijazato ponovno ugotavlja, da ni mogoče govoriti o samodejni izključitvi gospodarskega subjekta, saj ima lahko uvrstitev v evidenco za posledico izločitev iz postopka le v primeru, če bo ob tem izkazano, da je bila storjena huda strokovna napaka. Vsak gospodarski subjekt, ki ga bo naročnik uvrstil v evidenco nesolidnih izvajalcev in ga izločil iz postopka oddaje javnega naročila, pa boimelv vsakem konkretnem postopku pravico dokazovati, da je bil v evidenco uvrščen neupravičeno oz. da ni storil napake, ki bi jo bilo mogoče označiti kot hudo strokovno napako. Pravno varstvo bo torej zagotovljeno v okviru revizijskega postopka, v katerem bo imel vsak ponudnik pravico izpodbijati ugotovitev o obstoju hude strokovne napake, če ga bo naročnik izločil kot nesolidnega.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega podobno kot v zadevi št.018-386/2013-4 ugotavlja, da naročnik točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe ni določil v nasprotju z določili ZJN-2, saj je navedel posamezne primere hude strokovne napake, hkrati pa bo moral na podlagi te točke razpisne dokumentacije v vsakem konkretnem primeru opraviti presojo kršitvenega ravnanja ponudnika in utemeljiti, zakaj določeno ravnanje obravnava kot hujšo pomanjkljivost oz. strokovno napako. Dokazno breme solidnosti je torej na naročniku, ki bo moral navesti konkretizirane razloge izločitve, ponudnik pa bo lahko v zahtevku za revizijo dokazoval, da pri izvedbi del ni prišlo do takih ravnanj, ki bi jih lahko opredelili kot hujše pomanjkljivosti ali velike strokovne napake. Ob tem lahko evidenca nesolidnih ponudnikov služi le kot pripomoček, ki brez dokazov, da je bila storjena velika strokovna napaka, ne more predstavljati samostojne podlage za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 2. 2014



predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve