018-017/2014 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-017/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek – Šinko kot predsednice senata in mag. Mateje Škabar ter Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pralna sredstva«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ECOLAB, d. o. o., Vajngerlova 4, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 2. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba z dne 23. 1. 2014 se zavrže.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 26. 12. 2013 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Pralna sredstva«.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.107,39 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu »Pralna sredstva«, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 25. 10. 2013 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN13698/2013 in v Uradnem listu EU dne 29. 10. 2013 pod številko objave 2013/S 210-363735 ter popravek dne 13. 11. 2013 pod številko objave JN14453/2013 in dodatek v Uradnem listu EU dne 26. 11. 2013 pod številko objave 2013/S 223-387749.

Naročnik je dne 12. 12. 2013 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, dokument številka Ob-1015/13-DeS (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se javno naročilo za dobavo pralnih sredstev odda ponudniku INTER KOOP, d. o. o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 16. 12. 2013, po vpogledu pa je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 26. 12. 2013, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar predlaga izločitev ponudbe izbranega ponudnika, razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev in pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna in nepopolna. Vlagatelj zatrjuje naslednje kršitve:
- Da je izbrani ponudnik spreminjal obrazec OBR-5. V obrazcu, ki ga je izbrani ponudnik priložil k svoji ponudbi, je namreč dodana ena vrstica (»sredstvo za dezinfekcijo (2)«), ena vrstica pa je spremenjena (iz »pomožna sredstva« v »sredstvo za predpranje in pranje (2)«). Iz navedenega razloga po mnenju vlagatelja izdelki ne ustrezajo več opisom in namembnosti, ki jih je predvidel naročnik. Vlagatelj poudarja, da je v točki 2.3 razpisne dokumentacije naročnik jasno navedel, da vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov ni dovoljeno spreminjati, izbrani ponudnik pa je kljub temu vsebinsko spremenil obrazec OBR-5. S tem je spremenil predmet javnega naročila, tak poseg pa je vplival na skupno ponudbeno vrednost, ki je bila edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj poudarja, da način, na kakršnega je izbrani ponudnik izpolnil obrazec OBR-5, v nobenem delu ne ustreza definiciji formalno nepopolne ponudbe, pri tem pa ne gre za formalno pomanjkljivost, temveč vsebinsko, in sicer v delu, ki vpliva na razvrstitev ponudb glede na merila.
- Da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, to je v varnostne liste. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik k svoji ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, posledično pa je naročnik vlagatelju na vpogledu povsem neutemeljeno onemogočil vpogled v varnostne liste izbrane ponudbe. Varnostni listi izbrane ponudbe bi se namreč lahko šteli za poslovno skrivnost izbranega ponudnika le v primeru, da bi bilo to določeno s posebnim pisnim sklepom ali pa v primeru, da bi izbrani ponudnik zatrjeval, da mu bo v primeru razkritja nastala velika škoda, v konkretnem primeru pa ni bil izpolnjen noben od navedenih kriterijev. Da varnostni listi predstavljajo javne listine, v katere bi naročnik vlagatelju moral dovoliti vpogledati, vlagatelj utemeljuje z navedbo, da so veljavni varnostni listi možna tehnična dokumentacija, iz katere je delno razvidna sestava ekološkega detergenta. Le-ta pa, dopolnjena s proizvajalčevo izjavo, da detergent glede na težo ne vsebuje več kot 0,01 % posamezne sestavine, za katero veljajo v Uredbi o zelenem javnem naročanju navedeni standardi iz Zakona o kemikalijah ali Uredbe 1272/2008 (CLP), ali dopolnjena s certifikatom, da ima blago znak za okolje tipa I, velja kot ustrezna listina za ugotavljanje skladnosti izdelka z zahtevami Uredbe o zelenem javnem naročanju. Vlagatelj navaja, da gre, glede na navedeno, za t. i. javne podatke, ki v nobenem primeru ne morejo nositi oznake »poslovna skrivnost«. Vlagatelj zaključuje, da je na vpogledu v izbrano ponudbo od naročnika izrecno zahteval vpogled v varnostne liste, a mu naročnik tega ni omogočil, zato je potrebno skladno z določilom petega odstavka 227. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.: v nadaljevanju: ZPP) šteti navedbe vlagatelja o tem za dokazane. Ne glede na to pa vlagatelj vztraja, da varnostni listi izbranega ponudnika niso skladni z veljavno zakonodajo o zahtevah za pripravo Varnostnega lista ter predlaga izvedbo dokaza z izvedencem kemijske stroke, ki naj presodi, ali so varnostni listi skladni z veljavno zakonodajo.
- Da je naročnik izdal odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, čeprav še ni pridobil potrdila, da ima na dan 5. 12. 2013 (opomba: tj. na dan odpiranja ponudb) izbrani ponudnik plačane vse davke in prispevke.
Vlagatelj na podlagi vsega navedenega zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov.

Izbrani ponudnik je dne 7. 1. 2014 pravočasno podal vlogo v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN. V njej se je izjasnil do navedb vlagatelja iz revizijskega zahtevka ter pojasnil, da je sprememba obrazca OBR-5, ki ga je predložil v svoji ponudbi, posledica naročnikovega odgovora ponudnikom na portalu javnih naročil z dne 7. 11. 2013. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji v poglavju C – dodatne zahteve naročnika v točki 10 navedel, da »…mora tehnologija pranja zagotavljati termično dezinfekcijo ali kemotermično dezinfekcijo perila (glede na vrsto perila)«, na vprašanje ponudnika, katero tehnologijo pranja (termično ali kemotermično) naj uporabi ponudnik pri pripravi razpisne dokumentacije, pa je naročnik odgovoril, da »ponudnik sam izbere tehnologijo pranja (glede na vrsto perila)«. Izbrani ponudnik zatrjuje, da iz navedenega odgovora nedvoumno sledi, da naročnik od ponudnika zahteva, naj ponudi obe tehnologiji pranja, in sicer naj za določeno vrsto perila uporabi termično dezinfekcijo, za določeno perilo pa kemotermično. Vendar pa, tako izbrani ponudnik, odgovoru naročnika ni bil prilagojen obrazec OBR-5, ki je predvidel samo eno tehnologijo pranja, sredstev za obe tehnologiji pranja pa v obrazec OBR-5 ni bilo možno vpisati brez njegove dopolnitve. Izbrani ponudnik še dodaja, da dopustitev odprave pomanjkljivosti ne bi vplivala na drugačno razvrstitev ponudb, res pa bi vplivala na spremembo ponudbene cene, ki bi bila zaradi izločitve pozicije še nižja. V zvezi z ostalimi očitki vlagatelja iz zahtevka za revizijo izbrani ponudnik navaja, da je sklep o varovanju poslovnih skrivnosti v svoji ponudbi priložil, z oznako poslovne skrivnosti so bili označeni tudi vsi varnostni listi, zaradi česar vlagateljeve navedbe v zvezi s tem niso utemeljene. Po mnenju izbranega ponudnika so enako neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe v zvezi z nepridobljenimi dokazili o plačanih davkih in prispevkih za izbranega ponudnika ter pojasnjuje, da mora naročnik obstoj in vsebino navedenih podatkov preveriti najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Naročnik je dne 17. 1. 2014 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve očitke z naslednjimi navedbami:
- V zvezi z obrazcem OBR-5, ki so ga kot del ponudbene dokumentacije morali ustrezno izpolnjenega predložiti vsi ponudniki, vlagatelj navaja, da ga je izbrani ponudnik nedopustno spremenil, kar ne predstavlja formalne nepopolnosti ponudbe, temveč gre pri tem za spremembo vsebine, tak poseg izbranega ponudnika pa je vplival na skupno ponudbeno vrednost in je razlog, zaradi katerega je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Naročnik pojasnjuje, da je v okviru predmetnega javnega naročila razpisal količine perila, ki jih je potrebno oprati v obdobju enega leta, in vrsto opreme, na kateri se pranje izvaja. Predmet razpisa torej ni nabava točno določenega pralnega sredstva, temveč nabava pralnih sredstev, vključno s potrebno tehnologijo. Ker naročnik razpisuje nabavo pralnih sredstev skupaj s tehnologijo pranja in dozirno tehniko, je bil izbor pralnih sredstev v celoti prepuščen ponudniku. Naročnik nadaljuje, da je od ponudnikov zahteval, da sami izračunajo količine pralnega sredstva, ki ga bodo porabili za pranje predvidene količine perila, skladno z odgovorom ponudniku na portalu javnih naročil z dne 7. 11. 2013 o izboru ustrezne tehnologije pranja pa je naročnik izbiro tehnologije glede na vrsto perila prepustil ponudnikom. Vendar pa, tako naročnik, temu odgovoru ni bil prilagojen obrazec OBR-5, ki je predvideval samo eno tehnologijo pranja, glede na dopuščeni obe tehnologiji pranja pa v obrazec OBR-5 ni bilo možno vpisati sredstev za obe tehnologiji pranja brez njegove dopolnitve. Naročnik nadaljuje, da izbrani ponudnik ni spreminjal obrazca OBR-5, ampak je v njem zgolj medsebojno ločil sredstva, ki se uporabljajo za termično oziroma kemotermično tehnologijo pranja, tako spremembo predmetnega obrazca pa je naročnik sprejel kot dodatno informacijo izbranega ponudnika. Naročnik meni, da je ponudnik z dodajanjem postavk v obrazec OBR-5 pravzaprav odpravil napako, ki jo je nenamerno storil naročnik. Le-ta je namreč pri pripravi obrazca OBR-5 predvidel samo eno vrsto pranja, čeprav je bil razpis naravnan na obe možni tehnologiji. Naročnik zaključuje, da trditev vlagatelja, da bi dopustitev odprave pomanjkljivosti vplivala na drugačno razvrstitev ponudb, ne drži, saj bi odprava navedene pomanjkljivosti sicer vplivala na spremembo ponudbene cene, vendar pa bi bila ta zaradi izločitve pozicije še nižja.
- V zvezi z navedbami vlagatelja, da mu naročnik neupravičeno ni dopustil vpogledati v varnostne liste izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju predstavljajo javne listine, zlasti še, ker da niso bili označeni z oznako poslovne skrivnosti, naročnik zavrača vlagateljeve očitke z navedbo, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbi predložil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 1. 4. 2011, ki skladno z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami) določa, da so vsi tehnični in varnostni listi označeni kot poslovna skrivnost in jih je kot take tudi varoval. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil ustrezno tehnično dokumentacijo in izjavo proizvajalca, iz katere izhaja, da blago izpolnjuje naročnikove zahteve, poudarja pa tudi, da so priloženi varnostni listi prav tako skladni z veljavno zakonodajo o zahtevah za pripravo varnostnega lista, in sicer z Uredbo komisije (EU) št. 453/2010.
- V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika izdal, še preden je zanj pridobil potrdilo, da ima na dan 5. 12. 2013 plačane vse davke in prispevke, naročnik odgovarja, da ni utemeljen, saj je v skladu z določilom 77. člena Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) naročniku dana možnost, da preveri vsebino in obstoj podatkov iz najugodnejše ponudbe najpozneje pred sklenitvijo pogodbe.

Na podlagi navedenega naročnik vlagateljeve očitke v celoti zavrača kot neutemeljene. Ne glede na to, da je ugotovil preplačilo takse s strani vlagatelja, ki je namesto takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 2% od cene najugodnejše ponudbe plačal takso v višini 3.500,00 EUR, pa je naročnik zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, saj vlagatelj s svojim zahtevkom ni uspel.

Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN podal vlogo z dne 23. 1. 2014. V njej se je opredelil do navedb naročnika in dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, z vlogo z istega dne pa je vlagatelj na naročnika naslovil tudi zahtevo za vračilo takse oziroma pritožbo zoper 2. točko izreka sklepa naročnika z dne 17. 1. 2014, v kateri zahteva vračilo preveč plačane takse.

Naročnik je z vlogama z dne 21. 1. 2014 in z dne 27. 1. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma obravnava vlagateljevo pritožbo. Vlagatelj je namreč z vlogo z dne 23. 1. 2014, glede na naročnikov pravni pouk, vložil tudi pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku. Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta brezpredmetna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika. Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o vseh stroških, ki so bili priglašeni v predrevizijskem postopku, je bilo potrebno pritožbo zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj bi bila ta neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z 20. točko ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Vlagateljev prvi očitek glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika se nanaša na domnevno spremembo obrazca OBR-5, ki naj bi ga izbrani ponudnik predložil v nasprotju z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo izhaja, da naročnik za dobavo pralnih sredstev, kar je predmet javnega naročila, v Navodilih za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) v točki 1.4 Razpisane količine ugotavlja, da »… ponudniki na trgu ponujajo različne koncentracije pralnih sredstev. Zaradi tega bodo morali ponudniki sami s pomočjo TABELE: priloga k specifikaciji zahtev naročnika (OBR-4.1) izračunati količine posameznih vrst blaga, ki jih naročnik razpisuje. Izračunane količine je potrebno vnesti v obrazca Specifikacija zahtev naročnika (OBR-4) in Specifikacija ponudbe s cenami (OBR-5).«. Naročnik je v Navodilih na strani 8 med drugim določil, da »… so obrazci iz točk 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 sestavni del te razpisne dokumentacije. Vse obrazce je treba izpolniti, podpisati in žigosati (z enotnim pečatom)«, v točki 2.3 Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe pa je določil tudi, da »… Vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov ni dovoljeno spreminjati.« Iz iste točke Navodil izhaja tudi, da morajo ponudniki »… v dokument Specifikacija ponudbe s cenami (OBR-5) vpisati: ponudnikove količine pralnih sredstev iz TABELE, ceno brez DDV, davčno stopnjo (%), ceno z DDV, vrednost z DDV in vrednost skupaj z DDV«, pri čemer je TABELA, kot izhaja iz prvega odstavka 9. strani Navodil, dokument TABELA – Priloga k specifikaciji zahtev naročnika za pralna sredstva (OBR-4.1), ki jo mora ponudnik priložiti izpolnjeno, saj mora vanjo vpisati ustrezne podatke na podlagi predhodno izdelane porabe posameznega pralnega sredstva za predvideno količino opranega perila. Na 2. strani Dodatnih zahtev naročnika, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, je v točki 10 naročnik določil: »Tehnologija pranja mora zagotavljati termično dezinfekcijo ali kemotermično dezinfekcijo perila (glede na vrsto perila).« Na predhodno vprašanje ponudnika v zvezi s to naročnikovo določbo, ki se je glasilo: »… V 10. točki dodatnih zahtev naročnika navajate, da mora ponudnik zagotavljati s tehnologijo pranja termično dezinfekcijo ali kemotermično dezinfekcijo perila. Zanima nas, ali si ponudnik sam izbere vrsto dezinfekcije ali mora biti le-ta obvezno del tehnologije pranja s kemotermično dezinfekcijo?«, je bil dne 7. 11. 2013 na portalu javnih naročil objavljen naročnikov odgovor: »Ponudnik sam izbere tehnologijo pranja (glede na vrsto perila).«

Iz navedenega gre razumeti vsebino naročnikove zahteve na način, da mora ponudnik s tehnologijo pranja zagotavljati termično ali kemotermično dezinfekcijo perila, vrsto dezinfekcije pa lahko glede na vrsto perila izbere vsak ponudnik sam, o čemer med strankama ni spora. Med strankama je tudi nesporno, da so morali ponudniki sredstva za dezinfekcijo perila z ustrezno navedbo količine v kg, cene brez DDV, višine DDV, cene z DDV in skupne vrednosti z DDV, ki jih bodo uporabljali pri pranju bolnišničnega perila, navesti v obrazcu OBR-5, ki predstavlja specifikacije ponudbe s cenami. Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo tako izbranega ponudnika kot tudi vlagatelja je razvidno, da je vsak od njiju kot del svoje ponudbene dokumentacije predložil izpolnjen obrazec OBR-5. Vendar pa gre ugotoviti, da se predloženi obrazec OBR-5 med ponudnikoma razlikuje, kar s strani vlagatelja tudi predstavlja glavni očitek domnevne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj naj bi le-ta omenjeni obrazec OBR-5 vsebinsko nedopustno spremenil.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je obrazec OBR-5, poimenovan Specifikacija ponudbe s cenami, oblikovan na način, da ponudniki tabelo izpolnijo s podatki, ki jih zahteva naročnik. V tabeli je po posameznih vrsticah oziroma pozicijah določenih enajst artiklov, ki so: 1. sredstvo za predpranje in pranje, 2. sredstvo za dezinfekcijo perila, 3. sredstvo za beljenje, 4. sredstvo za nevtralizacijo, 5. sredstvo za odstranjevanje beljakovinskih madežev, 6. detergent za pranje delovnih oblek, 7. sredstvo za odstranjevanje madežev, 8. prašek pralni, 9. sredstvo za mehčanje perila, 10. pomožna sredstva in 11. pomožna sredstva. Za vsako od navedenih pozicij oziroma artiklov so morali ponudniki navesti: šifro, enoto mere, količino sredstva v kg, ceno brez DDV, davčno stopnjo, ceno z DDV, vrednost z DDV ter način oziroma količino pakiranja posameznega sredstva. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika kaže, da je ponudil artikle v dvanajstih pozicijah, pri vsakem od njih je izpolnil vse zahtevane postavke, ugotoviti pa gre, da je na obrazcu OBR-5 navedena zgolj ena vrstica z navedbo pomožnega sredstva, vrstica za sredstva za predpranje in pranje ter vrstica za sredstva za dezinfekcijo perila pa je podvojena. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je bila sprememba obrazca na opisan način nujna glede na odgovor, ki ga je na portalu javnih naročil podal naročnik in je dopustil ponudniku, da glede na vrsto pranja sam izbere način dezinfekcije, čemur pritrjuje tudi naročnik. Naročnik sam spremembi obrazca OBR-5, ki jo je izvedel izbrani ponudnik, ne oporeka in celo pravi, da se na opisan način sanira njegovo (napačno) ravnanje, saj je z odgovorom na portalu o izboru ustrezne tehnologije pranja dopustil ponudnikom, da tehnologijo pranja izberejo sami glede na vrsto perila, temu odgovoru pa ni prilagodil obrazca OBR-5, ki je predvideval samo eno tehnologijo pranja, za vpis obeh dopuščenih tehnologij pranja pa sredstev ni bilo mogoče vpisati v tabelo brez spremembe obrazca OBR-5. Vpogled v ponudbo vlagatelja kaže, da je oblika tabele v obrazcu OBR-5 skladna z vzorcem objavljene tabele v razpisni dokumentaciji, pri čemer so v tabeli izpolnjene vse vrstice oziroma so navedeni vsi artikli s podatki, za katere je naročnik zahteval, da jih ponudniki izpolnijo. Iz razloga, ker naj sprememba navedenega obrazca OBR-5 za oddajo popolne ponudbe ne bi bila potrebna ali nujna, ampak je naročnik vsakršno spremembo vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov v razpisni dokumentaciji celo izrecno prepovedal, vlagatelj tudi zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Med strankama tako ni spora o tem, ali je izbrani ponudnik (vsebinsko) spremenil predpisani obrazec OBR-5, saj temu dejstvu nihče ne nasprotuje. Spor pa je o tem, ali je bila sprememba navedenega obrazca nujna za oddajo popolne ponudbe, kot trdi izbrani ponudnik, naročnik pa mu v tem pritrjuje, ali pa je šlo pri tem, kot vztraja vlagatelj, za nedovoljeno spremembo obrazca izbranega ponudnika, ki ne predstavlja formalne nepopolnosti in je ni mogoče sanirati, brez da bi ta sprememba (ali dopustitev njene odprave) vplivala na končno ponudbeno ceno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne ponudbe vlagatelja in ne ponudbe izbranega ponudnika ni ocenil kot nepopolne oziroma za nobeno od navedenih ponudb nepopolnosti ni ugotovil. Ravno tako je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da se (med drugim tudi) ne smejo spremeniti obrazci, kot nesporno pa gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik vsebino tabele in s tem obrazec OBR-5 spremenil. Vendar pa gre hkrati kot nesporno ugotoviti tudi, da je naročnik na portalu javnih naročil odgovoril, da je dopustna takšna tehnologija pranja, kakršno izberejo ponudniki sami glede na vrsto perila, obrazca OBR-5, ki je predvideval zgolj eno tehnologijo pranja (od dveh dopuščenih), pa naročnik podanemu odgovoru ni prilagodil. S tem je naročnik dopustil, da se predmet javnega naročila izvede na različne načine oziroma je glede na različno vrsto perila morda celo nujna ali vsaj možna oziroma dopustna uporaba (obeh) različnih tehnologij pranja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na način, kot je zahteve postavil naročnik, izpolnitev možna na več načinov. Tako bi bilo mogoče reči, da je izbrani ponudnik, ki je vrsto pralnih sredstev, navedenih v obrazcu OBR-5, prilagodil različnim tehnologijam pranja, na ta način edini predložil ustrezno ponudbo. Mogoča pa bi bila tudi obratna situacija in bi lahko ponudnik pralna sredstva ponudil v enovitih postavkah in brez spreminjanja obstoječega spornega obrazca, torej bi en artikel ponudil v tabeli na tem obrazcu v le eni vrstici, združeno glede na različne tehnologije pranja, kakor je to storil vlagatelj, iz česar bi bilo moč zaključiti, da je glede na naročnikove zahteve na opisan način vlagatelj edini predložil ustrezno ponudbo. Navedeno bi pomenilo, da je izbrani ponudnik, ne da bi bilo to potrebno za uresničitev vsebine naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil, nedopustno posegel v obliko in vsebino obrazca OBR-5, pri čemer je naročnik izrecno navedel, da kakršnekoli spremembe vsebine obrazcev, izjav, listin in dokumentov, kar velja tudi za navedeni obrazec, niso dovoljene. Taka naročnikova zahteva po nedopustnosti sprememb (tudi) obrazcev se ni spremenila niti po objavi naročnikovega dodatnega pojasnila na portalu javnih naročil v zvezi z (zahtevano) tehnologijo pranja. Na podlagi navedenega ponudba, ki jo je predložil izbrani ponudnik, nedvomno ni skladna z obrazcem OBR-5 iz razpisne dokumentacije, vendar pa v obliki, kakor je bila predložena naročniku, zaradi prilagoditve vsebini naročnikovega odgovora na portalu ne pomeni (nujno) nepopolnosti ponudbe. Vendar pa gre kljub ravnokar navedenemu ugotoviti, da je taka ponudba izbranega ponudnika, ne glede na to, kaj je razlog odstopanja od formalnih zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z obrazcem OBR-5, po vsebini in formi neprimerljiva s ponudbo vlagatelja, ki jo je naročnik enako kot ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno. Ne gre torej za tako nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki bi jo bilo moč sanirati v postopku odprave formalne nepopolnosti ponudbe, in pri tem gre pritrditi vlagatelju, ampak gre v konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin, za situacijo, ko je naročnik z nasprotujočimi si zahtevami v razpisni dokumentaciji, dodatnem pojasnilu na portalu javnih naročil in obrazcu OBR-5, ki predstavlja specifikacijo ponudbe s cenami, dejansko onemogočil, da bi ponudniki oddali med seboj primerljive ponudbe. Za nastalo situacijo tako ne moreta biti odgovorna ne vlagatelj in niti izbrani ponudnik, kar tudi botruje odločitvi Državne revizijske komisije, da razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter obema, tako izbranemu ponudniku kot tudi vlagatelju, omogoči, da po odpravi naročnikove napake predložita ponudbi, ki bosta med seboj primerljivi. Državna revizijska komisija je zato na podlagi pooblastila iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov ali dokaznih predlogov ni obravnavala. Tudi morebitna utemeljenost preostalih očitkov namreč ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v skladu z drugim odstavkom istega člena pa se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 3.500,00 EUR, nagrado za postopek v višini 1.400,00 EUR in izdatke v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), oboje povečano za 22 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), v povezavi s prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom istega člena, priznala strošek plačane takse v znesku 3.500,00 EUR, nagrado za revizijski postopek v znesku 800,00 EUR ter izdatke v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, skupaj 1.000,40 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Pri tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je bila višina takse preplačana, vlagatelj je namreč plačal takso v višini 3.500,00 EUR, medtem ko je bilo potrebno vplačati 1.106,99 EUR. Preveč plačana taksa v višini 2.393,01 EUR bo v skladu s četrtim in petim odstavkom 72. člena ZPVPJN vrnjena vlagatelju. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 2.107,39 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 18. 2. 2014



Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska 13, 1290 Grosuplje,
- INTER COOP, d. o. o., Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.