Na vsebino
EN

018-025/2014 Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o.

Številka: 018-025/2014-4
Datum sprejema: 11. 2. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek Šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz delavcev na delo in iz dela«, v zvezi s pritožbo vlagatelja Integral Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4, Zagorje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Termoelektrarna Trbovlje d.o.o., Ob železnici 27, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 2. 2014

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 22. 1. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 16. 1. 2014.Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 1. odstavkom 28. člena ZPVPJN.
2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Prevoz delavcev na delo in iz dela«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 6. 11. 2014, pod številko objave JN14062/2013.

Naročnik je ssklepom številka 4/2013 z dne 19. 12. 2013 (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi vseh ponudb) odločil, da se v tem postopku javnega naročanja zavrnejo vse prejete ponudbe. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo vlagatelja ter ponudbo Kajič Jožeta s.p. iz Hrastnika. Naročnik je ugotovil, da sta obe ponudbi formalno popolni, pravilni in primerni glede na zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik je navedel tudi, da zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in spremenjenih okoliščin zavrača vse ponudbe ter da novega postopka za isti predmet javnega naročanja ne bo začel. Naročnik je v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi vseh ponudb navedel tudi višino takse (1.068,72 EUR) za predrevizijski in revizijski postopek.

Vlagatelj je z dopisom z dne 27.12.2013od naročnika zahteval dodatno obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb. V zahtevi je vlagatelj naročnika med drugim pozval, da pojasni, kako je določil višino takse v znesku 1.068,72 EUR.

Naročnik je dne 6. 1. 2014 obema neizbranima ponudnikoma poslal pojasnilo glede »sodne« takse, v katerem je navedel, da višine takse v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb ni pravilno določil, saj je zmotno upošteval 22 % DDV, moral pa bi 9,5 %. Naročnik je določil tudi novo višino takse, in sicer v višini 959,22 EUR.

Naročnik je dne 14. 1. 2014 podaldodatno obrazložitev sklepa o zavrnitvi vseh ponudb, v katerem je natančneje pojasnil razloge za svojo odločitev. Vlagatelj je prejel dodatno obrazložitev dne 15. 1. 2014.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev sklep o zavrnitvi vseh ponudb, ki ga ja naročnik prejel dne 15. 1. 2014. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev sklepa o razveljavitvi vseh ponudbter povrnitev stroškov postopka. Iz zahtevka za revizijo (med drugim) izhaja, da naj bi bil pravni pouk zavajujoč, saj naj bi zakon določal, da je v primeru zavrnitve vseh ponudb potrebno plačati takso v višini 0,00 EUR, zaradi česar vlagatelj takse ne bo plačal.
Naročnik je dne 16. 1. 2014 izdal sklep (v nadaljevanju: sklep z dne 16. 1. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Iz obrazložitve sklepa z dne 16. 1. 2014 izhaja, da je naročnik po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse zapredrevizijski in revizijski postopek, zaradi česar je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel brez poziva na dopolnitev. ZPVPJN določa, da je plačila takse oproščen zagovornik javnega interesa, ne pa tudi vlagatelj v primeru zavrnitve vseh ponudb.
Zoper sklep z dne 16. 1. 2014 je vlagatelj dne 22. 1. 2014 vložil pritožbo, v kateri je predlagal, da Državna revizijska komisija sklep z dne 16. 1. 2014 razveljavi ter zahteval tudi povrnitev stroškov s pritožbo. V obrazložitvi je vlagatelj navedel, da je naročnik nezakonito zavrgel zahtevek za revizijo zaradi neplačila takse in nepredložitve potrdila o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek. V primeru zavrnitve vseh ponudb takse v skladu z ZPVPJN ni mogoče določiti, saj naročnik – kot to izhaja iz sklepa o zavrnitvi vseh ponudb – ni opravil ocenjevanja ponudb in tudi ni ugotovil, katera popolna ponudba je najugodnejša, zaradi česar naj bi znašala takse v primeru zavrnitve vseh ponudb 0 EUR.Prav tako ne gre za »sodno« takso, kot je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi.
Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 30. 1. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu s 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato joje sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Prvi odstavek 71. člena ZPVPJN določa višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da v ostalih primerih taksa znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Če se zahtevek za revizijo vloži pred odpiranjem ponudb, se višina takse iz tega odstavka odmeri od ocenjene vrednosti sklopa ali javnega naročila. Tretji odstavek 71. člena ZPVPJN določa višino takse v primerih, ko se zahtevek za revizijo nanaša na storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, oddajo posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ali javni natečaj. Četrti odstavek 71. člena ZPVPJN določa (med drugim), da v posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek tega člena. Peti odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da je zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, oproščen plačila takse.Pritrditi je torej mogoče naročniku v tem, da je zgolj zagovornik javnega interesa (eksplicitno) oproščen plačila takse za predrevizijski in revizijski postopek. Vendar v tem primeru ne gre za vprašanje, ali je vlagatelj v tem primeru eksplicitno oproščen plačila takse, temveč za vprašanje, ali je na podlagi navedenihdoločil ZPVPJN mogoče določiti višino takse, ki bi jo moral plačati vlagatelj. Če višine takse v skladu z ZPVPJN ni moč določiti, potem je jasno, da vlagatelju takse za predrevizijski in revizijski postopek ni potrebno plačati.
Ker v tem primeru ne gre za zahtevek za revizijo, ki bi se nanašal na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, niti se ne nanaša na storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, oddajo posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ali javni natečaj, je naročnik moral takso določati na podlagi drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Taksa bi torej v tem primeru znašala dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za javno naročilo.
Da bi naročnik lahko določil višino takse, bi torej v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN v tem primeru moral ugotavljati, katere ponudbe so popolne, zatem pa, katera izmed popolnih ponudb jenajugodnejša.
Iz drugega odstavka obrazložitve (Pregled ponudb) sklepa o zavrnitvi vseh ponudb izhaja, da je naročnik ugotovil, da sta ponudbi obeh ponudnikov formalno popolni, pravilni in primerni glede na zahteve razpisne dokumentacije.
Že po naravi stvari pa je jasno, da naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ne more vsebovati odločitve o tem, katera ponudba je najugodnejša.Naročnik namreč ugotavlja, katera izmed predloženih ponudb je najugodnejša, le v primeru, če javno naročilo odda.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v tem postopku javnega naročanja ni ugotavljal, katera izmed predloženih ponudb je najugodnejša, kar izhaja tudi iz vsebine sklepa o zavrnitvi vseh ponudb.Naročnik namreč ni vrednotil prejetih popolnih ponudb glede na merila, ugotovil je zgolj, katere ponudbe so popolne. Zapisano pomeni, da naročnik takse za revizijski in predrevizijski postopek, ki bi jo v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN moral določiti od cene najugodnejše ponudbe, ni mogel določiti. Taksa torej po ugotovitvah Državne revizijske komisije v tem primeru znaša0 EUR, naročnikova določitev višine takse, kot jo je določil v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb oziroma pojasnilu z dne 6. 1. 2014, pa nima podlage v ZPVPJN. Iz tega jasno izhaja, da vlagatelj v tem primeru ni bil dolžan plačati takse za predrevizijski in revizijski postopek v znesku 0 EUR, in torej o tem tudi ni mogel predložiti potrdila.
Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ker je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse. Državna revizijska komisija je zato na podlagi 55. člena ZPVPJN pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 16. 1. 2014.
Državna revizijska komisija je, skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN, odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, in sicer stroške odvetniškega zastopanja v višini 640,00 EUR skupaj z 22 % DDV ter 20 EUR materialnih stroškov.
Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 11. 2. 2013
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Termoelektrarna Trbovlje d.o.o., Ob železnici 27, 1420 Trbovlje,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran