018-018/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-018/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Splošne bolnišnice Nova Gorica v okviru projekta Mreža urgentnih centrov« - sklop 1, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.02.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Splošne bolnišnice Nova Gorica v okviru projekta Mreža urgentnih centrov«. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31.07.2013, pod št. objave JN 9554/2013 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 01.08.2013, pod št. objave 2013/S 148-256709.
Naročnik je dne 03.12.2013 sprejel Odločitev o izločitvi vseh ponudb (dokument št. 4110-18/2013-56), s katero je vse štiri ponudbe, ki jih je prejel v 1. sklopu, zavrnil kot nepopolne. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da so tri ponudbe (vključno z vlagateljevo) neprimerne, ponudba četrtega ponudnika pa nepravilna.
Vlagatelj je dne 16.12.2013 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve izdal dne 20.12.2013 (kot izhaja iz priložene povratnice jo je vlagatelj prejel dne 23.12.2013).
Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 07.01.2014 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker je tekom dopolnjevanja ponudbe navedel, da je pri postavkah 12 in 13 (točke 5.4.1/2) pomotoma vpisal proizvajalca Kovina d.o.o., ter nato ponudil izdelek proizvajalca IMP Armature d.o.o. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve, v kateri je prav tako navedel, da je vlagatelj nedopustno spremenil ponudbo oziroma predmet javnega naročila, saj je namesto zahtevanega kataloga proizvajalca Kovina d.o.o. predložil katalog IMP Armature d.o.o. Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe nima podlage v razpisni dokumentaciji, njegova ponudba pa je bila izločena iz razloga, ki v razpisni dokumentaciji ni bil določen kot pogoj. Vlagatelj citira XIII. točko Splošnih navodil ponudnikom (Priprava ponudbe) in pojasnjuje, da je naročnik v tem delu razpisne dokumentacije zahteval, da mora ponudnik v primeru, če ponudi opremo, ki je drugačna od tiste iz popisov, v ponudbo priložiti tehnične karakteristike in prospektni material, iz katerih mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev iz popisov. Naročnik je tudi določil, da mora ponudnik za vse elemente v sivih poljih in tam, kjer je naveden tip proizvoda kot referenčen proizvod, navesti proizvajalca in tip ter predložiti prospekte, kataloge, opise in specifikacije, razen v kolikor ne ponuja takšnega tipa in proizvajalca, kot ga je (kot referenčnega) določil naročnik. Naročnik v sporni postavki 5.4.1/2 (postavki 12 in 13) ni navedel referenčnega tipa, zato ponudniki niso bili dolžni (niti niso mogli) predložiti prospektnega materiala za drugačen tip opreme. Poleg tega v konkretnem primeru ni sporno, da vlagatelj v postavki 5.4.1/2 (postavki 12 in 13) ponuja opremo, ki je enaka navedeni v popisih. Zakaj naročnik v sporni postavki in tudi v več drugih postavkah ni navedel referenčne opreme, kot je to napovedal v razpisni dokumentaciji, vlagatelj ne želi ugibati. Vlagatelj zgolj iz previdnosti in v primeru, če bi se naročnik postavil na stališče, da je razpisna dokumentacija nejasna, opozarja na večkrat zavzeto stališče Državne revizijske komisija, da ponudniki ne smejo trpeti škode zaradi nejasne razpisne dokumentacije, oziroma da nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Vlagatelj še zatrjuje, da z dopolnitvijo ponudbe le-te ni spremenil, vsekakor pa ne v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Odpravil je zgolj pomoto, ki se nanaša na navedbo proizvajalca (ki ga v ponudbo sploh ni bilo potrebno navesti), na kar je naročnika opozoril že v fazi ocenjevanja ponudb. Vlagatelj torej ni posegel v specifikacijo predmeta naročila, ki ga ponuja, saj tako v ponudbi, kot v njeni dopolnitvi ponuja identičen predmet. Čistilni kosi v sporni postavki, ki jih je vlagatelj v ponudbi ponudil za cene 186,28 EUR, 12,66 EUR, 14,86 EUR, 22,06 EUR in 25,09 EUR so tako v osnovni ponudbi, kot tudi po njeni dopolnitvi ostali nespremenjeni. V kolikor bi vlagatelj zamenjal proizvajalca, bi prišlo tudi do spremembe proizvoda (čistilnih kosov). Resničnost te navedbe potrjuje dejstvo, da je ostal proizvod (tehnične specifikacije) nespremenjen, naročnik pa v izpodbijani odločitvi tudi ni navedel, da je vlagatelj po dopolnitvi ponudbe ponudil drug predmet. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-64/2011 in 018-402/2012 in navaja, da z dopolnitvijo ponudbe ni posegal v tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, saj pri sporni postavki 5.4.1/2 (postavki 12 in 13) ponuja natančno to, kar je zahteval naročnik, sporne postavke pa tudi ni spreminjal, saj ves čas ponuja isto. Vlagatelj opozarja na določilo devetega odstavka 37. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJN-2) in zatrjuje, da predmet tehničnih specifikacij ne more biti proizvajalec, sprememba proizvajalca pa brez hkratne spremembe proizvoda ne more predstavljati razloga za izločitev ponudbe.
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (sklep št. 4110-18/2013-70, z dne 17.01.2014). Navaja, da je s pozivom k dopolnitvi ponudbe (dokument št. 4110-18/2013-55, z dne 21.10.2013) vlagatelja pozval k predložitvi dokazil (katalogov itd.) za proizvajalca Kovina d.o.o., iz katerih bi lahko razbral tehnično ustreznost ponudbe. Na 11. strani razpisne dokumentacije je bilo namreč navedeno, da je potrebno za vse elemente v sivih poljih navesti proizvajalca ter tip/kataloško številko ponujenega proizvoda, če je ponudnik ponudil drugačen proizvod od referenčnega, pa je moral predložiti prospekte, ki izkazujejo tehnične karakteristike ponujenega izdelka. Ker sta bili sporni postavki obarvani sivo, vlagatelj pa je navedel proizvajalca Kovina d.o.o. in zanj ni priložil zahtevanih katalogov, je bil pozvan k predložitvi katalogov. Vlagatelj se je odzval s prospekti proizvajalca IMP Armature d.o.o. in pojasnil, da je v ponudbi pomotoma naveden proizvajalec Kovina d.o.o. Naročnik je navedeno obravnaval kot spremembo ponudbe, kar je skladno tudi s predhodnimi odločitvami Državne revizijske komisije. Naročnik je tudi preveril, ali družba Kovina d.o.o. sploh proizvaja ponujen čistilni kos, pri čemer je iz javno dostopnih podatkov ugotovil, da čistilnih kosov (lovilcev nesnage z zahtevanimi specifikacijami) to podjetje ne proizvaja. Naročnik zato meni, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, saj je bil ponujen neobstoječi izdelek, šele z zamenjavo proizvajalca pa je postala primerna in popolna. Naročnik citira zahtevo iz XIII. točke Splošnih navodil ponudnikom in zatrjuje, da jo je vlagatelj očitno pravilno razumel, saj je pri vseh sivih poljih podal kataloge, prospektni material in tehnične karakteristike, tudi če ni ponudil referenčnega proizvoda. Naročnik zatrjuje, da je razpisna dokumentacija jasna in navaja, da bi ga morali vlagatelj v nasprotnem primeru na morebitne nejasnosti opozoriti že tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Če naročnik teh opozoril ne bi upošteval, pa bi vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo. Naročnik zatrjuje, da takšne napaka, kot jo je storil vlagatelj, ni dopustna, saj so ponudniki dolžni svoje ponudbe pripraviti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Naročnik poudarja, da je vlagateljevo ponudbo izločil zaradi spremembe ponujenega predmeta, svojo odločitev pa je sprejel tudi na podlagi podobnih odločitev Državne revizijske komisije, ki takšnih sprememb ne dopušča. Dejstvo, da se cena na enoto ni spremenila, pa še ne pomeni, da se ni spremenil tudi ponujen predmet.
Naročnik je z vlogo, z dne 22.01.2014, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27.01.2014 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 28.01.2014), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da je naročnik šele v odgovoru na zahtevek za revizijo prvič navedel, da je vlagateljeva ponudba izločena zato, ker sta bili sporni postavki označeni sivo, zaradi česar bi morali biti predloženi katalogi. Vlagatelj navaja, da se v zahtevku za revizijo ni branil zoper domnevne nepravilnosti v ponudbi, ki mu jih šele v predrevizijskem postopku očita naročnik. Navedeno ravnanje naročnika zato nedopustno posega v njegovo ustavno pravico do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik očitno ne vztraja več pri nepopolnosti njegove ponudbe iz razloga, ki ga je opredelil v izpodbijani odločitvi in njeni dodatni obrazložitvi. Vlagatelj citira naročnikovo navodila iz XIII. točke Splošnih navodil ponudnikom in pojasnjuje, da je naročnik zahteval tehnične karakteristike in prospektni material, iz katerih mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev iz popisov le v primeru, če ponudnik ponudi opremo, ki je drugačna od tiste, ki je navedena v popisih. Vlagatelj tudi poudarja, da bi bilo povsem nesmiselno, da bi ponudniki tam, kjer v popisih ni naveden določen referenčni proizvod, dokazovali, da ponujajo opremo, »ki je s tehničnega stališča enaka ali enakovredna tisti, ki je navedena v popisih«. Naročnik pri sporni postavki (kar priznava tudi sam) v popisih ni podal določenega tipa in proizvajalca opreme (ni določil referenčnega tipa in proizvajalca), zato ponudniki niso bili niti dolžni, niti niso mogli predložiti prospektnega materiala za drugačen tip opreme. Vlagatelj na koncu še opozarja, da je že v zahtevku za revizijo zapisal, da ponudniki ne smejo trpeti škode zaradi morebitno nejasnih določil razpisne dokumentacije, naročnik pa od ponudnikov v fazi ocenjevanja ponudb tudi ni upravičen zahtevati izpolnjevanja zahtev, če te niso izrecno in nedvoumno zapisane v razpisni dokumentaciji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe nima podlage v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik šele v predrevizijskem postopku nedopustno navedel nove razloge za nepopolnost njegove ponudbe.

Naročnik je v sedmem in osmem odstavku XIII. točke Splošnih navodil ponudnikom (Priprava ponudbe) zapisal:

»Naročnik je v popisih del in opreme navedel opise, tipe, modele opreme (pod terminom oprema so mišljeni materiali, produkti v gradbenih, obrtnih in instalacijskih delih, strojna in elektro oprema, stavbno pohištvo, itd …) tudi s točno določenimi tipi in proizvajalci. S tem je naročnik želel definirati nivo zahtevane opreme na objektu. Ponudniki morajo v svoji ponudbi ponuditi opremo, ki je s tehničnega stališča enaka ali enakovredna kot ta, ki je navedena v popisih. Zahteva se, da v kolikor ponudnik ponuja opremo, ki je drugačna od navedene v popisih, v ponudbo priloži tehnične karakteristike in prospektni material, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev, kot so navedene v popisih. To stori tako, da v koloni popisov (Kataloška št.) navede osnovne podatke o opremi. V tej koloni označi tudi oznako, na kateri prospekt se postavka nanaša. Torej - v ponudbeni dokumentaciji mora ponudnik za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujene opreme, za vse elemente, ki so posebej označeni oziroma obarvani v sivih odtenkih v ponudbenem predračunu in tam, kjer je naveden določen tip proizvoda kot referenčen (torej da je navedeno »npr./ali enakovredno«/ …«), navesti proizvajalca in tip/kataloško številko ter priložiti prospekte, kataloge, opise, specifikacije, razen v kolikor ni jasno navedeno, da ponuja enak tip in proizvajalca, kot ga je (kot referenčnega) označil naročnik. V kolikor ponudnik ponuja enak proizvod, kot je bil naveden, kot referenčen, je potrebno to jasno navesti. Dostavljeni so lahko originali ali kopije. Če ponudnik ne razpolaga z nobenim navedenim dokumentom lahko priloži pisno izjavo proizvajalca, da njegov proizvod ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Tehnične karakteristike in prospekte priloži v ločen fascikel, kjer po vrstnem redu, skladno z vrstnim redom popisov in enakimi oznakami, v koloni Kataloška št. označi z abecednikom pripadajoči tehnični in prospektni material. V kolikor ponudnik ne priloži za posamezno postavko iz popisa drug opis za ponujeno opremo, se smatra, da ponuja točno takšno opremo, kot je navedena v popisih. Ponudniki morajo obvezno upoštevati navodila, napisana v uvodu popisov.«

Citirane zahteve naročnika so dokaj zapletene in formalistične, vendar še vedno dovolj jasne in nedvoumne. Naročnik je zahteval, da ponudniki tako v delih, ki so v popisu del obarvani sivo, kot tudi v vseh delih, kjer je določil referenčno opremo, navedejo proizvajalca opreme, njen tip in kataloško številko ter zanjo predložijo prospekte, kataloge, opise in specifikacije. Razumeti je, da je naročnik navedel referenčno opremo v tistih (pomembnejših) postavkah, kjer si je želel zagotoviti točno določen nivo zahtevane opreme. Ne glede na to, pa so morali ponudniki, tako v tistih delih popisa del, kjer je navedena referenčna oprema, kot tudi v delih, kjer referenčna oprema ni navedena (v teh delih so polja popisa del obarvana v sivo barvo), ponujeno opremo definirati z zahtevanimi podatki ter zanjo vpisati tudi proizvajalca. Tega niso bili dolžni storiti le v primeru, če so ponudili enak proizvod, kot ga je (kot referenčnega) navedel naročnik.

Naročnik je torej pri izpolnjevanju popisa del, ki se nanaša na opremo, predvidel tri režime. V prvem primeru je navedel referenčni proizvod in če je ponudnik ponudil natančno takšen proizvod (kar je moralo biti iz ponudbe jasno razvidno) mu drugih dokazil ni bilo potrebno prilagati. Če ponudnik v tem primeru referenčne opreme ni ponudil, je moral vpisati proizvajalca, tip in kataloško številko ter zanjo predložiti tudi ustrezno dokumentacijo (kataloge, opise in specifikacije). Enako je moral ponudnik ravnati tudi povsod tam, kjer referenčnega produkta ni določil naročnik, postavke pa so bile obarvane sivo. Navedene zahteve naročnika niso le jasne in nedvoumne, pač pa tudi smiselne in logične. Le z navedbo proizvajalca (ter tipa opreme) je lahko naročnik ugotovil, katero in kakšno opremo so mu ponudili posamezni ponudniki, oziroma preveril, ali je ponujena oprema skladna s postavljenimi tehničnimi zahtevami.

Naročnik in vlagatelj sta si edina o tem, da naročnik za opremo v postavkah 12 (Čistilni kos s filtrom proti pesku, s prirobničnima priključkoma, komplet s tesnilnim materialom DN100) in 13 (Čistilni kos s filtrom proti pesku, z navojnima priključkoma, komplet s tesnilnim materialom DN20, DN25, DN32 in DN40) točke 5.4.1/2 ni navedel referenčnih produktov. Med naročnikom in vlagateljem prav tako ni spora o tem (kar potrjuje tudi predložena ponudba), da je vlagatelj v obe navedeni postavki vpisal zahtevane cene ter navedel proizvajalca Kovina d.o.o. Stranki soglašata tudi v tem, da vlagatelj za opremo, ki jo je ponudil v postavkah, ni predložil katalogov. Po naročnikovem pozivu, naj mu za obe sporni postavki odstopi še kataloge, je predložil prospekte proizvajalca IMP Armature d.o.o. in hkrati priznal, da je v ponudbi, kot proizvajalca čistilnih kosov, pomotoma navedel družbo Kovina d.o.o. Pri tem je med strankama sporno, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo iz navedenega razloga izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju s pravili o javnem naročanju. Vlagatelj navaja, da naročnikova ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe nima podlage v razpisni dokumentaciji. Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik v spornih postavkah ni določil referenčnega tipa proizvoda in njegovega proizvajalca, zato za drugačen tip opreme prospektnega materiala niti ni mogel predložiti, poleg tega je v obeh spornih postavkah ponudil opremo, ki je enaka tisti, ki jo je določil naročnik. Vlagatelj s tem v zvezi opozarja tudi na prakso Državne revizijske komisije in zatrjuje, da nejasnih, dvoumnih in nekonsistentnih navodil ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je bilo potrebno za vse elemente v sivih poljih navesti proizvajalca (ter tip/kataloško številko ponujenega proizvoda) in predložiti prospekte, ki izkazujejo tehnične karakteristike ponujenega izdelka. Iz razloga, ker sta obe sporni postavki popisa del obarvani sivo, vlagatelj pa je navedel proizvajalca Kovina d.o.o. in zanj ni priložil zahtevanih katalogov, je bil pozvan k predložitvi katalogov. Ker se je vlagatelj odzval s prospekti proizvajalca IMP Armature d.o.o. in pojasnilom, da je v ponudbi pomotoma navedel proizvajalca Kovina d.o.o., je s tem nezakonito spremenil svojo ponudbo.

V skladu z zakonom je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Navedeno velja še toliko bolj za popis del, ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun. Popis del predstavlja najpomembnejši del ponudbe, ki ponudnika brezpogojno zavezuje, saj je v tem dokumentu podrobno predstavljen predmet javnega naročila (z opisi in tehničnimi specifikacijami), vsebuje pa tudi cene za vse storitve in proizvode, ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Popis del torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujene storitve in oprema, pač pa tudi njihove tehnične lastnosti in cene. Vsebuje dve bistveni sestavini (gradbene) pogodbe, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma ne more priti. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki pri izpolnjevanja popisa del ravnati z dolžno skrbnostjo, ki se zahteva tudi pri sklepanju obligacijskih razmerij. Ponudniki morajo biti pri izpolnjevanju tega dela ponudbene dokumentacije še posebno pazljivi tudi iz razloga, ker predstavljata predmet javnega naročila in ponujena cena (cena na enoto, vrednost postavke ter skupna vrednost ponudbe) tisti del ponudbene vsebina, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet in ceno (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da naročnik v nobeni izmed obeh spornih postavk ni navedel referenčnega proizvoda. Vendar pa so morali ponudniki (kot že izhaja iz te obrazložitve), v skladu z izrecnimi navodili naročnika, proizvajalca ter tip in kataloško številko ponujene opreme vpisati tudi v vsa siva polja, ne glede na to, ali je naročnik pri teh postavkah določil referenčni proizvod. Da je potrebno v vseh postavkah sive barve definirati ponujeno opremo, oziroma zanjo vpisati (med drugim tudi) proizvajalca, je očitno pravilno razumel tudi vlagatelj. Pregled njegove ponudbe namreč pokaže, da je v siva polja popisa del vpisal proizvajalce opreme, med drugim ga je vpisal tudi v obe sporni postavki. Izbrani ponudnik je v obeh spornih postavkah ponudil opremo proizvajalca Kovina d.o.o. (zahtevanega tipa in kataloške številke ni vpisal pri nobeni izmed njiju). Ker zahtevanih katalogov za ponujeno opremo v spornih postavkah ni predložil, ga je naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je namesto zahtevanih katalogov prvotno ponujenega proizvajalca Kovina d.o.o. dostavil prospekte (drugega) proizvajalca IMP Armature d.o.o. in pojasnil, »da je v ponudbi pomotoma naveden proizvajalec čistilnih kosov Kovina«. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da takšna sprememba pomeni nedopusten poseg v ponujen predmet javnega naročila in presega namen sicer dopustnega dopolnjevanja ponudbene dokumentacije v smislu 78. člena ZJN-2. Kot že izhaja iz te obrazložitve, predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Sprejeti vlagateljevo stališče, in sicer, da je takšen način dopolnjevanja ponudbene vsebine dopusten iz razloga, ker naj bi se pri tem ne spremenile niti tehnične specifikacije niti cene, pač pa zgolj proizvajalec (pri čemer vlagatelj opreme tehnično sploh ni definiral), bi pomenilo, da ponudbena vsebina v tem delu ni zavezujoča oziroma je odprta za vsakršno naknadno (arbitrarno) spreminjanje in dopolnjevanje. Ponudnikom bi bilo na ta način omogočeno, da bi lahko v ponudbi pomudili manj (in drugače) od zahtevanega (in posledično podali nižjo ceno) in nato računali s tem, da naročnik tega ne bo opazil (s čimer bi pridobili neupravičeno prednost), če pa bi naročnik opazil, pa bi navedeno (po predložitvi ponudbe, ko bi bili že seznanjeni s cenami konkurentov) sanirali s spremembo proizvajalca (in posledično predmeta). Takšna ravnanja pa v javnem naročanju niso dopustna in ne spoštujejo načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) ter načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Iz izpodbijane odločitve (Odločitev o izločitvi vseh ponudb št. 4110-18/2013-56, z dne 03.12.2013) je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker je tekom dopolnitve in pojasnjevanja ponudbe navedel, da je pri dveh postavkah ponudbenega predračuna pomotoma vpisal proizvajalca Kovina d.o.o. Kot je navedel naročnik, je vlagatelj zato pri obeh postavkah ponudil izdelek proizvajalca IMP Armature d.o.o. in za spremenjenega proizvajalca predložil tudi prospekt. V dodatni obrazložitvi odločitve (dokument št. 4110-18/2013-59, z dne 20.12.2013) je naročnik navedel enak razlog, ki je vplival na izločitev vlagateljeve ponudbe - ponudba je bila izločena iz razloga, ker je pri dveh postavkah nedopustno spremenil predmet javnega naročila, saj je, tekom dopolnjevanja ponudbe, namesto zahtevanega kataloga (v ponudbi prvotno navedenega) proizvajalca Kovina d.o.o. predložil katalog (drugega) proizvajalca IMP armature d.o.o. in pojasnil, da se je pri navedbi proizvajalca zmotil. Popolnoma enak razlog, ki je botroval izločitvi vlagateljeve ponudbe, izhaja tudi iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku (vlagateljeva ponudba je izločena, ker je tekom dopolnjevanja ponudbe pri dveh postavkah popisa del zamenjal proizvajalca). Vlagateljeva ponudba torej ni bila izločena iz (novega) razloga, ki ga je naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu revizijskemu zahtevku (iz razloga, ker sta bili, kot je navedel vlagatelj, »sporni postavki označeni sivo, zaradi česar bi morali biti predloženi katalogi«), pač pa (vseskozi) zato, ker je tekom dopolnjevanja ponudbe pri dveh postavkah popisa del zamenjal proizvajalca. Državna revizijska komisija zato vlagateljevemu očitku, da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel nove razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ni mogla slediti.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije, zato vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba nezakonito izločena, ni utemeljena. Državna revizijska komisija je zato na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 13.02.2014

predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:
- V spis zadeve, tu