018-008/2014 Mestna občina Maribor

Številka: 018-008/2014 - 4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje šolskih prevozov učencev osnovnih šol v Mestni občini Maribor v šolskih letih 2013/2014 (od 1.1.2014 dalje), 2014/2015 in 2015/2013«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Javno podjetje Marprom, d.o.o., Ulica heroja Staneta 1, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.2.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 4.10.2013, pod št. objave JN12654/2013.

Dne 6.12.2013 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda v izvedbo ponudniku Arriva Štajerska, d.d., Meljska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da se je ponudba vlagatelja glede na merila uvrstila na drugo mesto, poleg tega pa je vlagateljeva ponudba tudi nepopolna, saj sta dve vozili vlagatelju na voljo le do 31.12.2013, ne pa tudi v času izvajanja predmeta javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.12.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem v predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje popolnost svoje ponudbe in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Glede popolnosti svoje ponudbe zatrjuje, da ponudbi predložena Pogodba o najemu vozil, katere predmet sta dve vozili, s katerima se je prijavil na razpis, ne sme vplivati na odločitev naročnika, ker le-ta v razpisni dokumentaciji ni zahteval dokazila o dovoljenju za razpolaganje z vozili, poleg tega je na dan oddaje ponudbe izpolnjeval vse zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije. Če pa je njegova ponudba upravičeno označena kot nepopolna, potem vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Izbrani ponudnik je namreč ponudbi predložil prometna dovoljenja za vozila z veljavnostjo do 31.12.2013, poleg tega pa ni predložil pogodbe, ki bi izkazovala podlago za razpolaganje z vozili, katerih lastnik je SKB Leasing, d.o.o. Glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da bi izbrani ponudnik moral predložiti dokument »Izpis podatkov podjetja št. x«, ki ga izda Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: GZS), iz katerega bi bilo razvidno, da se licence za prevozna sredstva, ki so predložene ponudbi izbranega ponudnika, nanašajo na vozila, s katerimi se je izbrani ponudnik prijavil na razpis. Izbrani ponudnik ponudbi ni predložil veljavnih licenc za voznike v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZPCP-2). Ker ZPCP-2 ne govori o licencah, bi moral izbrani ponudnik, skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 s sprem., v nadaljevanju: ZPrCP) dokazati, da razpolaga s poklicnimi vozniki in bi moral ponudbi predložiti spričevalo o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah ali spričevalo o rednem usposabljanju ali izkaznico o vozniških kvalifikacijah ali vozniško dovoljenje z vpisom kode Skupnosti »95«. Poleg tega bi moral izbrani ponudnik ponudbi priložiti Potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah, ki ga predpisuje Pravilnik o obliki potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah (Uradni list RS, št. 67/2011), saj bi s tem dokazal, da je zadostil zakonski zahtevi po prevozu skupin otrok. Vlagatelj navaja, da mu je samo iz odločitve o oddaji javnega naročila znano, da je naročnik pozval izbranega ponudnika k predložitvi vozniških dovoljenj, saj pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo tega ni bilo mogoče ugotoviti, čeprav so vse dopolnitve ponudbe sestavni del ponudbene dokumentacije in bi mu morale biti dane na vpogled. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, ker ponudbena dokumentacija ni ločena s pregradnimi listi, prav tako pa izbrani ponudnik ni parafiral in žigosal vseh strani v ponudbeni dokumentaciji. Nadalje je izbrani ponudnik kot podpisnika ponudbe navedel dve osebi, vzorec pogodbe pa je podpisala le ena oseba. Vlagatelj še meni, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24.12.2013 izjasnil o revizijskih navedbah. Pojasnjuje, da naročnik ni zahteval dokumenta »Izpis podatkov podjetja št. x«, kljub temu pa ga, v izogib dvomu vlagatelja, prilaga vlogi. Dokazila za poklicne voznike zakonodaja zahteva v času, ko vozniki vozijo, ne pa v razpisnem postopku, poleg tega je naročniku posredoval vozniška dovoljenja, iz katerih je razviden tudi vpis kode »95«. Glede očitkov o formalno nepopolni ponudbi izbrani ponudnik pojasnjuje, da pregradnih kartonov ni vstavil v ponudbo, ker je to potratno. Ponudbene dokumente je podpisal, zato ni smiselno, da bi vsak list še posebej parafiral. Iz podatkov iz sodnega registra je razvidno, da oba navedena podpisnika zastopata družbo samostojno. Nadalje izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj ni ponudil nobenega ekonomičnega izračuna za utemeljitev navedb o neobičajno nizki ceni.

Naročnik je z dokumentom »Sklep« z dne 9.1.2014 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da z dvema voziloma razpolaga le do 31.12.2013, vlagatelj pa ni predložil dokumenta, ki bi izkazoval, da ima vozili na razpolago tudi po tem datumu. Mimo tega dejstva naročnik ni mogel, kljub temu, da zadevnega dokazila ni zahteval. Zavrača pa očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj med njima ni bilo razlikovanja, vlagatelj je sam izzval dvom v zvezi s sposobnostjo izvedbe naročila. Naročnik pojasnjuje, da je podatke o veljavnih licencah za prevozna sredstva pridobil sam iz uradnih evidenc, kar je skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik meni, da je tudi vlagatelj pod pojmom »licence za voznike v skladu z ZPCP-2« razumel vozniška dovoljenja, saj je tudi sam predložil kopijo le-teh. Naročnik je izbranega ponudnika »pozival« k odpravi formalno nepopolne ponudbe v smislu posredovanja vozniških dovoljenj, kar je izbrani ponudnik storil. Naročnik zavrača očitke, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokumentacijo o odpravi formalno nepopolne ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je bilo omogočeno, drugih pripomb, razen zahteve po fotokopijah in razkritju dveh podpisov, vlagatelj ni podal. Od ponudnikov pa se pričakuje skrbnost, da zahtevajo vpogled v tiste dokumente, za katere menijo, da jim lahko koristijo pri uveljavljanju pravnega varstva, sploh upoštevajoč, da je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedeno, da je izbrani ponudnik odpravil formalne nepopolnosti. Zatrjevane kršitve zahtev razpisne dokumentacije po obliki naročnik ocenjuje kot nebistvene formalne nepopolnosti. Iz sodnega registra izhaja, da ima izbrani ponudnik dva zakonita zastopnika, ki zastopata družbo samostojno. Glede očitkov o neobičajno nizki ponudbi naročnik pojasnjuje, da pogoji za preverbo niso bili izpolnjeni, sam pa ni ocenil, da bi bilo potrebno ponudbo preveriti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 14.1.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14.1.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in zahteva vpogled v dokumente, ki se nanašajo na dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika. Zavrača očitke, da na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni bil dovolj skrben, saj ni vedel, da je naročnik delno sam odpravljal formalno nepopolno ponudbo izbranega ponudnika, delno pa izbranega ponudnika pozval na odpravo. Opozarja, da je naročnik v odločitvi, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, zapisal, da je izbranega ponudnika »pozival« k odpravi formalne nepopolnosti, kar pomeni, da je bilo pozivov več, kar pa ni dopustno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 14.11.2013). Ponudba izbranega ponudnika se je glede na merila (cena in okoljsko manj obremenjujoča vozila, XIV. točka razpisne dokumentacije) uvrstila na prvo mesto, ponudba vlagatelja pa na drugo mesto. Naročnik je presodil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, ponudba vlagatelja pa nepravilna in posledično nepopolna, ker ne izpolnjuje tehničnih pogojev. Vlagatelj se z navedeno presojo naročnika ne strinja, saj meni, da je njegova ponudba popolna, medtem ko ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnega in kadrovskega pogoja in je tudi formalno nepopolna.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje tehničnih in kadrovskih pogojev (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik, skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2, oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tako, da preveri, ali je ponudnik predložil dokazila, ki jih je naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb določil kot ustrezna za izpolnjevanje zahtevane tehnične in kadrovske sposobnosti (šesti odstavek 45. člena ZJN-2).

Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Postopek s formalno nepopolno ponudbo ureja 78. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

Naročnik je tehnične in kadrovske pogoje določil v razpisni dokumentaciji v točki XI. »Tehnična in kadrovska sposobnost«, in sicer je zapisal: »Ponudnik mora razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.
Dokazilo:
[…]
1.c) Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti
- priložena mora biti izjava (obrazec 5/3) z zahtevanimi prilogami (fotokopija veljavne licence za podjetja, prevozna sredstva in voznike v skladu z Zakonom o prevozu (pravilno prevozih – opomba Državne revizijske komisije) v cestnem prometu) […]«
Ponudniki so v Obrazcu 5/3 - »Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti« morali (med drugim) navesti registrske številke vozil, s katerimi bodo opravljali predmet javnega naročila, s podpisom navedenega obrazca pa so (med drugim) izjavili, da razpolagajo z zadostnim številom usposobljenih vozil in voznikov za izvedbo storitev.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri preverjanju tehnične sposobnosti vlagatelja.

Med strankama ni sporno, kar je razvidno tudi iz vlagateljeve ponudbe, da je vlagatelj sledil zahtevam naročnika in je ponudbi predložil izpolnjen in podpisan Obrazec 5/3 s prilogami. Poleg tega je ponudbi predložil Pogodbo o najemu vozil z dne 27.9.2013, iz katere je razvidno, da vlagatelj z dvema voziloma, ki ju je navedel v Obrazcu 5/3, razpolaga do 31.12.2013. Vlagatelj pa ponudbi ni predložil nobenega dokazila, da bo omenjeni vozili imel na razpolago tudi po 1.1.2014, torej v času izvedbe javnega naročila. Vendar takšnega dokazila naročnik v fazi pregledovanja ponudb od vlagatelja v konkretnem primeru tudi ne more zahtevati. Iz razpisne dokumentacije, kar med strankama niti ni sporno, namreč ne izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo oz. predložijo dokazila, da bodo v času izvajanja predmeta javnega naročila dejansko razpolagali z vozili, ki so jih navedli v Obrazcu 5/3. Tudi dejstvo, da je vlagatelj samoiniciativno predložil dokazilo, da bo imel na voljo vozila le do 31.12.2013, ne spremeni tega, da od vlagatelja ni mogoče zahtevati, da za popolnost ponudbe predloži še katera druga dokazila kot tista, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, v konkretnem primeru Obrazec 5/3 s prilogami. V kolikor bi sledili razlagi naročnika, da je »neskladje med prejetimi dokumenti tako pomembno dejstvo, mimo katerega ni mogel, kljub temu, da zadevnega dokazila ni zahteval« bi to pomenilo, kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj bi za vlagatelja veljala strožja pravila, ki bi bila oblikovana šele po poteku roka za oddajo ponudb, kar pa bilo v nasprotju tudi s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2.

Navedeno pomeni, da vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepopolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in da naročnik ni imel podlage v ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju, ob upoštevanju, da se je ponudba izbranega ponudnika glede na merila uvrstila na prvo mesto, presojala revizijske navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in o naročnikovi kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar mu je bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo, zato zahteva vpogled v ta del dokumentacije in da se mu omogoči, da po vpogledu dopolni ali spremeni revizijski zahtevek. Ker pa si vlagatelj primarno prizadeva doseči razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) ter prvega odstavka 32. člena ZPVPJN, po katerem lahko Državna revizijska komisija kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi, Državna revizijska komisija ni posebej odločala o revizijskih očitkih o kršitvi pravice do vpogleda, ampak je sama vpogledala v dokumente, ki se nanašajo na dopolnjevanje ponudbe.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik z dopisom »Odprava formalne nepopolnosti« z dne 20.11.2013 (dokument št. 41001-544/2013-44) pozval izbranega ponudnika, na predložitev kopij prometnih dovoljenj za tri vozila, ker iz predloženih kopij niso bili razvidni vsi podatki. Izbrani ponudnik je v zahtevanem času predložil zahtevane kopije. Naročnik je nadalje dne 27.11.2013 z elektronsko pošto (dokument št. 41001-544/2013-46) zaprosil GZS za podatke iz uradnih evidenc za izbranega ponudnika. GZS je naročniku dne 28.11.2013 posredovala dokument »Izpis podatkov« za izbranega ponudnika (dokument št. 41001-544/2013-48). Naročnik je še dne 29.11.2013 z dokumentom »Odprava formalne nepopolnosti« (št. 41001-544/2013-49) pozval izbranega ponudnika na kopije veljavnih vozniških dovoljenj za tiste voznike, ki bodo opravljali storitve pri predmetnem javnem naročilu. Izbrani ponudnik je v zahtevanem roku posredoval fotokopije sedmih vozniških dovoljenj.

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da so neutemeljene navedbe vlagatelja, da je naročnik izbranega ponudnika večkrat pozival k odpravi formalne nepopolnosti. Sicer je res, da je naročnik dvakrat pozval izbranega ponudnika in da je določene podatke priskrbel sam, vendar je potrebno ugotoviti, da se pozivi na dopolnitev ponudbe nanašajo na različne pomanjkljivosti. Naročnikovega poziva z dne 20.11.2013, kljub nazivu »Odprava formalne nepopolnosti«, niti ni mogoče šteti kot poziv na odpravo formalno nepopolne ponudbe, ampak ga je potrebno šteti kot pojasnjevanje ponudb, s katerim je naročnik poskušal preveriti, ali je vlagateljeva ponudba pravilna. Izbrani ponudnik je namreč fotokopije prometnih dovoljenj za vozila ponudbi (pravočasno) predložil, iz njih pa niso bili razvidni vsi podatki. Ali sta bila poziva naročnika z dne 27.11.2013 in z dne 29.11.2013 skladna z zakonodajo in ali je bila dopolnitev ponudbe ustrezna, je Državna revizijska komisija presojala skupaj z revizijskimi navedbami o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja tehničnega in kadrovskega pogoja.

Glede izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnikov, Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj citirane določbe razpisne dokumentacije ugotavlja, da so morali ponudniki v Obrazcu 5/3 navesti registrske številke vozil, s katerimi bodo opravljali predmet javnega naročila in predložiti kopije veljavnih licenc za prevozna sredstva. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je sledil zahtevam razpisne dokumentacije in je v Obrazcu 5/3 navedel registrske številke sedmih vozil ter predložil kopije licenc za prevozna sredstva. Potrebno je pritrditi vlagatelju, da iz predloženih kopij licenc za prevozna sredstva ni razvidno, da se nanašajo na vozila, katere je izbrani ponudnik nominiral v Obrazcu 5/3. Vendar pa je naročnik, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, v fazi pregledovanja ponudb iz uradnih evidenc sam pridobil dokument »Izpis podatkov« za izbranega ponudnika. Iz navedenega dokumenta izhaja, da se ponudbi izbranega ponudnika predložene fotokopije licenc za prevozna sredstva nanašajo na vozila, katera je izbrani ponudnik nominiral v Obrazcu 5/3. Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da naročniku pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati nezakonitosti.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, ker izbrani ponudnik ni predložil veljavnih licenc za voznike. Iz citirane razpisne dokumentacije izhaja, da so ponudniki morali predložiti »kopije veljavnih licenc za voznike skladno z ZPCP-2«. Med strankama je najprej sporno, kaj je mogoče šteti kot »veljavne licence za voznike skladno z ZPCP-2«. ZPCP-2 ne ureja »licenc za voznike«, pač pa v IV. poglavju ureja usposobljenost voznikov, ki se izkaže ali (i) s spričevalom, ki potrjuje temeljne kvalifikacije (37. člen ZPCP-2), ali (ii) s spričevalom, ki potrjuje redno usposabljanje (39. člen ZPCP-2), ali (iii) z vpisano kodo Skupnosti »95« v vozniško dovoljenje ali v izkaznico o vozniških kvalifikacijah [42. člen ZPCP-2 v povezavi z drugim odstavkom 10. člena Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL L št. 226, z dne 10. 9. 2003)]. Zmotno pa je zatrjevanje vlagatelja, da so ponudniki morali izkazati tudi izpolnjevanje pogojev skladno z ZPrCP in (na njegovi podlagi sprejetim) Pravilnikom o obliki potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah, saj naročnik tega v razpisni dokumentaciji ni zahteval.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil seznam 184 voznikov, ni pa predložil nobenega izmed možnih dokazil za usposobljenost voznikov. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je nepredložitev dokazil za usposobljenost voznikov, potrebno opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere je ponudbo izbranega ponudnika potrebno opredeliti kot formalno nepopolno ponudbo. Ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočega dokazila ni bila nepopolna v delih, ki bi vplivala na njeno razvrstitev glede na merilo (cena in okoljsko manj obremenjujoča vozila), tehnične specifikacije ali ponudbeno ceno, poleg tega je iz ponudbe izbranega ponudnika (deloma) razvidno izpolnjevanje pogoja, saj je ponudbi predložil seznam 184 voznikov. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ker je izbranega ponudnika pozval na naknadno predložitev dokazil. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v fotokopije sedmih vozniških dovoljenj, katere je (naknadno) predložil izbrani ponudnik, ugotovila, da je izbrani ponudnik vseh sedem voznikov navedel že v seznamu voznikov, ki ga je predložil ponudbi in da je pri šestih vozniških dovoljenjih razviden vpis kode Skupnosti »95« na dan oddaje ponudbe, medtem ko je pri enem vozniškem dovoljenju koda Skupnosti »95« za kategorijo D1 in D vpisana le do dne 10.9.2013, ne pa tudi na dan oddaje ponudbe. Kljub temu pa naročniku ni mogoče očitati, da je pri presoji kadrovske usposobljenosti kršil zakonodajo. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki razpolagati s sedmimi usposobljenimi vozniki, ampak je zahteval, da razpolagajo z »zadostnim številom« usposobljenih voznikov. Določanje pomena »zadostno število« usposobljenih voznikov šele po roku za predložitev ponudb bi po vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja (in s tem dopolnjevanja razpisne dokumentacije) šele po poteku roka za predložitev ponudb, kar pa ni skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni sledil zahtevam naročnika iz točke XXI. »Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe«, in sicer izbrani ponudnik posameznih poglavij ponudbene dokumentacije ni ločil s pregradnimi listi in ni parafiral tistih strani ponudbene dokumentacije, jih je pa podpisal. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, že zavzela stališče, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, nežigosanimi stranmi ipd. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da gre navedene pomanjkljivosti šteti za nebistvene formalne pomanjkljivosti, saj ne gre za pomanjkljivosti v vsebinskem delu ponudbe, ampak v njeni obličnosti. Pregradni listi v ponudbeni dokumentaciji so namenjeni zgolj lažjemu pregledu ponudbe, naročnik pa se je kljub temu lahko seznanil z vsebino same ponudbe. Prav tako tudi odsotnost paraf na podpisani ponudbeni dokumentaciji ne predstavlja pomanjkljivosti v vsebinskem delu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni najti razlogov, da ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ne bi šteli kot nebistvenih, posledično temu pa naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-2, saj lahko naročnik vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, prezre, izbranemu ponudniku pa jih ni treba odpravljati (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija se tudi ne more strinjati z navedbami vlagatelja, da bi Obrazec 8 – »Vzorec pogodbe« morala podpisati B.K. in A.V., ker je izbrani ponudnik v Obrazcu 3 – »Podatki o ponudniku« v rubriki »podpisnik pogodbe« zapisal »B.K., A.V«. Državna revizijska komisija takšno navedbo izbranega ponudnika razume alternativno, torej da je podpisnik pogodbe lahko ali B.K. ali A.V. To pa je tudi potrjeno s izpiskom iz sodnega registra za izbranega ponudnika (dostopen na internetnem naslovu Agencije za javnopravne evidence in storitve), iz katerega izhaja, da sta B.K. in A.V. samostojno pooblaščena za zastopanje izbranega ponudnika.

Vlagatelj očita naročniku tudi opustitev preverjanja ponudbe izbranega ponudnika v smislu neobičajno nizke ponudbe. Neobičajno nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neobičajno nizka ponudba je v ZJN-2 urejena še v 49. členu, ki določa, kdaj naročnik izvede postopek preverjanja ponudb v smislu neobičajno nizke ponudbe in postopek preverjanja ponudb, ki je namenjen varstvu ponudnika, ki je predložil neobičajno nizko ponudbo in jo zato želi naročnik zavrniti. Zakon nalaga naročniku, da izvede postopek preverjanja ponudbe, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: naročnik je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe, vrednost ponudbe je za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in vrednost ponudbe je za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, in ko naročnik dvomi o možnosti izpolnitve javnega naročila pod ponujenimi pogoji in zato želi ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru pogoji za obligatorno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika niso izpolnjeni, saj je naročnik prejel le dve pravočasni ponudbi. Iz spisovne dokumentacije ne izhaja naročnikova ocena, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in jo želi kot takšno zavrniti, ampak nasprotno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija (kot izpostavlja že vlagatelj) pa je že večkrat poudarila, da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Takšne naročnikove odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti, prav tako je ne morejo nadomestiti vlagateljeva zatrjevanja o preverjanju neobičajno nizke ponudbe zaradi spoštovanja načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in zaradi (sodnih) postopkov med naročnikom in izbranim ponudnikom. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Čeprav je, kot je bilo obrazloženo, Državna revizijska komisija ugotovila kršitve pri obravnavi vlagateljeve ponudbe, pa te kršitve niso vplivale na vrstni red popolnih ponudb. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 7.2.2014


predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
- Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
- Arriva Štajerska, d.d., Meljska cesta 97, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu