018-022/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-022/2014-15

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža medicinske, računalniške in komunikacijske ter tipske serijske opreme za Klinični oddelek za hematologijo v UKC Ljubljana«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MOLLIER, d. o. o., Celje, Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Maček, d. o. o., o. p., Prešernova ulica 27, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), za izdajo sklepa, s katerim se temu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, dne 10. 2. 2014

ODLOČILA

Naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje javnega naročila »Dobava in montaža medicinske, računalniške in komunikacijske ter tipske serijske opreme za Klinični oddelek za hematologijo v UKC Ljubljana« kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4. 1. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila »Dobava in montaža medicinske, računalniške in komunikacijske ter tipske serijske opreme za Klinični oddelek za hematologijo v UKC Ljubljana«, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 12. 2. 2013 (pod številko objave JN1574/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 26. 11. 2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 4110-4/2012-436 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). Dne 23. 12. 2013 je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 12. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), o katerem je odločil s sklepom številka 4110-5/2014-75, z dne 10. 1. 2014.

Državna revizijska komisija je dne 29. 1. 2014 prejela »Predlog naročnika za sklenitev pogodbe« številka 4110-5/2014-81, z dne 27. 1. 2014 (v nadaljevanju: predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe). V omenjenem predlogu naročnik podaja dva sklopa argumentov za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 30. 1. 2014 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije. S strani naročnika odstopljeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 3. 2. 2014 (po elektronski pošti) in dan kasneje (v pisni obliki).

Dne 4. 2. 2014 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo »MNENJE na podlagi določil 20. člena ZPVPJN«, z dne 3. 2. 2014 (v nadaljevanju: mnenje glede naročnikovega predloga). V omenjenem mnenju vlagatelj, kot navaja sam, »ostro nasprotuje izvedbi predčasne sklenitev pogodbe« z izbranim ponudnikom, obenem pa se sklicuje na domnevne naročnikove zamude pri izvedbi posameznih opravil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ter navaja razloge, s katerimi utemeljuje popolnost svoje ponudbe.

Po proučitvi predloga naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, vlagateljevega mnenja glede naročnikovega predloga, pa tudi po proučitvi ostale odstopljene dokumentacije ter predlaganih in izvedenih dokazov, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 20. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik po tem, ko je Državna revizijska komisija od njega na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN prejela zahtevek za revizijo (vključno z dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka), torej že med revizijskim postopkom (prvi odstavek 20. člena ZPVPJN, v povezavi s 30. členom ZPVPJN), na Državno revizijsko komisijo (na podlagi prvega odstavka 20. člena ZPVPJN) naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN je torej, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa (med drugim) skleniti pogodbe s ponudnikom, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo. Kljub omenjenemu pravilu pa lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo izjemoma (besedna zveza »razen če:« v uvodni povedi prvega odstavka 17. člena ZPVPJN) sklene pogodbo s ponudnikom, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo, v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, oziroma v primeru, če njegovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe (podanemu na podlagi prve alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN), ugodi Državna revizijska komisija. V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN namreč Državna revizijska komisija omenjenemu predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. ZPVPJN ob tem izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi (ti se na primer kažejo v dejstvu, da bo naročnik s sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev, cenejše nabave blaga ali cenejše gradnje) ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), gre ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila (ne glede na vloženi zahtevek za revizijo) pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora tako Državna revizijska komisija ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, pač pa mora za ugoditev naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugotoviti tudi posebne (s strani naročnika izkazane) okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in predstavljajo prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom (vključno z obrambnim in varnostnim interesom), ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Izjemne okoliščine so podane, če obstaja neposredna nevarnost, da bi nesklenitev pogodbe privedla do nesorazmernih posledic za javni interes.

Naročnik je torej tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa, s katerim se (mu) kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustrezno obrazložiti, za ugoditev takšnemu predlogu pa mora izkazati tudi prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. V nasprotnem primeru (to je v primeru, če bi zadostovalo, da naročnik izkaže zgolj razloge, povezane z javnim interesom, ne pa prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom) bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari (vedno) povezan z javnim interesom, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šele v primeru torej, kadar intenzivnost razlogov, povezanih z javnim interesom, doseže tisto stopnjo, na kateri je mogoče zaključiti, da so ti prevladujoči (in gre torej za prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom), lahko Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi.

Naročnik v svojem predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, navaja, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN. Zaradi vloženega zahtevka za revizijo namreč, kot v omenjenem predlogu zatrjuje naročnik, ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, nujna.

Naročnik svoj predlog za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, utemeljuje z dvema sklopoma argumentov. Prvi sklop argumentov (predstavljen v 1. točki omenjenega predloga na drugi in tretji strani) se nanaša na obstoječe razmere za zdravljenje hematoloških bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, drugi sklop argumentov (predstavljen v 2. točki zadevnega predloga na tretji strani) pa se nanaša na zatrjevano dejstvo, da vlagatelj tudi v primeru, če bi bila njegova ponudba v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izbrana (kot najugodnejša) in z njim sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila, te pogodbe (zaradi pravnomočne sodbe sodišča v Alicanteju) v nobenem primeru ne bi mogel izpolniti.

V prvem sklopu argumentov naročnik zatrjuje, da so razmere za zdravljenje hematoloških bolnikov v 6. nadstropju stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana neustrezne in nemogoče. Oddelek je prenapolnjen, na razpoložljivih 34 posteljah pa se trenutno zdravi 38 bolnikov pod neustreznimi pogoji. Po zatrjevanju naročnika so za zdravljenje najbolj zahtevnih bolnikov ustrezne in potrebne eno ali dvoposteljne sobe z nadtlakom in filtriranim zrakom, trenutno pa se ti bolniki zdravijo v šest posteljni sobi, v kateri je navadno hospitaliziranih osem bolnikov. Za vseh osem bolnikov je na razpolago zgolj ena kopalnica in eno stranišče. Posledica tega so številne okužbe, tako bakterijske in virusne, kot glivične, ki se pri nekaterih bolnikih usodno končajo. Pogosto je potreben nujen sprejem bolnika zaradi okužbe dihal v sobo na osmo posteljo. V kolikor gre za okužbo z virusom gripe ali RSV (respiratornim sincicijskim virusom) je 15 % verjetnost, da bo eden od hematoloških sobolnikov umrl. To pa v praksi pomeni, da bo v sobi z osmimi bolniki en bolnik zaradi neobvladljive okužbe umrl. Da bi bolnike lahko obravnavali kar najhitreje, po zatrjevanju naročnika nekateri bolniki, obravnavani v dnevnem hospitalu, prejemajo terapijo kar na hodniku oddelka. Glede na vse navedeno je, kot zaključuje naročnik, skrajni čas, da izbrani ponudnik nemudoma dobavi potrebno opremo, da bi se lahko klinični oddelek za hematologijo takoj preselil v nove ustrezne prostore, saj to dejansko pomeni reševanje človeških življenj.

Državna revizijska komisija predstavljene okoliščine primera, podkrepljene z dokazi, ki jih je naročnik priložil svojemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, označuje za zelo pomembne. Človeško življenje je ena največjih vrednot sveta, skrb za ohranjanje (reševanje) človeških življenj z zdravljenjem hematoloških bolnikov pa v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije predstavlja enega ključnih razlogov, povezanih z javnim interesom. Eden od ključnih razlogov, povezanih z javnim interesom, je zato tudi preprečevanje tega, da bi zaradi neustreznih sob (bolniki se – kot zatrjuje naročnik, temu pa vlagatelj v svojem mnenju glede naročnikovega predloga ne nasprotuje – zdravijo v šest posteljni sobi, v kateri je navadno hospitaliziranih osem bolnikov), sanitarnih prostorov (za vseh osem bolnikov je na razpolago zgolj ena kopalnica in eno stranišče) ter s tem povezanih pogojev dela (za zdravljenje najbolj zahtevnih bolnikov so namreč – kot zatrjuje naročnik, temu pa vlagatelj v svojem mnenju glede naročnikovega predloga ne nasprotuje – ustrezne in potrebne eno ali dvoposteljne sobe z nadtlakom in filtriranim zrakom) prihajalo do okužb (bakterijskih, virusnih, glivičnih), ki se pri nekaterih bolnikih usodno končajo. Dejstva, da je v primeru okužbe z virusom gripe ali RSV (respiratornim sincicijskim virusom) 15 % verjetnost, da bo eden od hematoloških sobolnikov umrl, vlagatelj v svojem mnenju glede naročnikovega predloga ne izpodbija.

Naročnikovim argumentom, ki se nanašajo na obstoječe razmere za zdravljenje hematoloških bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v svojem mnenju glede naročnikovega predloga pritrjuje tudi vlagatelj, saj v njem (v drugem odstavku na strani 4) ugotavlja: »Seveda so razmere nevzdržne in je potrebno bolnikom čim prej omogočiti boljše in učinkovite pogoje za zdravljenje«. Že iz zapisanega je tako razvidno, da se tudi vlagatelj zaveda resnosti trenutnih razmer zdravljenja hematoloških bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, saj jih (enako kot naročnik) označuje za nevzdržne.

V posledici doslej predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da ključen razlog, povezan z javnim interesom, ki narekuje, da se predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, v konkretnem primeru ugodi, predstavlja skrb za ohranjanje (reševanje) človeških življenj v človeka vrednih prostorih in človeku dostojnih razmerah. Smrt kateregakoli človeka v (nevzdržnih) razmerah (kot vladajo v 6. nadstropju stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana), ki so radikalno drugačne od človeka vrednih in človeka dostojnih (in je le še vprašanje časa, kdaj bo kateri od bolnikov v njihovi posledici umrl), ne samo, da ni v javnem interesu, temveč je v direktnem nasprotju z njim.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v mnenju glede naročnikovega predloga argumentom naročnika, ki se nanašajo na obstoječe razmere za zdravljenje hematoloških bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, konkretizirano ne nasprotuje, pač pa zgolj pavšalno zatrjuje, da bi se v primeru predčasne sklenitve pogodbe (in njenega izvajanja) povzročila velika premoženjska škoda, saj bi »izbrani ponudnik« […] »lahko ne glede na izid revizijskega postopka od naročnika oz. države uveljavljal stroške, ki bi jih imel z začetkom izvajanja neutemeljeno in predčasno sklenjene pogodbe, tako pa tudi povzročil škodo državnemu proračunu« (drugi odstavek na strani 2 mnenja glede naročnikovega predloga).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v predstavljenem primeru ni verjetno, da bi izbrani ponudnik »ne glede na izid revizijskega postopka od naročnika oz. države uveljavljal stroške, ki bi jih imel z začetkom izvajanja neutemeljeno in predčasno sklenjene pogodbe«. Če bi bil izid revizijskega postopka takšen, da bi Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen (primerjati prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), izbrani ponudnik za uveljavljanje stroškov od naročnika oziroma države ne bi imel interesa. Pogodba o izvedbi javnega naročila bi bila namreč sklenjena prav z njim, v naravi posla pa je, da je v primeru pričakovanega poteka dogodkov njegov interes v tem, da se sklenjena pogodba realizira v vsebini, v kateri je bila sklenjena. Če pa bi bil izid revizijskega postopka takšen, da bi Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in delno razveljavila postopek zadevnega javnega naročanja (primerjati drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), zadevno javno naročilo pa bi bilo kasneje pravnomočno oddano vlagatelju, bi izbrani ponudnik sicer imel interes »od naročnika oz. države« uveljavljati »stroške, ki bi jih imel z začetkom izvajanja neutemeljeno in predčasno sklenjene pogodbe«, vendar pa bi moral v tem primeru dokazati vse (štiri) elemente odškodninske odgovornosti naročnika (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost povzročitelja škode). Ob upoštevanju navedenega v trenutnih okoliščinah dejanskega stanja nastanek škode torej ni gotov. Smiselno enak zaključek je (če bi bil izid revizijskega postopka takšen, da bi Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila, naročilo pa bi bilo kasneje pravnomočno oddano vlagatelju) napraviti tudi za primer, ko bi vlagatelj »od naročnika oz. države uveljavljal stroške, ki bi jih imel z začetkom izvajanja neutemeljeno in predčasno sklenjene pogodbe«. V trenutnih okoliščinah dejanskega stanja tudi v tem primeru nastanek škode ni gotov.

Čeprav je vlagatelju pritrditi v tem, da je v javnem interesu, da naročnik postopek javnega naročanja izvaja in v njem odloča v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), pa Državna revizijska komisija okoliščino, po kateri se »razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti«, upošteva pri odločanju o predlogu naročnika iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN. V konkretnem primeru je naročnik svoj predlog podal na podlagi prve (ne pa četrte) alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN, tudi sicer pa morebitne zamude naročnika pri opravi nekaterih ravnanj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi pretehtale razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi, se namreč v zadevnem primeru kažejo v (primarni) skrbi za ohranjanje (reševanje) človeških življenj v človeka vrednih prostorih in človeku dostojnih razmerah. Zaključiti drugače bi pomenilo, da bi v primeru, ko je naročnik s katerimi od svojih ravnanj pri izvedbi in odločanju v postopku oddaje javnega naročila zamujal, omenjena ravnanja naročnika označili za prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom, v posledici pa bi (vedoma) dopustili realno možnost umiranja hematoloških bolnikov. To pa vsekakor ni prevladujoč razlog, povezan z javnim interesom, ki zahteva, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi.

V navezavi na drugi sklop naročnikovih argumentov, ki se nanaša na zatrjevano dejstvo, da vlagatelj tudi v primeru, če bi bila njegova ponudba v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izbrana (kot najugodnejša) in z njim sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila, te pogodbe (zaradi pravnomočne sodbe sodišča v Alicanteju) v nobenem primeru ne bi mogel izpolniti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti v konkretnem postopku odločanja o predlogu naročnika, podanem na podlagi prvega pdstavka 20. člena ZPVPJN, niso upoštevni (pravno relevantni). Predmetna odločitev o predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, namreč v ničemer ne prejudicira bodoče odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo, saj gre za dve različni, medsebojno neodvisni odločitvi (20. člen ZPVPJN, v povezavi z 39. členom ZPVPJN). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija pri predmetni odločitvi ni upoštevala niti stališč vlagatelja, v katerih se opredeljuje do drugega sklopa naročnikovih argumentov.

V posledici (in zaradi) vseh doslej predstavljenih razlogov vlagatelj ni izkazal svojih zatrjevanj, da »naročnik nima prav nobenih tehtnih in utemeljenih razlogov za predčasno sklenitev pogodbe«, niti svojih zatrjevanj, da naročnik »želi na takšen način dejansko ustvariti nedopusten pritisk na DRK v postopku revizije« (prvi odstavek na strani 4 mnenja glede naročnikovega predloga). Res je sicer, da »bi sklenitev pogodbe s ponudnikom, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev, bila huda kršitev razpisnih pogojev in postopka javnega naročanja«, vendar pa iz razloga, ker gre pri odločitvi o naročnikovem predlogu, podanem na podlagi 20. člena ZPVPJN, in odločitvi o zahtevku za revizijo za dve različni, medsebojno neodvisni odločitvi (za sprejem vsake od njiju je na podlagi določb ZPVPJN različno tudi upoštevno dejansko stanje), to še ne narekuje zaključka, da je potrebno navedeno naročnikovo ravnanje »sankcionirati z zavrnitvijo predloga za predčasno sklenitev pogodbe« (tretji odstavek na strani 4 mnenja glede naročnikovega predloga). V postopku s predlogom naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, je na podlagi 20. člena ZPVPJN ključna namreč ugotovitev, ali obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. V konkretnem primeru pa Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN ugotavlja, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi. Obstaja namreč neposredna nevarnost, da bi nesklenitev pogodbe o izvedbi naročila v fazi postopka, v kateri trenutno zadevni postopek oddaje javnega naročila je, privedla do nesorazmernih posledic za javni interes (smrti bolnikov), naročnikovi interesi pa v zadevnem postopku tudi niso zgolj ekonomski.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija zato naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se mu v postopku oddaje javnega naročila »Dobava in montaža medicinske, računalniške in komunikacijske ter tipske serijske opreme za Klinični oddelek za hematologijo v UKC Ljubljana« kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodila.

Ker ZJN-2 določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj (prvi odstavek 1. člena ZJN-2), zadevni postopek javnega naročanja pa izvaja in v njem odloča naročnik, ostaja naročnik v celoti odgovoren za posledice svojih ravnanj v primeru, če bi bilo morebiti vlagateljevemu zahtevku za revizijo v revizijskem postopku ugodeno in bi bila njegova odločitev o oddaji naročila razveljavljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 10. 2. 2014


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Maček, d. o. o., o. p., Prešernova ulica 27, 3000 Celje
– Sanolabor, d. d., Leskoškova cesta 4, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu