Na vsebino
EN

018-010/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike za ceste

Številka: 018-010/2014-5
Datum sprejema: 7. 2. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava PZI rekonstrukcije ceste R3-601/7507 Borjana Robidišče od km 0,00 do km 0,660«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Lineal, d. o. o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 2. 2014

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Izdelava PZI rekonstrukcije ceste R3-601/7507 Borjana Robidišče od km 0,00 do km 0,660«, kot je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 43002-499/2013/26 (410), z dne 29. 11. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 907,31 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu za javno naročilo »Izdelava PZI rekonstrukcije ceste R3-601/7507 Borjana – Robidišče od km 0,00 do km 0,660«, ki ga izvaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil 12. 9. 2013 na Portalu javnih naročil, pod številko objave NMV2178/2013.

Naročnik je dne 29. 11. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 430002-499/2013/26 (410) (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se javno naročilo »Izdelava PZI rekonstrukcije ceste R3-601/7507 Borjana – Robidišče od km 0,00 do km 0,660« odda ponudniku CESTNI INŽENIRING, d. o. o., Mladinska ulica 54, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 12. 2013, po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 9. 12. 2013, pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, v katerem zatrjuje, da je naročnik napačno in v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki bi jo moral kot nepopolno izločiti. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita nepopolnost iz dveh razlogov – da ni sledil naročnikovi spremembi razpisne dokumentacije, ker je predložil nerealen in neustrezen rok izvedbe ter iz razloga, da ne izpolnjuje zahtevanih kadrovskih pogojev. V zvezi s prvim očitkom vlagatelj navaja, da je naročnik po objavljeni spremembi razpisne dokumentacije spremenil rok za izdelavo razpisanih del, pri čemer iz pojasnila izhaja, da je prvotno določen rok 90 dni treba upoštevati zgolj kot rok za izdelavo PZI projektne dokumentacije, celotni rok za izdelavo ostale dokumentacije pa je 150 dni. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna že iz razloga, ker je izbrani ponudnik kot rok izvedbe vseh del navedel rok 90 dni, s čimer pa ni sledil naročnikovi spremembi roka v razpisni dokumentaciji, ki je za celotni rok izvedbe določil 150 dni. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita tudi, da ne izpolnjuje zahtevanih kadrovskih pogojev, saj je naročnik za izpolnjevanje kadrovskih pogojev navedel tudi točko 3.1.4.2, ki med drugim določa, da »[…] mora ponudnik poleg odgovornega vodje projekta za vsako specifično strokovno področje iz specifikacije naročila zagotoviti odgovorno osebo za izdelavo načrtov, ki izpolnjuje zahteve, da: ima predpisano strokovno usposobljenost (strokovni izpit, licenca,…) in naziv (odgovorni projektant ali temu ekvivalenten naziv) s področja, ki ga prevzema v ponudbi; je vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji; je bil v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudbe odgovorna oseba pri izdelavi istovrstnih načrtov/elaboratov, kot jih prevzema v ponudbi. […] Dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih, navedeni skladno s predlogo. Opomba: Iz opisa referenc mora biti razvidno, da gre za istovrstne načrte, kot jih odgovorna oseba prevzema v ponudbi. Reference za istovrstne načrte lahko izvirajo iz enega ali iz več projektov. Naročnik si pridružuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o ustrezni strokovni usposobljenosti, vpisu v imenik poklicne zbornice in referencah.« Vlagatelj zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika, ki je naveden kot izdelovalec varnostnega načrta, navedenega kadrovskega pogoja ne izpolnjuje, saj odgovorni projektant D. B. v času oddaje ponudbe ni razpolagal s potrebnim potrdilom o strokovni usposobljenosti za navedeno funkcijo, ki ga izdaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Iz izjave o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, ki ga je zanj predložil navedeni podizvajalec, je razvidno, da naj bi imel pridobljeno zahtevano potrdilo, vlagatelj pa vsebino izjave ocenjuje kot neresnično in zavajujočo in dodaja, da je potrdilo glede na veljavno zakonodajo potrebno obnavljati, D. B. pa je preizkus usposobljenosti opravil šele dne 26. 9. 2014, tj. dan po oddaji ponudbe, iz njegovega lastnega elektronskega sporočila pa je po vlagateljevem mnenju razvidno, da D. B. na dan oddaje ponudbe ni razpolagal z veljavnim potrdilom. Vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik ni predložil popolne ponudbe, saj zahtevanega pogoja, kot ga je naročnik navedel v točki 3.1.4.2 razpisne dokumentacije, ni izpolnil oziroma izkazal. Njegov podizvajalec namreč ne razpolaga z zahtevanim dokazilom o predpisani strokovni usposobljenosti in ni izkazal, da bi bil vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, oboje na dan oddaje ponudbe, o čemer se je vlagatelj dodatno prepričal s poizvedbo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, kjer je vlagatelj telefonsko prejel informacijo, da D. B. v obdobju od 23. 4. 2013 do 26. 9. 2013 ni imel veljavnega potrdila za storitve, kot izhajajo iz predložene izjave. Na podlagi navedenega vlagatelj naročniku predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, to je takse v višini 907,31 EUR.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN z vlogo z dne 22. 12. 2013 opredelil do navedb vlagatelja. V vlogi najprej oporeka vlagateljevemu izkazu aktivne legitimacije in navaja, da iz 14. člena ZPVPJN izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer: interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve, oba elementa pa morata biti izpolnjena kumulativno. Izbrani ponudnik navaja, da mora vlagatelj za priznanje aktivne legitimacije izkazati, da ima interes za pridobitev naročila (kar v tem primeru ni sporno) kot tudi, da bi mu zaradi kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Izbrani ponudnik trdi, da vlagatelj, ker je bila njegova ponudba uvrščena šele na sedmo mesto na ocenjevalni lestvici, vlagatelj pa oceni popolnosti pred njim uvrščenih ponudb, razen ponudbi izbranega ponudnika, ne nasprotuje, ni verjetne možnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti nastala škoda, pri tem pa se sklicuje tudi na sklep Državne revizijske komisije 018-247/2012-2. Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne izpodbija uvrstitev in pravilnosti preostalih ponudb, ne izkazuje (niti hipotetične) možnosti nastanka škode in mu zato ni mogoče priznati aktivne legitimacije, zaradi česar bi moral naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči. Kljub temu pa izbrani ponudnik podaja vsebinsko opredelitev do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki jih v celoti ocenjuje kot neutemeljene. V zvezi s prvim vlagateljevim očitkom, da v svoji ponudbi ni navedel spremenjenega roka izvedbe (iz 90 dni na 150 dni), izbrani ponudnik odgovarja, da je bistveno, da se je zavezal predmet javnega naročila izdelati v roku, ki ne presega razpisanega roka izvedbe del s strani naročnika. Izbrani ponudnik se je torej zavezal razpisana dela izdelati v še krajšem roku, kot ga je določil naročnik, kar je po mnenju izbranega ponudnika za naročnika celo ugodneje oziroma več, kot zahteva, iz tega razloga pa ni podanih pogojev za izločitev njegove ponudbe. Vlagateljevo navedbo v naslovu, da je rok za izvedbo del 90 dni, kar je manj kot v razpisni dokumentaciji določenih 150 dni, nerealen, izbrani ponudnik označuje kot pavšalno in neutemeljeno, saj vlagatelj zanjo ni predložil nobenih dokazov. Nadalje vlagatelj naročniku očita, da podizvajalec izbranega ponudnika, družba AQS, d. o. o., ki je navedena kot izvajalec varnostnega načrta, ne izpolnjuje kadrovskih pogojev iz razpisne dokumentacije, saj naj odgovorni projektant D. B. v času oddaje ponudbe ne bi razpolagal s posebnim potrdilom o strokovni usposobljenosti za navedeno funkcijo in ni izkazal, da naj bi bil vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice na dan oddaje ponudbe. Izbrani ponudnik navaja, da telefonska poizvedba vlagatelja pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja verodostojnega izkaza, vsebina elektronskega sporočila, na katerega se sklicuje vlagatelj, pa je prečrtana in izbranemu ponudniku nejasna, zato se do nje ne more opredeliti. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da iz Spiska koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu Inšpektorata RS za delo jasno izhaja, da je D. B. vpisan v seznam koordinatorjev za varnost in zdravje na podlagi veljavnega potrdila št. 074/03-074, izdanega dne 28. 4. 2003, z veljavnostjo do 23. 4. 2018 in da je opravil preizkus za koordinatorja za fazo priprave projekta in fazo izvajanja projekta. Na podlagi navedenega izbrani ponudnik naročniku predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže ter mu naloži povrnitev priglašenih stroškov, podredno pa, naj vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne in mu naloži povrnitev priglašenih stroškov.

Naročnik je dne 13. 1. 2014 s sklepom številka 43002-499/2013/35 kot neutemeljenega zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo, kot tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik zavrača utemeljenost vlagateljevih očitkov, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovi spremembi razpisne dokumentacije in je predložil neustrezen rok izvedbe, z obrazložitvijo, da je v razpisni dokumentaciji postavil rok, v katerem mora biti predmet javnega naročila izveden. V povabilu k oddaji ponudbe je bil določen rok za izvedbo del 90 dni, ki pa se je na portalu JN spremenil oziroma uskladil z rokom, navedenim v vzorcu pogodbe, in sicer na način, da se »[…] izvajalec obvezuje, da bo začel z izvajanjem prejetih del takoj po sklenitvi pogodbe in izdelal dva izvoda IDZ […] najkasneje v roku 90 dni po sklenitvi te pogodbe, tri izvode PZI […] najkasneje v roku 60 dni po potrditvi IDZ ter dogovorjeno število izvodov PZI […] v dogovorjenem roku […].« Naročnik navaja, da so imeli ponudniki možnost, da po lastni presoji vpišejo rok dokončanja del, zato je ponudba ponudnika pravilna, v kolikor ponudnik postavi rok za izvedbo del znotraj roka, ki je določen v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je ne glede na naročnikov predvideni rok za izvedbo celotnega naročila 150 dni ponudil krajši rok za izvedbo del 90 dni po sklenitvi pogodbe, kar ni v nasprotju z naročnikovo zahtevo in ne more biti razlog za izločitev njegove ponudbe. Vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik predložil nerealen rok za izvedbo naročenih del, pa je naveden pavšalno in brez ustreznih dokazov, zato ga po mnenju naročnika ne gre upoštevati. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev. V zvezi s telefonskimi poizvedbami vlagatelja, na katere se sklicuje in z njimi dokazuje navedbe, da odgovorni projektant izbranega ponudnika D. B. v času oddaje ponudbe ni razpolagal z veljavnim potrdilom o strokovni usposobljenosti, kar naj bi vlagatelju potrdil S. K. z Inšpektorata RS za delo, naročnik ugotavlja, da ne predstavljajo verodostojnega dokaza, ki bi potrjeval vlagateljeve navedbe in jih glede na to ne gre upoštevati. Naročnik navaja, da je iz spletnih strani Inšpektorata RS za delo razvidno, da je D. B. na seznamu koordinatorjev za varnost pri delu in da potrdilo o opravljenem preizkusu znanja velja od 28. 4. 2003 do 28. 4. 2018. Naročnik navaja, da mora vsak koordinator pred iztekom 5 letnega obdobja opraviti obdobni preizkus znanja, v zvezi s tem pa je določeno, da bo koordinatorjem, ki se k obdobnemu preizkusu znanja ne bodo prijavili pred potekom roka veljavnosti potrdila o opravljenem preizkusu znanja, veljavnost izdanega potrdila prenehala z dnevom veljavnosti le-tega in bodo morali ponovno opraviti prvo usposabljanje in prvi preizkus znanja usposobljenosti. Naročnik še navaja, da se je strokovnjak D. B. k obdobnemu preizkusu znanja prijavil dne 18. 4. 2013, to je pred potekom roka veljavnosti potrdila (23. 4. 2013) in je obdobni preizkus znanja uspešno opravil, zaradi česar mu veljavnost potrdila ni prenehala z dnem veljavnosti le-tega, iz tega razloga pa naročnik šteje, da je bilo omenjeno potrdilo o opravljenem prvem preizkusu znanja ves čas v veljavi, tudi na dan oddaje ponudbe. Naročnik zaključuje, da je izbrani ponudnik za področje izdelave varnostnega načrta zagotovil odgovorno osebo, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji določene zahteve, in sicer ima predpisano strokovno usposobljenost s področja, ki ga prevzema v ponudbi (ima opravljen strokovni izpit in zanj izdano potrdilo), je vpisana v Seznam koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu pri Inšpektoratu RS in je bila v referenčnem obdobju odgovorna oseba pri izdelavi istovrstnih varnostnih načrtov, to pa je tudi vrsta dela, kot ga prevzema v ponudbi. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno je v celoti zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 16. 1. 2014 in dne 17. 1. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je pravočasno, z vlogo z dne 17. 1. 2014, v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je kot neutemeljenega zavrnil njegov zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov revizije, in dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri tem, da je naročnik izrecno zahteval rok izdelave ostale dokumentacije 150 dni, ker pa ponudba izbranega ponudnika tega roka ne vsebuje, je nepravilna in nepopolna. Naročnikove trditve, da je izbrani ponudnik za področje izdelave varnostnega načrta zagotovil odgovorno osebo, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji določene zahteve, so po vlagateljevem mnenju neutemeljene, nepreverjene in nepravilne. Vlagatelj opozarja, da bi moral naročnik njegove trditve vsaj preveriti, ponovno pa poudarja, da posameznemu koordinatorju prijava na preizkus znanja pred potekom roka veljavnosti potrdila omogoča zgolj to, da, ker se je prijavil še pred potekom veljavnosti potrdila, ne bo ponovno opravljal prvega usposabljanja. Vlagatelj trdi, da tako določilo ne pomeni, da bi že sama prijava na izpit avtomatično podaljšala veljavnost potrdila, ki poteče z določenim dnem, glede na ureditev izdajanja in podaljšanja navedenih potrdil pa je potrebno ugotoviti, da oseba, ki pred potekom veljavnosti ne opravi preizkusa, ne razpolaga s potrebnim veljavnim potrdilom. Vlagatelj vztraja pri trditvi, da je potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za D. B. za obdobje od 28. 4. 2013 do 28. 4. 2018 veljavno zgolj pod pogojem, da koordinator pred iztekom petletnega obdobja opravi obdobni preizkus znanja. V kolikor tega obdobnega preizkusa znanja ne opravi pred iztekom petletnega roka, potrdilo preneha veljati vse dotlej, dokler oseba obdobnega preizkusa uspešno ne izvede. Navedeno vlagatelj potrjuje z elektronskimi sporočili inšpektorja, na katerega telefonsko pridobljene navedbe se je vlagatelj skliceval že v zahtevku za revizijo, ki jih je prejel po roku vložitve zahtevka za revizijo. Iz vsebine navedenih elektronskih sporočil izhaja, da »[…] je imel koordinator D. B. veljavno potrdilo št. 074/03-074 z dne 23. 4. 2008 do 23. 4. 2013. Dne 26. 9. 2013 je z uspešno opravljenim preizkusom znanja strokovne usposobljenosti pridobil novo potrdilo z veljavnostjo do 23. 4. 2018.« Na podlagi navedenega vlagatelj vztraja pri trditvi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Glede na izražene dvome izbranega ponudnika o tem, ali gre vlagatelju priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v skladu s 14. členom ZPVPJN, Državna revizijska komisija uvodoma razjasnjuje to vprašanje. Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, ki jo Državna revizijska komisija glede na konkretne okoliščine posameznega primera ugotavlja po uradni dolžnosti. Aktivna legitimacija se skladno s prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, če sta kumulativno (tj. skupno) podana dva elementa aktivne legitimacije: 1. interes za dodelitev javnega naročila in 2. škoda oziroma možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve, skladno z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pa zagovornikom javnega interesa, ki so določeni v 6. členu ZPVPJN. Med zagovorniki javnega interesa (konkretni) vlagatelj ni določen. Naročnik oddaja javno naročilo ob uporabi postopka oddaje naročila male vrednosti, iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 29. 11. 2013 pa izhaja, da je »…naročnik ponudbe najprej razvrstil glede na ugodnost po merilih iz razpisne dokumentacije in nato preverjal njihovo popolnost. Ponudbe, ki so cenovno ugodnejše od izbrane, po presoji naročnika ne izpolnjujejo vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije in so izločene kot nepopolne. […] Popolnosti ponudb, ki so cenovno manj ugodne od izbrane, pa naročnik ni preverjal.« Skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbe razvrstil glede na merilo najnižja cena, pri čemer je vlagateljeva ponudba sedma najcenejša, najugodnejša ponudba je v postopku ocenjevanja bila kot nepopolna izločena, ponudba izbranega ponudnika pa je bila glede na merilo druga najcenejša. Vlagatelj je predložil pravočasno ponudbo. S tem je izkazal prvi element aktivne legitimacije (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), izbrani ponudnik pa zatrjuje, da ni izpolnjen drugi element aktivne legitimacije. Ker je naročnik ugotavljal le popolnost po merilu dveh najugodnejših ponudb, je mogoče ugotoviti, da naročnik (očitno) še ni ugotavljal popolnosti drugih ponudb in vlagatelju ni treba izpodbijati v konkretnem postopku oddaje javnega naročila neobstoječih naročnikovih ravnanj ter mu zato ni treba zatrjevati, da so po merilu tretjeuvrščena, četrtouvrščena, petouvrščena in šestouvrščena ponudba nepopolne in da bi jih zato moral naročnik izločiti. Vlagatelj je zato v tem primeru škodo oziroma možnost nastanka škode izkazal že s tem, ker izpodbija izbiro ponudbe izbranega ponudnika (prim. zadeve št. 018-204/2010, 018-021/2012 in 018-375/2013). V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju aktivne legitimacije v konkretnem primeru ni mogoče odreči in dodaja, da je dejansko stanje v odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-247/2012-2, na katero se sklicuje izbrani ponudnik, drugačno od konkretnega primera, saj gre v omenjeni odločitvi za situacijo, ko je glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe naročnik ocenil in razvrstil vse ponudbe, vlagatelj, katerega ponudba je bila tretja po vrsti, pa je zatrjeval nepopolnost zgolj prve in ne tudi druge ponudbe. Opisano dejansko stanje je s konkretnim primerom tako neprimerljivo.

Med vlagateljem in naročnikom ostaja spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje kadrovskih zahtev, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, in da izbrani ponudnik terminskega načrta izvedbe predmeta javnega naročila ni prilagodil spremenjenim zahtevam naročnika, zaradi česar naročnik njegove ponudbe ne bi smel izbrati kot popolne, ampak bi jo moral kot nepopolno izločiti.

Vlagateljev očitek je potrebno presojati z vidika 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Nepravilne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je pogoje glede kadrovske zmogljivosti določil v točki 3.1.4.2 razpisne dokumentacije, kjer je zahteval: »Poleg odgovornega vodje projekta mora ponudnik za vsako specifično strokovno področje iz specifikacije naročila zagotoviti odgovorno osebo za izdelavo načrtov, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima predpisano strokovno usposobljenost (strokovni izpit, licenco,…) in naziv (odgovorni projektant ali temu ekvivalenten naziv) s področja, ki ga prevzema v ponudbi,
- vpisan je v imenik pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji,
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudbe je bil odgovorna oseba pri izdelavi istovrstnih načrtov/elaboratov, kot jih prevzema v ponudbi. Za istovrsten posel se šteje načrt/elaborat, izdelan v okviru projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za izvedbo (PGD/PZI) s področja cestne infrastrukture.
Dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni projektant ali ekvivalenten naziv), navedeni skladno s predlogo. Opomba: Iz opisa referenc mora biti razvidno, da gre za istovrstne načrte, kot jih odgovorna oseba prevzema v ponudbi. Reference za istovrstne načrte lahko izvirajo iz enega ali več projektov. Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o ustrezni strokovni usposobljenosti, vpisu v imenik poklicne zbornice in referencah.« Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da, glede na vsebino Izjave o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti za arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje, ta dela v ponudbi prevzema gospodarski subjekt AQS, d. o. o., funkcijo odgovornega projektanta pa prevzema D. B. Na dokumentu so navedeni tudi podatki, da je izdajatelj potrdila o strokovni usposobljenosti za navedeno funkcijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (potrdilo je bilo izdano dne 04. 07. 2011, vpisana številka potrdila pa je 571-214/01). Vlagatelj oporeka veljavnosti navedenega potrdila z navedbo, da v času oddaje ponudbe potrdilo ni bilo veljavno, saj D. B. obdobnega preizkusa znanja, ki ga morajo koordinatorji opraviti vsakih 5 let, ni opravil pravočasno. V elektronskem sporočilu direktorja Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu S. K. z dne 17. 12. 2013, ki ga je vlagatelj priložil k svoji pripravljalni vlogi in ga Državna revizijska komisija ne smatra kot razširitev zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj prvotne navedbe z dokazi iz pripravljalne vloge zgolj podkrepil, je navedeno, da »[…] je imel koordinator D. B. veljavno potrdilo št. 074/03-074 z dne 23. 4. 2008 do 23. 4. 2013. Dne 26. 9. 2013 je z uspešno opravljenim preizkusom znanja strokovne usposobljenosti pridobil novo potrdilo z veljavnostjo do 23. 4. 2018.« Izbrani ponudnik zatrjuje, da navedeno pomeni, da je z dnem uspešno opravljenega preizkusa znanja, to je dne 26. 9. 2013, D. B. pridobil veljavnost potrdila o strokovni usposobljenosti z veljavnostjo v celotnem preteklem obdobju od poteka veljavnosti potrdila dalje, to je od dne 23. 4. 2013 dalje. V elektronskem sporočilu istega pošiljatelja (tj. S. K.) z dne 19. 12. 2013 je navedeno: »Dne 25. 9. 2013 B. D. ni razpolagal z veljavnim potrdilom za koordinatorja na začasnih in premičnih gradbiščih.« Navedeni vsebini elektronskega sporočila ne nasprotuje nobena od strank. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navodil izdajatelja potrdil o strokovni usposobljenosti koordinatorjev Ministrstva za delo, družino in enake možnosti, Inšpektorata RS za delo, ki jih je predložil izbrani ponudnik, izhaja, da morajo koordinatorji za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti opraviti najprej prvo usposabljanje s prvim preizkusom znanja strokovne usposobljenosti koordinatorjev, ki pa ga morajo obnavljati. Koordinator mora vsakih pet let obnoviti znanje o varnosti in zdravju pri delu, za kar se šteje udeležba koordinatorja na obdobnem usposabljanju vsaj dvakrat letno, ali pa mora koordinator pred iztekom petletnega obdobja opraviti obdobni preizkus znanja. Za oba primera obnavljanja znanja velja, da bo koordinatorjem, ki ne bodo vložili vloge za izdajo potrdila o udeležbi na obdobnih usposabljanjih oziroma se ne bodo prijavili k obdobnemu preizkusu znanja pred potekom roka veljavnosti potrdila o opravljenem prvem preizkusu znanja, veljavnost izdanega potrdila prenehala z dnem veljavnosti le-tega in bodo morali ponovno opraviti prvo usposabljanje in prvi preizkus znanja usposobljenosti. Iz prijavnice o obdobnem preizkusu znanja strokovne usposobljenosti koordinatorjev nedvoumno izhaja, da se je D. B. k opravljanju obdobnega preizkusa znanja strokovne usposobljenosti koordinatorjev prijavil dne 18. 4. 2013, to je še pred potekom roka veljavnosti predmetnega potrdila z veljavnostjo do dne 23. 4. 2013. Vendar pa iz iste prijavnice izhaja tudi, da se je D. B. na navedeni obdobni preizkus znanja strokovne usposobljenosti koordinatorjev prijavil na termin opravljanja preizkusa dne 6. 5. 2013, med strankama pa je nesporno, da je D. B. omenjeni preizkus opravil dne 26. 9. 2013, to je dan po roku za predložitev ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz navodil za opravljanje obdobnega preizkusa znanja je razvidno, da so bili poleg termina, na katerega se je D. B. dejansko prijavil, to je 6. 5. 2013, razpisani možni termini za opravljanje obdobnega preizkusa znanja do roka za predložitev ponudb še 10. 6. 2013 in 4. 7. 2013, kar po oceni Državne revizijske komisije predstavlja zadostno število možnih terminov, v katerih bi lahko D. B., po pravočasni prijavi na obdobni preizkus znanja, ki mu je omogočila, da mu ni bilo potrebno ponovno opravljati prvega usposabljanja in prvega preizkusa znanja, brez škodljivih posledic poskrbel za ustrezno podaljšanje veljavnosti svojega potrdila koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. V posledici navedenega je potrebno zaključiti, da ne obstajajo objektivne okoliščine, ki bi D. B. onemogočile (pravočasno) izpolnitev kadrovskih pogojev, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, na dan predložitve ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnikovo ravnanje, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno, ni bilo pravilno.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 10. 12. 2013 na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji zadevnega javnega naročila, vsebovano v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 43002-499/2013/26 (410), z dne 29. 11. 2013.

Državna revizijska komisija zato o preostalih navedbah glede očitanih kršitvah naročnika, ki jih je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo, v nadaljevanju ni odločala. Vsebinska presoja omenjenih očitkov namreč ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila, vsebovane v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 29. 11. 2013, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov takse za postopek revizije v višini 907,31 EUR. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), v povezavi s prvim in tretjim odstavkom istega člena, priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 907,31 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.




V Ljubljani, dne 7. 2. 2014




Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Lineal, d. o. o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor,
- CESTNI INŽENIRING, d. o. o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran