018-391/2013 Univerzitetni Klinični center Maribor

Številka: 018-391/2013-16

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vrečke za kri« - skupina 1, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MEDINOVA zastopstvo in trgovina d.o.o., Ukmarjeva ulica 6, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni Klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.02.2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Vrečke za kri« - 1. skupina, ki ga je naročnik pričel s sklepom št. DS-674/12, z dne 23.10.2012.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 11.744,25 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Vrečke za kri«. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 06.11.2012, pod št. objave JN 11904/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 10.11.2012, pod št. objave 2012/S 217-357657.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. DS-718/13, z dne 07.10.2013, ponudnike obvestil, da se okvirni sporazum v 1. skupini (za obdobje od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31.01.2016) sklene s ponudnikom Probo d.o.o., Prekorje 48, Škofja vas (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker je ponudil nepravilno davčno stopnjo.

Vlagatelj je dne 09.10.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 14.10.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 21.10.2013 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je pri vpogledu v konkurenčno ponudbo ugotovil, da je naročnik v 1. skupini njegovo ponudbo nezakonito izločil in izbral izbranega ponudnika. Iz naročnikove odločitve izhaja, da je izbrani ponudnik v skupini 1 vpisal davčno stopnjo v višini 8,5 % (danes 9,5 %), vlagatelj pa davčno stopnjo v višini 20 % (danes 22 %). Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil listini Generalnega carinskega urada Ljubljana in Davčnega urada Celje, s katerima dokazuje pravilnost davčne stopnje v višini 8,5 %. Vlagatelj navaja, da je vpogledal v dokument, s katerim je naročnik od Davčne uprave Republike Slovenije zahteval dodatno pojasnilo o pravilnosti davčne stopnje. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ugotovil, da se za blago iz 1. skupine uporablja davčna stopnja v višini 8,5 %. Naročnik je dne 19.08.2013, z dopisom št. Z05-VH-2013, zaprosil davčno upravo, naj mu odgovori, ali se vrečke za kri uvrščajo med blago, za katerega se uporablja nižja (9,5%) davčna stopnja ali 22 % davčna stopnja. Naročnik je davčno upravo seznanil, da je izbrani ponudnik predložil tarifno informacijo Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo Generalnega carinskega urada Ljubljana (št. 092-492/2011-5, z dne 18.05.2011) in odgovor Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo Generalnega carinskega urada Celje št. 092-6691/2012-2 (04-111-01), z dne 20.11.2012. Naročnik je navedel, da iz obeh dokumentov izhaja, da se za vrečke za kri obračunava nižja davčna stopnja. Davčna uprava Republike Slovenije je z odgovorom (št. 4230-518178/2013-4 -01-620-04, z dne 18.09.2013) pojasnila, da se vrečke za kri v primeru, če so del transfuzijskega sistema, uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50 in je njihova dobava obdavčena po 9,5 % stopnji DDV, če teh zahtev ne izpolnjujejo (npr. vrečke za shranjevanje krvi), pa se uvrščajo pod tarifno oznako KN 3926 90 92. Iz dopisa je tudi razvidno, da se na podlagi 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni lis RS št. 117/2006 s spremembami, nadaljevanju: ZDDV-1) DDV obračunava in plačuje po splošni 22 % stopnji od davčne osnove za vse dobave blaga in storitev, razen za dobave blaga in storitev, za katere zakon določa, da so obdavčen po nižji stopnji. Seznam blaga in storitev, od katerih se obračunava DDV po nižji stopnji je določen v Prilogi I k ZDDV-1. V 50. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006 s spremembami) so določeni medicinska oprema in pripomočki, za dobavo katerih se uporabi 9,5 % stopnja DDV. Vlagatelj zatrjuje, da vrečke za kri, ki so predmet javnega naročila, ne morejo biti del transfuzijskega sistema, saj se v njih kri, ki so jo odvzame krvodajalcu, najprej zbere v predvideni količini, ter se jo večinoma predela v komponente in se jo shrani, preden se posamezno krvno komponento aplicira bolniku preko transfuzijskega sistema. Navedeno potrjuje tudi mnenje, pridobljeno pri Zavodu za transfuzijsko medicino. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik k ponudbi ni predložil vzorcev blaga od vsakega ponujenega artikla, ki bi ustrezali kataloški številki ponujenih vrečk za kri, navedenih na predračunu, in je s tem ravnal v nasprotju z zahtevo naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je vlagatelj pri artiklu št. 3 ponudil artikel s kataloško številko FQE6281LU, medtem ko je predložil vzorec s kataloško številko FQE6281LP, pri artiklu št. 6 je ponudil artikel s kataloško številko MRE6285LU, medtem ko je predložil vzorec s kataloško številko MRE6285LQ. Pri artiklu št. 8 je ponudil artikel s kataloško številko VSE0001Y, medtem ko je predložil vzorec s kataloško številko VSE0000Y. Vlagatelj še navaja, da je pri ogledu vzorcev tudi ugotovil, da dva nimata črtne kode (in sicer vzorca VSL7000PQ in VSE0000Y), s čimer izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z zahtevo iz točke 4.a razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da je iz naročnikove korespondence tudi razvidno, da je imel probleme pri prenosu podatkov, saj obstoječe tehtnice niso prepoznale črtne kode na vrečkah za kri. Vlagatelj še navaja, da je pri pregledu vzorcev tudi ugotovil, da vse oznake niso kodirane s sistemom črtnih kod ISBT 128. Izbrani ponudnik je ponudil artikel s kataloško številko LQT6280LU. Analiza usklajenosti oznak s sistemom črtnih kod ISBT 128 je pokazala, da so oznake napačno kodirane, in sicer je bilo pri tej vrečki za kri ugotovljeno, da proizvajalec dodaja prosto mesto med oznake, kar je v nasprotju s standardom ISBT 128. Vlagatelj zatrjuje, da oznake na nobenem izmed pregledanih vzorcev ne ustrezajo standardu ISBT. Vlagatelj navaja, da je pri vpogledu tudi ugotovil, da artikel s kataloško številko MSE4500LQ ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, saj je nemogoče, da bi ponudnik dobavil izdelek, ki bi imel ob dobavi rok uporabe še najmanj 12 mesecev. Iz tehnične skice za ta artikel izhaja, da ima na dan proizvodnje rok uporabe 1 leto.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 30.10.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je za razlago davčne zakonodaje pristojno Ministrstvo za finance RS, natančneje davčna in carinska uprava. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je od Generalnega carinskega urada dne 05.09.2008 prejel elektronsko sporočilo št. 4245-935/2008-2, iz katerega izhaja, da se transfuzijske vrečke uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50, kot deli in oprema aparatov za transfuzijo. Dne 18.04.2011 je na Generalni carinski urad naslovil vprašanje glede pravilne stopnje DDV, pri čemer je na podlagi zahteve urada opisal še njihove osnovne značilnosti, zgradbo, funkcionalnost in namen. Izbrani ponudnik je uradu posredoval še tehnično dokumentacijo tipičnega sistema. Generalni carinski urad je izbranemu ponudniku posredoval Nezavezujočo tarifno informacijo št. 092-492/2011-5, z dne 18.05.2011, iz katere izhaja, da se vrečke za kri uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50 in da se omenjeni izdelek »sistem za transfuzijo« šteje za medicinski pripomoček, kot to izhaja iz 50. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, in se zanj obračunava DDV po nižji, 8,5 % stopnji. Dne 13.11.2012 je bila za mnenje zaprošena še Davčna uprava Republike Slovenije. Z odgovorom št. 092-6691/2012-2 (04-111-01), z dne 20.11.2012, je davčna uprava pojasnila, da se ob dejstvu, da transfuzija pomeni prenos krvi od krvodajalca do prejemnika, lahko za dobavo pripomočkov sestavnih delov opreme, ki omogočajo ta postopek in spadajo v tarifno oznako 9018 90 50, uporablja znižana stopnja DDV. Izbrani ponudnik še navaja, da vlagatelj očitno ne pozna sistema označevanja produktov, ki ga uporablja proizvajalec ponujenih vrečk. V tem sistemu zadnja črka pomeni izključno jezik na nalepkah, s katerimi so opremljene vrečke, sicer pa gre za identične produkte v vseh tehničnih karakteristikah. V konkretnem primeru je edina razlika v tem, da je na vrečkah MRE6285LU univerzalna (piktogramska) oznaka, na vrečkah MRE6285LQ pa večjezična oznaka. V postopku validacije oziroma preizkusa ustreznosti so bili naročniku (v marcu 2013) dobavljeni vsi tipi vrečk za kri, ki jih je izbrani ponudnik kasneje ponudil na ponovljenem javnem razpisu (odpiranje ponudb dne 02.07.2013). Iz tega razloga izbrani ponudnik ni še enkrat prilagal istih vrečk. Glede očitkov, ki se nanašajo na manjkajoče črtne kode, izbrani ponudnik navaja, da so netočne in izhajajo iz nepoznavanja opremljanja produktov z oznakami, ki ga uporablja proizvajalec Macopharma. Sporna tipa vrečk nista namenjena predelavi ter shranjevanju krvi in krvnih pripravkov in zato namenoma nista opremljena s črtnimi kodami. Podatki, ki se nahajajo na teh vrečkah (npr. lot, rok, uporabnost) so le v alfanumerični obliki. S tem varnostnim mehanizmom se zmanjša možnost zamenjave z drugimi tipi vrečk, ki se uporabljajo za zbiranje in predelavo krvi. Če pa na vrečki ni črtne kode, jo je nemogoče nehote »poskenirati« in vnesti v sistem. Izbrani ponudnik navaja, da je naročniku v zvezi z odsotnostjo črtnih kod izročil proizvajalčevo obrazložitev. Vlagatelj prav tako napačno navaja, da črtne kode na ponujenih vrečkah za kri niso kodirane s črtno kodo ISBT 128. Vrečke proizvajalca so opremljene s črtno kodo ISBT 128, ki so jo brez težav brali tudi čitalci naročnika v postopku validacije, ki so nastavljeni na čitanje te kode. Vsi tipi vrečk, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, so od zadnjega kvartala 2013 (Q4 2013), opremljeni s črtno kodo ISBT 128, ki je v popolnosti skladna s standardom ISBT 128 v 4.5.0 (brez presledka v oznaki lota). Glede očitka, ki se nanaša na rok trajanja, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je datum uporabnosti po specifikaciji proizvajalca določen do konca koledarskega meseca, ki je naveden na ovojnini vrečke za kri. Če je torej serija vrečk št. MSE4500LQ proizvedena na začetku januarja 2014, je njen rok uporabnosti do konca januarja 2015, kar daje naročniku še vedno 12 mesečni rok uporabnosti.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. MG-899/13, z dne 07.11.2013). V zvezi z očitkom, ki se nanaša na davčno stopnjo, naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika in jim v celoti pritrjuje. Naročnik še pojasnjuje, da je na Davčno upravo Republike Slovenije tudi sam posredoval zahtevo za pojasnilo glede pravilne davčne stopnje. Na podlagi pojasnila št. 4230-518178/2013-4, z dne 18.09.2013, je naročnik (kot edino pravilno) sprejel znižano davčno stopnjo. Tudi v zvezi z očitki, ki se nanašajo na domnevno neustrezno predložene vzorce oziroma na njihovo označevanje, naročnik pritrjuje izbranemu ponudniku in povzema njegove navedbe. Prav tako se naročnik strinja z izbranim ponudnikom tudi glede očitka, ki se nanaša na črtne kode. Naročnik navaja, da je v zvezi s tem od izbranega ponudnika prejel proizvajalčevo pisno obrazložitev. Naročnik še pojasnjuje, da je za vzorec zaželeno, da je brez odtisnjene črtne kode, ker pa tega ni posebej zahteval, so ustrezne tudi vrečke s črtno kodo. Naročnik še pojasnjuje, da težave pri prenosu podatkov ne pomenijo neustreznost črtnih kod testiranih vrečk. Namen validacijskega postopka je ugotoviti ustreznost s podanimi zahtevami in kompatibilnost z obstoječo opremo, ki so jo ponudniki morali zagotoviti. Pri validaciji vrečk s kataloško številko LQT6280LU, pojasnjuje naročnik, ni imel nobenih težav pri branju črtne kode referenčne številke in lota, tako na tehtnicah, kot Componatih. Izbrani ponudnik prilaga uradno izjavo proizvajalca o ustreznosti črtnih kod oziroma usklajenost s sistemom ISBT 128. Naročnik zavrača tudi zadnji vlagateljev očitek, ki se nanaša na datum uporabnosti artikla št. MSE4500LQ. Naročnik se tudi v tem delu v celoti strinja z izbranim ponudnikom in povzema njegove ugotovitve.

Naročnik je z vlogo, z dne 07.11.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13.11.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 14.11.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da je iz dokumentov, ki jih naročnik prilaga k odločitvi, mogoče ugotoviti, da se je izbrani ponudnik na pristojne organe obračal z zavajajočimi vprašanji. Dejstvo je, da organi v okviru Ministrstva za finance niso dobili pravilne informacije glede predmeta in/ali blaga in so zato sprejeli napačno mnenje. Verodostojno je le mnenje strokovnjaka P.R., saj pravilno obrazloži strokovno terminologijo in dejansko stanje. V primeru, če bi bilo davčnemu organu zastavljeno jasno in nedvoumno vprašanje, upoštevajoč mnenje strokovnjaka, pristojni organi ne bi mogli sprejeti drugačnega stališča glede davčne stopnje, ki v obravnavanem primeru znaša 20 % (sedaj 22 %). Vlagatelj navaja, da se vrečke za kri tudi ne morejo uvrstiti med opremo, pripomočke ali druga sredstva, ki se uporabljajo za osebno rabo, saj iz vseh listin nesporno izhaja, da je kri darovana s strani darovalcev, shranjena na oddelkih za transfuzijo in v nedoločenem času transfundirana po konektiranju s transfuzijskim sistemom bolniku. Generalni davčni urad Ljubljana je tudi navedel, da se vrečke za kri, v kolikor so del transfuzijskega aparata (sistema), uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50 in je njihova dobava obdavčena po 9,5 % stopnji DDV, če pa to niso (npr. vrečke za shranjevanje krvi), se uvrščajo pod tarifno oznako KN 3926 90 92. Vlagatelj tudi navaja, da vsi danes prisotni dobavitelji vrečk za kri, razen izbranega ponudnika, obračunavajo 22 % stopnjo DDV (prej 20 % stopnjo). V zvezi z očitkom, ki se nanaša na neskladnost blaga s predloženimi vzorci, vlagatelj navaja, da je naročnikovo opravičevanje vlagateljeve ponudbe nesprejemljivo, saj spravlja ponudnike v neenakopraven položaj. Zahteva iz razpisne dokumentacije je jasna - v ponudbo je bilo potrebno predložiti vzorce in razume se, da tudi iste kode. Vlagatelj še zatrjuje, da iz naročnikovih navedb izhaja, da je izbrani ponudnik šele v času validacije dostavil vrečke za vzorčenje z volumnom do 150 ml, s kodo VSE0001Y. Navedeno pomeni, da ni oddal popolne ponudbe. Razlaga naročnika, da je želel preizkusiti tudi vrečke z manjšim volumnom do 40 ml, ki imajo oznako VSE0000Y, je brezpredmetna, saj ta artikel ni bil naveden v predračunu. Glede manjkajočih črtnih kod vlagatelj prav tako navaja, da je naročnikovo opravičevanje ponudbe izbranega ponudnika nesprejemljivo, saj je bila razpisna dokumentacija jasna. V zvezi z neustreznimi črtnimi kodami vlagatelj ugotavlja, da je naročnik k sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, priložil izjavo proizvajalca vrečk za kri, in sicer da bodo vrečke za kri MSE4500LQ, MSE6500LQ, MRE6285LU, FQE6281LU in VQE2001XQ opremljene v skladu s črtno kodo ISBT 128, in sicer od 4. kvartala (od septembra do decembra) 2013. Proizvajalec je tudi pojasnil, da bo izpuščeno prosto mesto. Očitno je torej, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, da morajo imeti vrečke za kri oznake kodirane v skladu s sistemom črtnih kod ISBT 128. Glede roka trajanja artikla MSE4500LQ se vlagatelj strinja, da je v idealnih pogojih, ko bi bil (npr.) artikel proizveden na začetku januarja, le-tega možno dostaviti do konca januarja, vendar je konkretna situacija nemogoča, saj bi moral v tem primeru izbrani ponudnik vedeti, ali bo ta artikel v posameznem mesecu dobavil ali ne.

Državna revizijska komisija je dne 02.12.2013, v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN, Generalnemu carinskemu uradu in Generalnemu davčnemu uradu zastavila vprašanje, koliko znaša davčna stopnja v konkretnem primeru. Oba organa je seznanila z dejanskim stanjem ter jima odstopila vso potrebno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je zahtevan odgovor prejela dne 24.01.2014.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter ob upoštevanju prejetega odgovora, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali sta vlagateljeva ponudba in ponudba izbranega ponudnika popolni v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, ponudba izbranega ponudnika pa nepopolna iz več razlogov. Vlagatelj zlasti zatrjuje, da je (za razliko od izbranega ponudnika) za razpisane vrečke za kri ponudil pravilno stopnjo DDV.

Naročnik je javno naročilo razpisal v dveh skupinah in napovedal, da bo z najugodnejšim ponudnikom za posamezno skupino sklenil okvirni sporazum za obdobje treh let (od 01.02.2013 do 31.01.2016). Edino merilo za sklenitev okvirnega sporazuma je najnižja cena končna vrednost posamezne skupine blaga (točka 2.16 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Merilo).

Naročnik je strokovne zahteve za razpisane vrečke za kri navedel v Specifikaciji zahtev naročnika. Naročnik je v 1. skupini razpisal osem različnih vrečk za kri (1. Vrečka BIO BAG (četverna), ki omogoča večkratno transfuzijo filtriranih eritrocitov in filtrirane plazme za nedonošenčke in novorojenčke od enega dajalca (Fresenius A3AB0010 ali enakovredno), 2. Vrečka za kri a 350 ml enojna z antikoagulantnim sredstvom CPDA1 za AT (Fresenius T2125 ali enakovredno), 3. Vrečka za kri a 450 ml četverna z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM z vgrajenim in-line filtrom za odstranitev levkocitov in pripravo filtrirnih eritrocitov in plazme (Fresenius ali enakovredno), 4. Vrečka za kri a 450 ml četverna z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM za pripravo koncentriranih trombocitov iz buffy-coata (T/B sistem) in in-line filtrirnih eritrocitov (Fresenius ali enakovredno), 5. Vrečka za kri a 450 ml enojna z antikoagulantnim sredstvom CPDA1 za AT (Fresenius T2136 ali enakovredno), 6. Vrečka za kri a 450 ml trojna/četverna z antikoagulantnim sredstvom CPD in ohranitveno tekočino SAGM (Fresenius T2767 ali enakovredno), 7. Vrečka za odvzem 450 ml krvi, enojna brez antikoagulanta (Fresenius T2131 ali enakovredno) in 8. Vrečka za vzorčenje a 100 ml (Fresenius P4026 ali enakovredno). Naročnik je v tabelo navedel še šifre, enote mere in predvidene količine, ponudniki pa so morali vanjo vpisati pakiranje, proizvajalca, zaščiteno ime in kataloško številko. Identične specifikacije izhajajo tudi iz tabele Specifikacija ponudbe s cenami (ki v obravnavanem primeru predstavlja ponudbeni predračun), kamor je naročnik navedel še enote mere, ponudniki pa so morali vpisati še ceno (za en kos) brez DDV, DDV (%), ceno z DDV, skupno vrednost z DDV in (ponovno) proizvajalca.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi prilogo 4.a (Priloga k specifikaciji zahtev naročnika), kjer je zahteval:

»Dodatni tehnični opisi specifikacije zahtev naročnika

- vse vrečke za odvzem krvi morajo imeti nastavek in luer adapter za vakumski odvzem,
- v sistem mora biti vključena vzorčna vrečka (sample bag) za odvzem prvih 20 ml krvi za testne vzorce,
- izdelek mora biti sterilen in apirogen,
- punkcijska igla mora biti silikonizirana, atravmatska, premera 16 GA, z držalom, ki omogoča lažje rokovanje in fiksiranje igle pri odvzemu,
- mora imeti plastični ščitnik za zaščito uporabljene igle, ki ga po postavljanju ni možno sneti,
- oznake morajo biti kodirane s sistemom črtnih kod ISBT 128.«

Kot že izhaja iz te obrazložitve je med naročnikom in vlagateljem spor zlasti v tem, kdo izmed obeh sodelujočih ponudnikov (vlagatelj ali izbrani ponudnik) sta ponudila pravilno stopnjo DDV (vlagatelj je ponudil višjo davčno stopnjo, izbrani ponudnika pa nižjo davčno stopnjo). Naročnik in vlagatelj se sicer strinjata v tem, da se vrečke za kri v primeru, če so del transfuzijskega sistema, uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50 in je njihova dobava obdavčena po (nižji) 9,5 % stopnji DDV, če teh zahtev ne izpolnjujejo, pa se uvrščajo pod tarifno oznako KN 3926 90 92 ter je njihova dobava obdavčena po (višji) 22 % davčni stopnji. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na dokumente, ki jih je predložil izbrani ponudnik (na mnenje Generalnega carinskega urada št. 4245-935/2008-2, z dne 05.09.2008, na Nezavezujočo tarifno informacijo št. 092-492/2011-5, z dne 18.05.2011 in na mnenje Davčne uprave Republike Slovenije št. 092-6691/2012-2 (04-111-01), z dne 20.11.2012) ter na pojasnilo Davčne uprave Republike Slovenije št. 4230-518178/2013-4, z dne 18.09.2013, ki ga je pridobil sam. Naročnik zatrjuje, da je iz navedenih dokumentov razvidno, da se razpisane vrečke za kri uvrščajo v tarifno oznako 9018 90 50 in da je, kot edino pravilno, sprejel znižano davčno stopnjo. Nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da razpisane vrečke za kri niso del transfuzijskega aparata ter se zato uvrščajo pod tarifno oznako KN 3926 90 92 in je njihova dobava obdavčena po višji davčni stopnji. Vlagatelj v zvezi s tem opozarja na (k zahtevku za revizij) priloženo strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, z dne 14.10.2013, iz katerega je razvidno, da vrečka za kri ni del transfuzijskega sistema.

Prvi odstavek 41. člena ZDDV-1 določa, da se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enak za dobavo blaga in storitev. Ne glede na prvi odstavek tega člena, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobavo blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del (drugi odstavek 41. člena ZDDV-1). V Prilogi I (Seznam blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV) so navedeni blago in storitve, za katere se uporablja nižja (9,5 %) davčna stopnja in med njimi v 4. točki: medicinska oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem. Izdelki, ki se uvrščajo v 4. točko Priloge I k ZDDv-1, so navedeni v 14 točkah 50. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. V 10. točko navedenega pravilnika je (med drugim) uvrščen tudi sistem za infuzijo in transfuzijo (tarifna oznaka 9018 90 50).

Pri odgovoru na vprašanje, kdo izmed ponudnikov (vlagatelj ali izbrani ponudnik) je ponudil pravilno davčno stopnjo, se je Državna revizijska komisija oprla na pojasnilo, ki ga je prejela od Generalnega carinskega urada (dokument št. 4245-78/2014, z dne 23.01.2014). Navedeno pojasnilo je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije in predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je Generalnemu carinskemu uradu odstopila celotno razpisno dokumentacijo in mnenje Zavoda Republike Slovenije za transufizijsko medicino (dokument z dne 14.10.2013) ter ga opozorila na vse dokumente, na katere se sklicujeta izbrani ponudnik in naročnik (na mnenje Generalnega carinskega urada št. 4245-935/2008-2, z dne 05.09.2008, na Nezavezujočo tarifno informacijo št. 092-492/2011-5, z dne 18.05.2011, na mnenje Davčne uprave Republike Slovenije št. 092-6691/2012-2 (04-111-01), z dne 20.11.2012 in na pojasnilo Davčne uprave Republike Slovenije št. 4230-518178/2013-4, z dne 18.09.2013). Državna revizijska komisija je Generalnemu carinskemu uradu zastavila vprašanje, koliko znaša davčna stopnja v konkretnem primeru.

Iz pojasnil Generalnega carinskega urada uvodoma izhaja, da se v carinskih postopkih z izrazom »vrečka za kri« srečujejo pri več vrstah izdelkov, katerih namen uporabe je lahko različen. Iz navedenega razloga se ti izdelki v skladu s carinsko zakonodajo ne uvrščajo enotno - to je pod isto tarifno oznako kombinirane nomenklature (KN). Glede na razpisane artikle in ob upoštevanju dodatnih tehničnih zahtev naročnika, ni nikjer izrecno navedeno, da morajo biti vrečke za kri v obliki kompleta, ki vsebuje vrečko za kri, cevi in cevaste kovinske igle. Zahteve, kot so sterilnost, vrsta nastavka, sistem oznak in zaščita igle, niso pogoji, ki neposredno vplivajo na uvrstitev blaga v KN. Le v drugi alineji priloge je pri vzorčnih vrečkah omenjen sistem, kar pa še ne pomeni, da je izdelek dejansko sistem za transfuzijo. Tako obstaja možnost, da se lahko posamezni deli tik pred uporabo sestavijo v ustrezen transfuzijski sistem glede na potrebe pacienta ali medicinskega postopka. Iz priloge »Specifikacija ponudbe s cenami« je razvidno, da naročnik razpisuje osem različnih vrečk za kri. Iz podatkov, ki so v stolpcu »Naziv artikla« ni nikjer razvidno, da so izdelki sestavljeni iz vrečke za kri, cevi in kovinske igle. Tudi število (količina) posameznih izdelkov ne more nakazovati, da so posamezne vrečke lahko sestavni del transfuzijskega sistema. Tako lahko za vrečke, ki so namenjene vzorčenju krvi (vrečke za vzorčenje a 100 ml iz zadnje vrstice specifikacije), celo sklepamo, da se dobavljajo posamezno in še niso del transfuzijskega sistema, če so npr. namenjene uporabi skupaj z vrečkami iz druge vrstice (vrečke za kri a 350 ml enojna z antikoagulantnim sredstvom CPDA1 za AT). Pri vrečkah iz četrte vrstice specifikacije, ki so namenjene pripravi koncentriranih trombocitov iz buffy coata (T/B sistem) in in-line filtriranih eritrocitov Generalni carinski urad sklepa, da so namenjene pripravi krvi in sploh niso del transfuzijskega sistema, temveč se uvrščajo kot deli naprav ali strojev, ki so namenjeni izključno medicinski uporabi. Generalni carinski urad je zaključil z ugotovitvijo, da bi za pravilno uvrstitev razpisanih artiklov potreboval več podatkov za vse razpisane izdelke iz priloge »Specifikacija ponudbe s cenami«, kot npr. podatke o njihovih sestavnih delih in namenu njihove uporabe ali ustrezen vzorec oziroma vsaj sliko, ki bi nedvoumno dokazovala, za kakšen izdelek gre.

V skladu z zakonom je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo, seveda ob predpostavki, da mu razpisna dokumentacija to tudi omogoča. Jasnost razpisne dokumentacije navadno pogojuje tudi jasnost ponudbe in preprečuje njeno nepotrebno dopolnjevanje in pojasnjevanje. Jasna razpisna dokumentacija omogoča ne le oddajo popolnih, pač pa tudi pridobitev medsebojno primerljivih ponudb. Navedeno velja še toliko bolj za ponudbeni predračun. V tem dokumentu je podrobno predstavljen predmet javnega naročila, vsebuje pa tudi cene za vse artikle (vrečke za kri), ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Iz navedenega razloga predstavlja ponudbeni predračun tisti del ponudbene vsebine, ki ponudnika brezpogojno zavezuje. Ponudbeni predračun torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujeni artikli, pač pa tudi njihove količine in cene. Vsebuje dve bistveni sestavini prodajne pogodbe, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma ne more priti. Prav iz navedenih razlogov mora biti ponudbeni predračun pripravljen jasno in konsistentno. Naročnik mora biti pri pripravi tega dela razpisne dokumentacije še posebej pazljiv tudi iz razloga, ker predstavljata predmet javnega naročila ter ponujena cena (cena na enoto, vrednost postavke in skupna vrednost ponudbe) tisti del ponudbe, ki ju ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik namreč lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet in ceno (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru razpisna dokumentacija v spornem segmentu ne daje jasnega in enoznačnega odgovora o tem, kakšno stopnjo DDV so morali ponudniki ponuditi za posamezne vrste razpisanega blaga. Navedeno potrjujejo ne le nasprotujoče si navedbe obeh udeleženih konkurentov in njuni ponudbi (iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. DS-437/13, z dne 02.07.2013, je razvidno, da je naročnik v izpodbijani skupini prejel le dve ponudbi - vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika), pač pa tudi odgovor Generalnega carinskega urada. Iz pojasnila pristojnega organa namreč izhaja, da tehnične specifikacije ne dajejo zadostne podlage za uvrstitev razpisanih artiklov v pravilno oznako kombinirane nomenklature, oziroma da iz njih ni mogoče ugotoviti, ali gre pri osmih različnih vrečkah za kri dejansko za dele transfuzijskega sistema, kar bi jih uvrstilo med produkte, za katere je predvidena nižja davčna stopnja. Ker na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti točnega namena uporabe razpisanih proizvodov, je pristojni organ lahko zgolj ugibal, da vsaj nekatere izmed razpisanih vrečk za kri niso del transfuzijskega sistema. Glede na to, da ugotovljena nejasnost izhaja iz razpisne dokumentacije, naročnik v obravnavanem primeru ne more (več) zagotoviti medsebojno primerljivih ponudb. Naročnik bo ugotovljene pomanjkljivosti lahko odpravil le s pripravo nove razpisne dokumentacije oziroma s pripravo takšnega ponudbenega predračuna, ki bo omogočal oddajo popolnih in medsebojno primerljivih ponudb. Navedeno bo lahko storil bodisi z natančno predstavitvijo namena uporabe posamezne vrečke za kri in z njeno uvrstitvijo (kar lahko stori tudi s pomočjo Generalnega carinskega urada) v pravilno tarifno oznako, bodisi tako, da že v razpisno dokumentacijo navede pravilno višino davčne osnove za vsako izmed razpisanih vrečk za kri. Izključno naročniku je namreč poznan točen namen uporabe osmih različnih vrečk za kri, ki so predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato na podlagi pooblastila iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov ni obravnavala. Tudi morebitna utemeljenost preostalih očitkov namreč ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov (1.400,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za materialne stroške, 10.743,85 EUR za vplačilo takse ter 1.400,00 EUR nadaljnjih stroškov za sestavo izjasniteve do navedb naročnika ter 22 % DDV). Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem poudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku (enotno) nagrado v višini 800,00 EUR in 22 % DDV ter izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - to je pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 22 % ter 10.743,85 EUR za plačilo takse (kar skupaj znaša 11.744,25 EUR). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 06.02.2014

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Univerzitetni Klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Odvetniška pisarna Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana
- Probo d.o.o., Prekorje 48, Škofja vas
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:
- V spis zadeve, tu