018-003/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del v sklopu nadaljevanja rekonstrukcije objekta Diagnostično -terapevtskih služb (DTS - sever) v notranjosti obstoječega objekta in dozidave z rekonstrukcijo objekta prometni terminal - 2. faza, vse v sklopu UKC Ljubljana«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.02.2014

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Izvedba GOI del v sklopu nadaljevanja rekonstrukcije objekta Diagnostično - terapevtskih služb (DTS - sever) v notranjosti obstoječega objekta in dozidave z rekonstrukcijo objekta prometni terminal - 2. faza, vse v sklopu UKC Ljubljana«. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11.03.2013, pod št. objave JN 2741/2013 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 13.03.2013, pod št. objave 2013/S 051-083307.
Naročnik je dne 19.11.2013 sprejel Odločitev o izločitvi vseh ponudb (dokument št. 4300-6/2013-62), s katero je obe prejeti ponudbi zavrnil kot nepopolni. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker pri postavki PT 1a, A8 EKK, poz. 8 ni izpolnil celice stolpca »Enotna cena postavke«, izločena pa je bila tudi iz razloga, ker ni podal brezpogojnega soglasja k odpravi računskih napak.
Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 02.12.2013 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da naročnik v obravnavanem postopku ni opravil izbire, zato znaša taksa 0 EUR, takšna pa je tudi praksa Državne revizijske komisije. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ugotovil dejansko stanje ter nepravilno uporabil materialno pravo. Naročnik ga je pozval, naj pojasni, zakaj v predračunu ni izpolnil oziroma finančno ovrednotil postavke Pripravljalna dela PT 1 a, A8 PT Elektro kabelska kanalizacija, postavka 8. Vlagatelj je pojasnil, da je v to postavko vpisana skupna cena 0,00 iz razloga, ker je ta postavka ponujena v višini 0,00 EUR. Tudi sicer zapis skupne cene, drugačen kot 0,00, v tej postavki ni možen, saj formula v naročnikovemu programu Excel ni opravila zmnožka količine (ki tudi ni bila navedena) in cene na enoto in torej ni izračunavala skupne vrednosti te postavke, ali pa je naročnik sam zahteval, da je skupna cena v tej postavki 0,00 EUR (saj skupne cene ni bilo mogoče spremeniti niti z vnosom cene na enoto). Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, da navedena postavka ni izpolnjena, ne drži. Za to postavko je že v ponudbi navedel ceno 0,00 EUR in jo torej več kot očitno ponuja - po ceni 0,00 EUR. Že iz navedenega razloga je razvidno, da je stališče naročnika, da vlagatelj postavke ni ponudil, napačno. Posledično pa je napačna tudi naročnikova ugotovitev, da je vlagatelj ponudbo spremenil. Vlagatelj še poudarja, da iz razloga, ker v tej postavki količina s strani naročnika ni bila določena, hkrati pa je bil stolpec »Količina« tudi zaklenjen in ponudniki vanj niso mogli posegati, poleg tega naročnik ni podal niti enote mere, cene na enoto ni bilo mogoče podati (vlagatelj se v tem delu sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-410/2011 in št. 018-338/2013 ter ju citira). Vlagatelj še navaja, da je bil s strani naročnika tudi pozvan, da naj (skladno s prilogo št. 1 tega dopisa) soglaša z odpravo računskih napak v svoji ponudbi. Vlagatelj pojasnjuje, da je podal soglasje za odpravo računskih napak, vendar je pri tem navedel, da soglasje ne velja za postavke, ki se nanašajo na predlagano spremembo količin, saj navedeno prepoveduje četrti odstavek 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJN-2). Ker je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da njegova računska kontrola ni posegla v spreminjanje količin ponudbenega predračuna ponudnika, pa med vlagateljem in naročnikom očitno ni spora o tem, da naročnik ni zahteval vlagateljevega soglasja k spreminjanju količin. Vlagatelj opozarja, da naročnik v odločitvi o izločitvi obeh prejetih ponudb izrecno priznava svoje napake iz ponudbenega predračuna, kar pomeni, da vlagateljeva ponudba zaradi njegovih napak ne more biti nepopolna.
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (sklep št. 4300-6/2013/71, z dne 12.12.2013). Navaja, da so morali ponudniki v skladu s točko F 03 (Rekapitulacija in ponudbeni predračun) oddati predračun tudi v elektronski obliki, ter da so ga morali v skladu z 8. točko VI. točke (Izpolnitev ponudb) v celoti izpolniti. Vlagatelj pri postavki Pripravljalna dela PT la, A8 PT Elektro kabelska kanalizacija, postavka 8, v celico, kjer je predviden vpis cene, ni vpisal ničesar. Celica v tej postavki je prazna tako v elektronski kot tudi v tiskani obliki ponudbenega predračuna. Naročnik pojasnjuje, da je opravil testni preizkus vpisovanja cen za sporno postavko, in sicer v celici, kjer je bilo predvideno, da se vpiše cena na enoto. Ugotovil je, da je vpis v to celico mogoč, napaka je le pri avtomatskem preračunu v celico, ki kaže skupno ceno te postavke. Enaka napaka se je pojavila tudi pri postavkah PT 1a, A7-5.2 MEKS 16 in 17, kjer je vlagatelj ceno na enoto kljub temu izpolnil. Iz navedenega razloga vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti. Naročnik navaja, da je vlagatelj svojo ponudbo v spornem delu pojasnil na način, ki za naročnika ni sprejemljiv, saj bi to pomenilo, da ponudnikom ni potrebno izpolniti ponudbenega predračuna. Vlagatelj njegovim navodilom iz razpisne dokumentacije ni sledil, niti ga ni opozoril, da razpisna dokumentacija ni jasna. Naročnik še pojasnjuje, da je preučil odločitev Državne revizijske komisije št. 018-410/2011 in ugotovil, da ni enaka obravnavani zadevi, saj je ponudnik takrat dejansko vpisal vrednost 0,00 EUR. Situacije, v kateri ponudnik vpiše ceno 0,00 EUR in obravnavane situacije (ko ponudnik cene ne vpiše) ni mogoče enačiti. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na računske napake. Navaja, da ni posegal v količine v smislu, da bi jih povečeval, pač pa je le odpravil napake pri seštevanju oziroma prenosu postavk v skupno rekapitulacijo. Njegov namen je bil odprava napak in ne spreminjanje količin. Dolžnost naročnika je, da upošteva načelo enakopravne obravnave ponudnikov in, v kolikor se en ponudnik ne strinja z odpravo računskih napak, drugi ponudnik pa k enaki odpravi računskih napak poda soglasje, teh ponudb medsebojno ni mogoče primerjati in s tem zagotoviti njune enakopravne obravnave.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 07.02.2014, opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da naročnik priznava svoje napake, in sicer, da formula pri sporni postavki ni izračunala zmnožka cene na enoto in količine. Vlagatelj navaja, da naročnik svoje napake opravičuje z ugotovitvami, da so bile tudi na nekaterih drugih mestih v predračunu napake, pa je tam vlagatelj vseeno vpisal ceno (naročnik navaja postavki PT 1a, A7-5.2. MEKS, 16 in 17). Vlagatelj še pojasnjuje, da je v navedenih dveh postavkah tudi sicer predmet natančno določen, pri sporni postavki pa gre za nepredvidena, dodatna in drobna rušitvena dela, ki iz načrtov niso razvidna in glede katerih je naročnik očitno zahteval, da mu jih ponudniki ponudijo brezplačno. Vlagatelj se ne strinja, da je naročnik (kot je navedel) napake v formulah saniral z odpravo računskih napak in zatrjuje, da pravila javnega naročanja tega ne dovoljujejo. Predvsem pa ne more iti za računsko napako v primeru, kadar količina ni določena. Vzrok odprave računske napake je lahko izključno napaka ponudnika v računski operaciji in ne napaka naročnika pri pripravi ponudbenega predračuna. Vlagatelj navaja, da njegovo stališče, poleg odločitev Državne revizijske komisije, podpira tudi praksa Sodišča EU. Splošno sodišče je v zadevi T-195/07 Antwerpse Bouwwerken NV, in sicer v podobnem primeru (ko ponudnik v ponudbi ni navedel cene na enoto za postavko E 9.26, je pa kasneje pojasnil, da je cena, ki je ponujena za to postavko enaka ceni ponujeni za postavko E9.13) presodilo, da ponudba izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da je iz obrazložitve sklepa Državne revizijske komisije št. 018-410/2011 razvidno, da ponudnik ni vpisal cene na enoto. Ker pa je vpisal skupno ceno, ki je znašala 0,00 EUR, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je s tem jasna tudi cena na enoto in da gre odsotnost zapisa te vrednosti šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost. Četudi bi vlagatelj pri sporni postavki vpisal ceno na enoto, bi ostala skupna cena zaradi napake naročnika (skupna cena je bila s strani naročnika zaklenjena na znesek 0,00 EUR) enaka 0,00 EUR, takšne napake pa ob dejstvu, da količina ni bila podana, ni mogoče odpraviti z institutom odprave računske napake. Ob upoštevanju, da znaša vrednost razpisa preko 22 mio EUR, vlagatelj pa ni spreminjal nobene cene na enoto, je naročnikovo ravnanje ne le nezakonito pač pa tudi negospodarno.

Naročnik je z vlogo, z dne 09.01.2014, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena. Kot zatrjuje vlagatelj, je bila njegova ponudba izločena iz razlogov na strani naročnika, oziroma zaradi naročnikovih napak, ki izvirajo iz popisa del.

Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz dveh razlogov - ker pri postavki PT 1a, A8 EKK, poz. 8 ni izpolnil celice stolpca Enotna cena postavke in zato, ker ni podal brezpogojnega soglasja k odpravi računskih napak. Vlagatelj oporeka obema razlogoma. Ker sta vlagateljeva očitka medsebojno povezana, ju je Državna revizijska komisija obravnavala skupaj.

V skladu z zakonom je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo, seveda ob predpostavki, da mu razpisna dokumentacija to tudi omogoča. Jasnost razpisne dokumentacije navadno pogojuje tudi jasnost ponudbe in preprečuje njeno nepotrebno dopolnjevanje in pojasnjevanje. Jasna razpisna dokumentacija omogoča ne le oddajo popolnih pač pa tudi pridobitev medsebojno primerljivih ponudb. Navedeno velja še toliko bolj za popis del, ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun. V tem dokumentu je podrobno predstavljen predmet javnega naročila (naročnik v obravnavanem primeru išče ponudnika, ki bo izvedel gradbena dela za Univerzitetni klinični center Ljubljana, to je gradbeno - obrtniška dela v notranjosti obstoječega objekta Diagnostično - terapevtskih služb, njegovo dozidavo, rekonstrukcijo objekta Prometni terminal ter dobavil medicinsko - tehnološko in vgradno opremo), vsebuje pa tudi cene za vsa dela, gradbeni material in opremo, ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Iz navedenega razloga predstavlja popis del tudi enega izmed najpomembnejših delov ponudbe oziroma tisti del ponudbene vsebine, ki ponudnika brezpogojno zavezuje. Popis del torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujena gradbena dela (in oprema) pač pa tudi njihove količine in cene. Vsebuje dve bistveni sestavini prodajne pogodbe, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma ne more priti. Prav iz navedenih razlogov mora biti popis del pripravljen jasno, natančno in konsistentno. Naročnik mora biti pri pripravi tega dela razpisne dokumentacije še posebej pazljiv tudi iz razloga, ker predstavljata predmet javnega naročila ter ponujena cena (cena na enoto, vrednost postavke in skupna vrednost ponudbe) tisti del ponudbe, ki ju ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik namreč lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet in ceno (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Naročnik je v odločitvi, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo navedel, da je pri testnem preizkusu vpisovanja cen v sporno postavko ugotovil, da je vpis cene na enoto sicer mogoč, da pa je napravil napako pri avtomatskem preračunu v celico, ki kaže skupno ceno te postavke. Naročnik torej v spornem delu vlagateljeve ponudbe priznava lastno napako oziroma se strinja z vlagateljem, da pri sporni postavki formula v programu ni opravila zmnožka količine in cene na enoto ter tako ni izračunala skupne vrednosti te postavke. Kljub temu, da naročnik svojo napako priznava, pa jo opravičuje s svojimi podobnimi napakami, ki se nanašajo na druge dele popisa del. Naročnik namreč navaja, da se je »enaka napaka pojavila tudi pri postavkah PT 1a, A7-5.2 MEKS 16 in 17, pa je vlagatelj postavki kljub temu izpolnil«.

Sporno postavko je naročnik poimenoval »Nepredvidena, dodatna in drobna rušitvena dela, ki iz načrtov niso razvidna«, pri enoti mere pa je vpisal besedo »ocena«. Postavka je torej namenjena (morebitnim) nepredvidenim, dodatnim in rušitvenim delom, ki jih naročnik v načrtih ni predvidel, za takšna (raznovrstna) dela pa enote mere (kot npr. meter, komad, kilogram, kos, itd., ki jih je naročnik predvidel pri drugih postavkah) in količine niti ni mogoče enoznačno določiti. Razumeti je, da je naročnik iz navedenih razlogov oceno teh del prepustil ponudnikom. Ker pa naročnikova formula v tej postavki skupne cene ni izračunala (o čemer med strankama ni spora in v kar se je ob vpogledu v elektronsko verzijo popisa del prepričala tudi Državna revizijska komisija) lahko znaša skupna vrednost postavke (v stolpcu Skupaj), kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, le 0,00 EUR. Četudi bi vlagatelj pri sporni postavki vpisal ceno na enoto, bi torej ostala skupna cena postavke zaradi opisane naročnikove napake (skupna cena je bila zaklenjena na znesek 0,00 EUR, zato je vlagatelj pri seštevku ni mogel korigirati), še vedno 0,00 EUR. Zaradi navedene napake oziroma iz razloga, ker zapis skupne cene, ki bi bil drugačen od 0,00 EUR, v tej postavki ni možen, je vlagatelj upravičeno domneval, da mora dela iz te postavke ponuditi brezplačno. Poleg tega je pri obeh postavkah, na kateri se sklicuje naročnik in pri katerih se je (kot je navedel) pojavila enaka napaka (to sta postavki PT 1a A7/5.2.2, pozicija 16 in 17), za razliko od sporne postavke, predmet natančno in precizno določen.

V odstopljeni dokumentaciji se nahaja dokument »DTS v UKC Ljubljana - Poročilo o računski kontroli ponudb JN 2741/2013 GOI dela in medicinsko tehnološke opreme DTS 1. faza in Prometni terminal št. 2139601407-197/GI-MČ, z dne 08.08.2013 (v nadaljevanju: Poročilo), ki ga je pripravil naročnikov svetovalni inženir - to je družba Imos d.d., Ljubljana. V Poročilu so navedene tudi vse druge napake, ki izvirajo iz popisa del. Iz njega je razvidno, da Projektantski popis s količinami v programu Excel, ki je bil posredovan na Portal javnih naročil, ni bil usklajen z identičnimi formulami za korektne računske operacije med celicami, s projektnimi količinami ter ponudbenimi cenami ponudnikov. Posledično so se ugotovile tudi napake pri seštevkih posameznih sklopov ponudbenega predračuna. V delnih sklopih instalacijskih del se v celicah niso upoštevale korektne izravnave decimalnih številk. Celice stolpcev projektantskega predračuna so bile v količinah in ponudbenih cenah zaklenjene z geslom tako, da jih ponudniki pri vnosih in posledično seštevkih niso mogli korigirati. V računski kontroli ponudb se je izvedla korekcija računskih formul med množenjem količin in ponudbenih cen posameznih postavk z izravnavo na dve decimalki ter korekcija seštevkov posameznih ponudbenih sklopov, kjer so ugotovljene napake v zaklenjenih celicah. V nadaljevanju Poročila so napake podrobneje predstavljene po točkah oziroma po posameznih postavkah (pri Gradbeno obrtniških delih v točki B6 keramična dela postavka 02.02 in v postavki 08.02A - streha nad 3. nadstropjem, pri Pripravljalnih delih PT 1a pri točkah A7-2, A7/5.2.2 in A8 PT, pri Elektro instalacijskih delih v točkah A2, A3, A3.3, A3.4, A3.4.1 in A4.3.4, pri Prometnem terminalu 1.a faza - točka A1.4, A1.6 in A2 in pri Prometnem terminalu 1.b faza v točki A2, pri Strojnih instalacijah in strojni opremi v točki B6.2 in pri Medicinski in tehnološki opremi v točki 7.02.0 DTS in PT 1b). Enake napake kot pri predhodno obravnavani in sporni postavki so (med drugimi) ugotovljene še na šestih različnih mestih popisa del.

Naročnik je tudi v tem delu odgovornost za lastne napake prevalil na sodelujoča ponudnika (v obravnavanem primeru je naročnik poleg vlagateljeve prejel le še eno ponudbo) in ju v zvezi z ugotovljenimi (lastnimi) nepravilnostmi pozval k odpravi računskih napak. Iz razloga, ker je vlagateljev edini konkurent podal soglasje, vlagatelj pa je podal soglasje s pripombo, »da soglasje ne velja za postavke, ki se nanašajo nas spremembo količin«, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil. Ker naročnikovih napak iz popisa del ni mogoče šteti za računske napake ponudnikov v smislu četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (vlagatelj pravilno navaja, da je lahko računska napaka izključno napaka ponudnikov in torej ne napaka, ki izvira iz razpisne dokumentacije), je Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom sledila. Vse navedeno namreč pomeni, da popis del ni pripravljen jasno, natančno in konsistentno, zaradi česar prejeti ponudbi medsebojno nista primerljivi. Naročnik torej v obravnavanem primeru ni odpravljal računskih napak ponudnikov, pač pa lastne napake iz popisa del.

Ob vsem navedenem je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj uspel dokazati naročnikove kršitve pri presoji njegove ponudbe. Ker pa je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila zaključil že sam, je Državna revizijska komisija, odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Glede na to, da ugotovljena nepravilnost izhaja iz razpisne dokumentacije, naročnik namreč v obravnavanem primeru ne more več zagotoviti medsebojno primerljivih ponudb. Naročnik bo ugotovljene napake lahko odpravil le s pripravo nove razpisne dokumentacije oziroma s pripravo takšnega popisa del, ki bo omogočal oddajo popolnih in medsebojno primerljivih ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem poudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku nagrado v višini 800 EUR in 22 % DDV ter izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - to je pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 22 % , kar skupaj znaša 1.000,40 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj (zaradi napačnega pravnega pouka naročnika) preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je plačal takso v višini 25.000,00 EUR, medtem ko, glede na vsebino zahtevka za revizijo (ki je bil vložen zoper naročnikovo odločitev, s katero je obe ponudbi zavrnil kot nepopolni) ter upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, znaša taksa v konkretnem primeru 0 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

V Ljubljani, dne 03.02.2014
predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran