018-299/2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-299/2013-46

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in vzdrževanje infuzijskih črpalk in perfuzorjev« v sklopih 2, 6, 7 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil AMS MEDING d.o.o., Trnovec pri Dramljah 54A, Dramlje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 1. 2014

ODLOČILA

1. Zahteva izbranega ponudnika Medias International d.o.o. za izločitev strokovnjaka mag. B. V. se zavrne.

2. Zahtevku za revizijo z dne 26. 7. 2013 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 7, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 84508-093/12/6, z dne 12.7.2013. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.138,11 EUR EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. 2. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 8/13. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 3. 2013, pod št. objave JN3057/2013 (s popravkoma pod. št. objav JN4514/2013 z dne 19. 4. 2013 in JN5799/2013 z dne 16. 5. 2013 ter dodatnimi informacijami pod št. objave JN6131/2013 z dne 22. 5. 2013).

Naročnik je dne 12. 7. 2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 84508-093/12/6, s katerim je javno naročilo v sklopih 2 in 7 oddal ponudniku EUROMED Franci Zore s.p., Borovec 18, Trzin (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v sklopu 6 pa ponudniku MEDIAS INTERNATIONAL d.o.o., Leskovškova 9d, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 7. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 23. 7. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom št. 84508-093/12/16.

Vlagatelj je dne 26. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopih 2, 6, in 7 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da bi moral naročnik kot nepopolne izločiti ponudbo prvega izbranega ponudnika v sklopih 2, 6 in 7 ter ponudbo drugega izbranega ponudnika v sklopih 2 in 6, ker iz ponudb ni razvidno izpolnjevanje vseh strokovnih zahtev na način, kot ga je določil naročnik (izpolnjevanje nekaterih zahtev iz priložene dokumentacije ni razvidno, pri nekaterih pa se prvi izbrani ponudnik sklicuje na izjavo proizvajalca), oziroma, ker ponujeno blago ni ustrezno zahtevanim tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj v nadaljevanju tudi podrobno navaja in pojasnjuje, katerim zahtevam posamezni ponujeni izdelki ne ustrezajo ter v zvezi s tem predlaga imenovanje strokovnjaka medicinske elektronike, ki naj o tem poda mnenje.

Naročnik je s sklepom št. 84508-093/12/19 z dne 30. 7. 2013 zadržal izvajanje postopka oddaje javnega naročila.

Izbrana ponudnika sta se z vlogama z dne 2. 8. 2013 in 7. 8. 2013 opredelila do navedb vlagatelja. Zavračata očitke, da ponudbi nista bili izdelani v skladu z navodili naročnika, in podrobneje pojasnjujeta izpolnjevanje tehničnih specifikacij v spornih delih. Prvi izbrani ponudnik še navaja, da je na mestih, kjer je pri ponujenih izdelkih potrebna modifikacija, v ponudbi priložil izjavo proizvajalca, da bo pri dobavi ponujenih izdelkov sledil zahtevam tega razpisa.

Naročnik je dne 19. 8. 2013 sprejel dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 84508-093/12/21, s katerim je v celoti zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Navaja, da sta izbrana ponudnika za vsako zahtevo iz tehnične specifikacije navedla podatek, kaj ponujeni aparati nudijo in kje v prospektni dokumentaciji so dokazila, ki so bila tudi ustrezno oštevilčena. Naročnik je tudi zavrnil vse navedbe glede neustreznosti ponujenega blaga zahtevam v tehničnih specifikacij in se v nadaljevanju tudi opredelil do vsake posamezne zahteve posebej. Poudarja še, da je prvega izbranega ponudnika dne 14. 6. 2013 pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo vzorca in izvedbo predstavitve črpalke iz ponujenega sklopa 6, kar je ponudnik tudi (uspešno) naredil.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 8. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika. Navaja, da na vpogledu o predstavitvi izdelkov in vzorcih ni bil obveščen in v zvezi s tem ni pridobil nikakršnih zapisnikov, čeprav je vpogled v dokumentacijo postopka opravil ravno s tem namenom. Ravno nujnost predstavitve določenega aparata naj bi potrjevala vsa vlagateljeva izvajanja, da iz ponudbene dokumentacije ni razvidno izpolnjevanje strokovnih zahtev razpisa. Nasprotuje tudi temu, da izjava proizvajalca pokriva mesta, kjer bo potrebna določena modifikacija izdelka; modifikacije izdelkov (lahko) predstavljajo tako veliko spremembo, da potegne za sabo novo oznako izdelka in novo certificiranje, zaradi česar so priloženi certifikati (Declaration of conformity) neustrezni. V nadaljevanju se je vlagatelj podrobneje opredelil do navedb naročnika glede ustreznosti ponujenih izdelkov po vsaki posamezni zahtevi iz tehnične specifikacije.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom št. 018-299/2013-6 z dne 10. 10. 2013 na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN in skladno s predlogom vlagatelja odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila mag. B. V., univ. dipl. inž. el. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja v višini 1.750,00 EUR. Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 10. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 1.750,00 EUR. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 12. 2013 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranima ponudnikoma, ki so se do njega opredelili z vlogami z dne 17. 12. 2013 (vlagatelj) in 18. 12. 2013 (naročnik in drugi izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija je strokovnjaka skladno s pripombami pozvala na dopolnitev strokovnega mnenja. Dopolnitev strokovnega mnenja. je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 12. 2013 in v zvezi s tem postavila strokovnjaku še dodatno vprašanje, na katerega je pisno odgovoril dne 13. 1. 2014. Obe dopolnitvi strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija poslala v opredelitev vlagatelju, naročniku in izbranima ponudnikoma.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranih ponudnikov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Drugi izbrani ponudnik je v vlogi z dne 16. 10. 2013 izrazil dvome v primernost postavljenega strokovnjaka. Meni, da postavljeni strokovnjak ni neodvisen, ker je bil v preteklosti zaposlen v istem podjetju kot vlagatelj, v UKC Maribor – kjer je zaposlen sedaj – pa uporabljajo v glavnem samo vlagateljeve črpalke in perfuzorje, zaradi česar ni primeren za presojo ponujenih črpalk in perfuzorjev, saj jih ne pozna in očitno preferira vlagateljeve črpalke in perfuzorje. Ponudnik je predlagal postavitev drugega neodvisnega strokovnjaka.

V 34. členu ZPVPJN je določeno, da lahko Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka pridobi strokovno ali izvedensko mnenje, v prvem odstavku 36. člena ZPVPJN pa je določeno, da v določenih primerih lahko Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek, kar omogoča sklepanje, da ZPVPJN loči med strokovnjaki in izvedenci, ne vsebuje pa posebne določbe, ki bi določala, kakšna je med njima (vsebinska) razlika. ZPVPJN ne določa izločitvenih in/ali odklonitvenih razlogov, ki bi veljali za strokovnjake ali izvedence, pač pa določa takšne razloge za predsednika, člane in uslužbence Državne revizijske komisije (prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN), pri čemer v prvem odstavku 66. člena ZPVPJN zanje odkazuje tudi na upoštevanje vseh izločitvenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) – ti so navedeni v 70. in naslednjih členih ZPP.

Če bi pri tolmačenju ZPVPJN uporabili analogijo, da tudi za strokovnjake, ki jih določi Državna revizijska komisija, da bi pridobila strokovno mnenje po 34. členu ZPVPJN (oziroma prvem odstavku 36. člena ZPVPJN), veljajo izločitveni razlogi, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN, dejansko stanje, ki ga navaja vlagatelj v utemeljitev zahteve za izločitev mag. B. V., izločitve tega strokovnjaka ne podpira. Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi izbrani ponudnik za svojo trditev, da je bil strokovnjak v preteklosti zaposlen v istem podjetju kot vlagatelj, ni predložil nobenega dokaza, Državna revizijska komisija je v zvezi s tem pridobila tudi izjavo strokovnjaka, ki je zanikal, da bi bil kdajkoli zaposlen pri vlagatelju. Izločitveni razlog iz tretjega odstavka 66. člena ZPVPJN (strokovnjak v zadnjih dveh letih ni bil zaposlen pri vlagatelju) torej ni podan, glede na neizkazanost dejstva pa ni mogoče ugotoviti niti obstoja okoliščin, ki bi iz zatrjevanega razloga lahko vzbujale dvom o nepristranskosti in s tem predstavljale odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi nadaljnje navedbe drugega izbranega ponudnika o neprimernosti strokovnjaka (s katero v bistvu zatrjuje dvom v nepristranskost strokovnjaka) iz razloga, da na trenutnem delovnem mestu uporablja v glavnem samo naprave, kakršne ponuja vlagatelj. Pri tem je potrebno poudariti, da zgolj strankin dvom v nepristranskost še ne more vplivati na odločitev o izločitvi, temveč mora stranka opredeliti in konkretno navesti okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev (tako npr. Vrhovno sodišče RS v zadevi U 1925/2001). Sledeč stališčem pravne literature in sodne prakse gre ugotoviti, da razloga za izločitev ne predstavlja že zgolj poznavanje katere izmed strank oziroma njihovih proizvodov, temveč mora biti za to podana višja stopnja razmerja (npr. gospodarska odvisnost od stranke). Zatrjevanega dejstva, da naj bi bile v UKC Maribor večinoma nameščene infuzijske črpalke, ki jih zastopa vlagatelj, po oceni Državne revizijske komisije ne gre upoštevati kot pravno relevantnega razloga izločitve, saj uporaba te opreme še ne predpostavlja, še manj pa dokazuje odvisnosti ali povezanosti strokovnjaka z vlagateljem ali celo zaključka, da strokovnjak drugačne opreme ne pozna in »očitno preferira« vlagateljevo opremo. Odklonitvenega razloga za izločitev strokovnjaka, kot ga navaja drugi izbrani ponudnik, ni moč subsumirati pod 6. točko 70. člena ZPP, saj ni izkazal okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti strokovnjaka. Drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost strokovnjaka, ponudnik ne navaja.

Ker torej izločitveni razlogi po oceni Državne revizijske komisije niso izkazani, je Državna revizijska komisija predlog drugega izbranega ponudnika za izločitev strokovnjaka in imenovanje novega strokovnjaka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj najprej kot sporno izpostavlja odločitev naročnika za sklop 2 (Perfuzor B), kjer je bilo javno naročilo oddano prvemu izbranemu ponudniku, pri čemer navaja razloge za nepopolnost obeh bolje uvrščenih ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila v tem sklopu vlagateljeva ponudba po merilu najnižje cene uvrščena na tretje mesto, za ponudbo drugega izbranega ponudnika. Iz odločitve o oddaji javnega naročila in iz dokumenta »Končni zapisnik (poročilo)«, št. 84508-093/12/5, z dne 8. 7. 2013 izhaja, da je naročnik preverjal popolnost in primernost vseh ponudb in ne le najugodnejših po posameznih sklopih. Naročnik je v sklopu 2 tako kot popolne in strokovno ustrezne navedel ponudbe prvega in drugega izbranega ponudnika ter vlagatelja, kot neprimerno pa označil ponudbo ponudnika MARK MEDICAL d.o.o. Da bi uspel s svojim revizijskim zahtevkom, bi vlagatelj v konkretnem primeru torej moral izkazati nepopolnost obeh bolje uvrščenih ponudb v tem sklopu.

Vlagatelj tako zatrjuje, da je ponudba drugega izbranega ponudnika (v tem sklopu uvrščena na drugo mesto po merilu najnižje cene) neprimerna in nepopolna iz več razlogov. Drugi izbrani ponudnik naj ne bi izdelal ponudbe skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj v tabeli s strokovnimi zahtevami ni označil, kje v navodilih ali prospektu je dokazilo za izpolnjevanje te zahteve, zaradi česar naj bi bila ponudba nepopolna in bi jo moral naročnik izločiti.

5. točka poglavja »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« (stran 12 v razpisni dokumentaciji) zahteva, da mora ponudnik za vse ponujene proizvode priložiti originalen ali natisnjen kataloški material (tekstovni in slikovni), iz katerega je nedvoumno viden opis proizvoda, pri čemer mora biti pri vsaki strokovni zahtevi obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi izbrani ponudnik ponudbi za sklop 2 za ponujeni izdelek med drugim priložil tudi prospektno dokumentacijo in del navodil za uporabo, v katerih je na več mestih navedel številko posamezne strokovne zahteve iz razpisa, ki naj bi jo označeni del priložene dokumentacije dokazoval. Res je, kot trdi vlagatelj, da drugi izbrani ponudnik v priloženi tabeli s strokovnimi zahtevami ni navedel strani in alineje v prospektu ali katalogu, iz katere bi bilo razvidno izpolnjevanje določene zahteve, vendar pa to po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja razloga za nepopolnost njegove ponudbe. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 126/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevne – ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom itd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik tehniki označitve oz. navedbe za dokazovanje izpolnjevanja strokovnih zahtev upoštevnih delov priložene dokumentacije ni pripisal tako posebnega pomena, ki bi ob neupoštevanju narekoval izločitev ponudbe. Kot že omenjeno, pa je iz ponudbe jasno razvidno, s katerimi deli priloženih prospektov in navodil za uporabo drugi izbrani ponudnik dokazuje izpolnjevanje posameznih naročnikovih zahtev.

Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba drugega izbranega ponudnika ne izpolnjuje strokovnih zahtev naročnika za sklop 2 iz točk 17 (»dovoljena uporaba sistemov za zdravila, občutljiva na svetlobo«), 18 (»kompatibilnost perfuzorja in ponujenega podaljška«) in 22 (»jezik perfuzorja v slovenščini ali možnost brezplačne nadgradnje v slovenščino«), saj je kot dokaz za izpolnjevanje teh zahtev priložena zgolj ponudnikova izjava, v zvezi s tem pa zatrjuje tudi neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Naročnik je dne 12. 4. 2013 na Portalu javnih naročil objavil odgovor na vprašanje enega od ponudnikov:
»PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani,
V sklopu 2: Perfuzor B – 21 kos in v sklopu 3: Perfuzor C - 1 kos
- V točki17 zahtevate - dovoljena uporaba sistemov za zdravila, občutljiva na svetlobo,
- V točki 23 zahtevate - nabor brizg v aparatu mora biti odklenjen
Ali bo veljala tako za točko 17 (dovoljena uporaba sistemov za zdravila, občutljiva na svetlobo), kot za točko 23 (nabor brizg v aparatu mora biti odklenjen) izjava ponudnika, da izpolnjuje pogoje, ker:
- Uporaba sistemov za zdravila občutljiva na svetlobo niso odvisna od samega perfuzorja ampak od ponudnika, ki ponuja sisteme občutljive na svetlobo. Vaša zahteva je sicer smiselna pri volumetričnih infuzijskih črpalkah, pri črpalkah na brizgo pa izgubi svoj pomen.
- Vsi najnaprednejši proizvajalci črpalk na brizgo ponujajo precej obsežno tabelo brizg, ki so kompatibilne s črpalko in prepuščajo možnost ponudniku in uporabniku, da knjižnico nabora brizg tudi zaklene ali odklene.
Menimo, da bi bila dovolj izjava ponudnika, da bo nabor brizg odklenjen.

Lep pozdrav!

ODGOVOR:
Zadostuje izjava ponudnika, da bo nabor brizg, ki ga ima proizvajalec v knjižnici aparata odklenjen.«

Upoštevaje vprašanje, ki se nanaša tako način dokazovanja izpolnjevanja zahteve iz točke 17, kot tudi točke 23, iz naročnikovega odgovora ni povsem jasno, na kakšen način (če sploh) naj se dokazuje izpolnjevanje zahteve iz točke 17. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-316/2006, 018-043/2008, 018-029/2011 itd.). Zapisani odgovor naročnika je mogoče razumeti na način, da za dokazovanje izpolnjevanja obeh zahtev zadostuje izjava ponudnika. Glede na postavljeno vprašanje oz. navedbo (v ponudnikovem vprašanju) o nesmiselnosti zahteve po dovoljenosti uporabe svetlobno občutljivih sistemov v črpalkah na brizgo, pa bi bilo mogoče naročnikov odgovor razumeti tudi v smislu, da od strokovne zahteve iz točke 17 odstopa in vztraja le pri zahtevi iz točke 23. Drugi izbrani ponudnik je v ponudbi priložil lastno izjavo, s katero zagotavlja izpolnjevanje naročnikove strokovne zahteve pod številko 17, izpolnjevanje zahteve pod točko 23 (česar vlagatelj ne izpostavlja kot problematično) pa izhaja iz označenega dela priloženih navodil za uporabo na strani 37. Po oceni Državne revizijske komisije drugemu izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ni sledil navodilom naročnika glede načina izkazovanja izpolnjevanja strokovne zahteve iz točke 17.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik s citiranim odgovorom s Portala javnih naročil z dne 20. 5. 2013 odstopil od izrecne zahteve po jeziku uporabniškega vmesnika perfuzorja v slovenščini, kot je izhajala iz točke 22 strokovnih zahtev:
»PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
[…]
3. Sklop 2 : Perfuzor B – 21 kosov
Naročnik je z odgovorom zavrgel zahtevo po jeziku perfuzorja v slovenščini.
Smatramo,da je to napaka,saj so uporabniki v UKC LJ vedno želeli,da bi imeli programsko opremo v slovenščini. Zaradi tujega jezika v perfuzorju uporabniki v preteklosti dostikrat niso v celoti izkoristili vseh možnosti perfuzorja.
Resnejši proizvajalci so skupaj s slovenskimi distributerji vložili veliko dela,da je sedaj jezik perfuzorja slovenščina.
Prikaz vseh menujev in sporočil v slovenščini je velika pridobitev ter povečuje varnost dela ter varno koriščenje vseh funkcij. Zmanjša tudi zastoje,ko pri alarmu uporabnik ne ve kaj pomeni sporočilo v tujem jeziku.

Vse ostale bolnišnice v Sloveniji so z velikim veseljem sprejele slovenski SW v perfuzorju, UKC LJ pa bi se ga odrekel?

Vprašanje : Ali naročnik soglaša,da ostaja zahteva,da mora biti jezik perfuzorja (vsi menuji in sporočila) v slovenščini?

ODGOVOR:
Ne.«

Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 sta ta odgovora naročnika postala del razpisne dokumentacije, posledično pa so neutemeljene navedbe vlagatelja o nepopolnosti ponudbe drugega izbranega ponudnika zaradi neizkazovanja izpolnjevanje naročnikovih strokovnih zahtev iz točk 17 in 22.

Za izpolnjevanje zahteve iz točke 18 (»kompatibilnost perfuzorja in ponujenega podaljška«) je ponudnik podal izjavo, s katero izjavlja, da to zahtevo izpolnjuje. Iz Priloge 2 (»Cenik medicinsko potrošnega materiala«) je razvidno, da ponudnik v sklopu 2 za napravo Injectomat MC Agilia (kat. št. Z018190) ponuja »podaljšek za injectomat, PVC, 150 cm (kat. št. 9004242)« in »podaljšek za injectomat, PVC, 200 cm, rumen, za zdravila občutljiva na svetlobo (kat. št. 9004222).« Ponudbi je priložen tudi del kataloga proizvajalca podaljškov (t.j. Frasenius Kabi, ki je hkrati tudi proizvajalec perfuzorja), iz katerega je razvidno (ponudnik je to označil z rumenim markerjem), da sta oba ponujena podaljška s kat. št. 9004242 in 9004222 namenjena za uporabo z aparati iz linije Injectomat, kakršen je tudi ponujeni perfuzor. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi vlagatelju, da iz ponudbe drugega izbranega ponudnika ne izhaja izpolnjuje strokovne zahteve iz točke 18.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe drugega izbranega ponudnika zaradi očitanih pomanjkljivosti v zvezi z izkazovanjem in izpolnjevanjem strokovnih pogojev iz točk 17, 18 in 22. Posledično tudi očitka o naročnikovem posegu v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ki temelji na predpostavki, da je izbrana ponudba nepopolna iz zatrjevanih razlogov, ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj še zatrjuje, da ponujeni perfuzor v sklopu 2 ne ustreza posameznih tehničnim zahtevam naročnika iz točk 3 (»zaščita pred nihanjem električne napetosti«), 9 (»osvetljen prikazovalnik kaže: […] indikator delovanje na omrežno napetost ali na baterijo; indikator delovanja perfuzorja (infuziranja/mirovanje); […] čas do izpraznitve brizgalke, celotni volumen infudirane tekočine«) in 15 (»alarmi so za: […] alarm ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti, […] alarm za interno napako z izpisom kode napake, […]«). Ker Državna revizijska komisija na podlagi označenih mest v ponudbeni dokumentaciji, ki naj bi dokazovala izpolnjevanje navedenih zahtev, ni mogla nedvomno ugotoviti izpolnjevanja teh zahtev, je pridobila strokovno mnenje.

Strokovnjak je glede izpolnjevanja zahteve iz točke 3 (»zaščita pred nihanjem električne napetosti«) pojasnil, da naročnik v strokovnih zahtevah ni navajal standarda ali tolerančnih mej nihanja električne napetosti in tudi ne zahteve po prenapetostni zaščiti. Ponudnik zato s (pravilno označenim) podatkom v priloženem delu navodil za uporabo, ki zagotavlja uporabnost v področju napajalne napetosti med 100 in 240 V in 50-60 Hz, zahtevo izpolnjuje.

Glede izpolnjevanja zahtev iz točke 9 (»osvetljen prikazovalnik kaže: […] indikator delovanje na omrežno napetost ali na baterijo; indikator delovanja perfuzorja (infuziranja/mirovanje); […] čas do izpraznitve brizgalke, celotni volumen infudirane tekočine«) je strokovnjak navedel, da ponujeni aparat zahteve izpolnjuje in pojasnil, da sta indikator delovanja na omrežno napetost ali na baterijo in indikator delovanja perfuzorja nakazana v navodilih za uporabo na stani 25, na strani 32 pa tudi način aktiviranja prikaza časa do izpraznitve brizgalke ali celotnega volumna infundirane tekočine. Vlagatelj v zvezi s tem nasprotuje, da se je strokovnjak v zvezi s prvim in drugim delom strokovne zahteve skliceval na del navodil za uporabo (stran 25), ki ni bil del razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je drugi izbrani ponudnik v ponudbi označil del priloženih navodil za uporabo, ki naj bi dokazoval izpolnjevanje prvega in drugega dela strokovne zahteve (oznaka »9.A« na strani 7 za »indikator delovanja na omrežno napetost ali na baterijo« in oznaka »9.B« na strani 32 za »indikator delovanja perfuzorja (infuziranje/mirovanje«) in s tem zavrača vlagateljeve revizijske navedbe, da »ponudnik za izpolnjevanje te[h] zahtev[e] ni predložil nikakršnega dokazila«. Sporno pa je (bilo), ali ti prikazi oz. indikatorji ustrezajo zahtevam naročnika, zaradi česar je Državna revizijska komisija tudi sledila predlogu vlagatelja po pridobitvi strokovnega mnenja. Strokovnjak je podal svoje mnenje ob upoštevanju ponudbene dokumentacije in tudi iz ostalih dosegljivih virov, kar je navsezadnje tudi skladno s predlogom vlagatelja iz zahtevka za revizijo (»Vlagatelj v tem delu iz previdnosti predlaga imenovanje strokovnjaka medicinske elektronike […], ki naj pregleda vzorec aparata, navodila za uporabo ter poda mnenje.«). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da strokovnjak vzorcev ponujenega perfuzorja ni testiral, ker naročnik v času priprave strokovnega mnenja s predhodno pridobljenimi vzorci ni več razpolagal.

Tudi v zvezi z izpolnjevanjem zahteve iz točke 15 (»alarmi so za: […] alarm ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti, […] alarm za interno napako z izpisom kode napake, […]«) je strokovnjak navedel, da ponujeni aparat izpolnjuje zahteve naročnika; alarm za interno napako z izpisom kode je razviden iz strani 29 ponudbi priloženih navodil za uporabo, v zvezi z alarmom ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti pa je strokovnjak pojasnil, da alarm »No validation«, naveden na strani 29 priloženih navodil za uporabo (in označen na prvi strani ponudbi priloženih tehničnih prilog; op. Državne revizijske komisije), pomeni, da se po prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti (ko lahko uporabnik potrdi izbrani parameter – 3 sekunde) aktivira vizualni, po 15 sekundah pa še akustični alarm. Vlagatelj nasprotuje stališču strokovnjaka in meni, da gre v primeru opisanega alarma pri ponujenem perfuzorja pravzaprav za alarm za nedokončan vnos, kar ni isto kot alarm ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti. Državna revizijska komisija na tem mestu pritrjuje dodatnemu pojasnilu strokovnjaka, ki ugotavlja, da naročnik ni podrobneje opredelil sporne zahteve. Kot že pojasnjeno v tem sklepu, pa nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, zato je potrebno v fazi pregledovanja ponudb kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag. Državna revizijska komisija zato sledi pojasnilu strokovnjaka in zaključuje, da je strokovna zahteva z opisanim alarmom izpolnjena.

Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe drugega izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da daje strokovno mnenje jasen odgovor o tem, ali ponudba drugega izbranega ponudnika v spornih delih izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve. Državna revizijska komisija je tudi po preučitvi pripomb strank ocenila, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljena vprašanja in da predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Z upoštevanjem navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal nezakonitosti ravnanja naročnika s ponudbo drugega izbranega ponudnika za sklop 2 oziroma nepopolnosti te ponudbe zaradi katerekoli od zatrjevanih pomanjkljivosti. Državna revizijska komisija se posledično ni opredeljevala do vlagateljevih zatrjevanj v zvezi z nepopolnostjo ponudbe prvega izbranega ponudnika v sklopu 2 (t.j. najugodnejše ponudbe), saj vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje več pravnega interesa (možnosti nastanka škode). Tudi v primeru, če bi se te revizijske navedbe izkazale za utemeljene in bi bila ugotovljena nepopolnost ponudbe (ki je ne bi bilo mogoče odpraviti) prvega izbranega ponudnika, predmetno javno naročilo namreč ne bi bilo oddano vlagatelju, temveč bi (v primeru oddaje) moralo biti oddano drugemu izbranemu ponudniku, katerega ponudba je po merilu za izbor najugodnejše ponudbe ugodnejša od vlagateljeve. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 2, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj nadalje kot sporno izpostavlja odločitev naročnika za sklop 6 (Enakonalna infuzijska črpalka B), kjer je bilo javno naročilo oddano drugemu izbranemu ponudniku, pri čemer navaja razloge za nepopolnost obeh bolje uvrščenih ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila tudi v tem sklopu vlagateljeva ponudba po merilu najnižje cene uvrščena na tretje mesto, za ponudbama prvega in drugega izbranega ponudnika. Iz odločitve o oddaji javnega naročila in iz dokumenta »Končni zapisnik (poročilo)«, št. 84508-093/12/5, z dne 8. 7. 2013 izhaja, da je naročnik preverjal popolnost in primernost vseh ponudb in ne le najugodnejših po posameznih sklopih. Naročnik je v sklopu 2 tako kot popolne in strokovno ustrezne navedel ponudbe prvega in drugega izbranega ponudnika, vlagatelja ter ponudnika MEDIS, d.o.o. Da bi uspel s svojim revizijskim zahtevkom, bi vlagatelj v konkretnem primeru torej moral izkazati nepopolnost obeh bolje uvrščenih ponudb v tem sklopu.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba drugega izbranega ponudnika (v tem sklopu uvrščena na prvo mesto po merilu najnižje cene) neprimerna in nepopolna iz več razlogov. V zvezi z zatrjevanjem nepopolnosti zaradi neustreznosti ponudbe glede na 5. točko poglavja »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« (stran 12 razpisne dokumentacije) vlagatelj navaja enake razloge in utemeljitev, kot pri navedbah v okviru sklopa 2, o katerih pa se je Državna revizijska komisija že izrekla in jih zavrnila kot neutemeljene. V obravnavanem sklopu je dejansko stanje enako (v ponudbi priloženih navodilih za uporabo in prospektni dokumentaciji so na več mestih navedene zaporedne številke posameznih strokovnih zahtev, ki naj bi jih označeni del dokumentacije dokazoval), zato Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja tudi za ta sklop zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj zatrjuje, da ponujena infuzijska črpalka drugega izbranega ponudnika v sklopu 6 ne ustreza posameznim tehničnim zahtevam naročnika iz točk 3 (»zaščita pred nihanjem električne napetosti«), 7 (»pretok v razponu od 0,1 do najmanj 999,9 ml/uro, korak po 0,1 do 10 ml/uro«), 17 (»prikazovalnik kapacitete baterije«), 19 (»alarmi so za: tlak; prekinitev infuzije (upstream in downstream) – okluzija (z meritvijo upornosti); […] alarm ob prekoračenem času črpalke v stanju pripravljenosti […]«) in 23 (»skladnost s predpisom IEC60529 (vodotesnost proti kapljicam – IPX 1«).

Ker je Državna revizijska komisija tudi v tem primeru ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je (ob upoštevanju dokaznega predloga vlagatelja) odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali ponujeno blago izpolnjuje strokovne zahteve naročnika. Pri tem ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, tudi v zvezi s tem sklopom jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila.

Strokovnjak je glede izpolnjevanja zahteve iz točke 3 (»zaščita pred nihanjem električne napetosti«) pojasnil, da naročnik v strokovnih zahtevah ni navajal standarda ali tolerančnih mej nihanja električne napetosti in tudi ne zahteve po prenapetostni zaščiti. Ponudnik zato s (pravilno označenim) podatkom v priloženem delu navodil za uporabo, ki zagotavlja uporabnost v področju napajalne napetosti med 100 in 240 V in 50-60 Hz, izpolnjuje zahtevo.

V zvezi z izpolnjevanjem zahteve iz točke 7 (»pretok v razponu od 0,1 do najmanj 999,9 ml/uro, korak po 0,1 do 10 ml/uro«) vlagatelj navaja, da korak nastavitve pri ponujeni črpalki ne ustreza zahtevi naročnika. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil dne 10. 5. 2013 odgovoril:
»PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
[…]
Sklop 6: ENOKANALNA INFUZIJSKA ČRPALKA B
Zahteva 7: koraki po 0,1 do 10 ml/h
Naša inf. črpalka ima korake po 0,1 – 500ml/h. Velik razpon korakov pomeni sledeče, če neprekinjeno držite tipko za povečanje vrednosti pretoka, se bo vrednost na začetku povečevala po 0,1 ml/h in postopoma povečevala na 500ml/h. S tem si le olajšate delo, da vam ni potrebno npr. pretok iz 0,1ml/h na 500ml/h povečevati po korakih 0,1-10ml/h ampak to naredite občutno hitreje.
Naši minimalni koraki so sledeči:
- pri pretoku 0,1 do 99,9 ml/h je min. korak 0,1ml/h (micro način),
- pri pretoku 1 do 999,9 ml/h je min korak 1ml/h (macro način).
Ali lahko ponudimo črpalko, ki ponuja hitrejše korake in obenem še vedno precizno doziranje po min. korakih 0,1ml/h oz. 1ml/h?

Zahvaljujemo se vam za odgovore in vas lepo pozdravljamo.

Odgovor:
Lahko.«
Izbrani ponudnik v svoji ponudbi navaja podatek o pretoku v razponu med 0,1 – 99,9 ml/h s korakom 0,1 ml/h in 1 – 1500 ml/h s korakom 1 ml/h. Ponujena črpalka ustreza spremenjeni zahtevi naročnika, kar je ugotovil tudi strokovnjak.

Glede strokovne zahteve iz točke 17 (»prikazovalnik kapacitete baterije«) je strokovnjak pojasnil, da je del prikaza na ekranu (prikazovalniku) tudi informacija o kapaciteti baterije in deluje, ko aparat ni priključen v električno omrežje. Vlagatelj pripominja, da bi moral aparat imeti ločen prikazovalnik, ki bi stalno prikazoval kapaciteto baterije, vendar za takšno tolmačenje zahteve ni podlage v razpisni dokumentaciji. Skladno s tem in z mnenjem strokovnjaka zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovna zahteva izpolnjena.

Državna revizijska komisija v zvezi z izpolnjevanjem strokovnega pogoja iz točke 19 (»alarmi so za: tlak; prekinitev infuzije (upstream in downstream) – okluzija (z meritvijo upornosti); […]«) ugotavlja, da je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov na Portalu javnih naročil dne 23. 5. 2013 odgovoril:
»Sklop 6: Enokanalna infuzijska črpalka B

Ali naročnik soglaša, da potrebuje perfuzor, ki omogoča DPS – dynamic pressure system, sistem imajo vse naprednejše črpalke v Sloveniji. Črpalka opozori pred možnostjo okluzije ali iztekanja.

Če npr. pacient leži na sistemu, črpalka zazna spremembo pritiska, kar bi lahko vodilo v okluzijo. Sistem je zelo pomemben za precizno doziranje in preprečevanje možnosti zastoja dotekanja zdravila, kar je lahko pri določenih zdravilih zelo pomembno.

Odgovor:
Lahko se ponudi, ni pa pogoj.«

Iz pojasnil strokovnjaka izhaja, da se okluzija pri črpalkah zaznava na (vsaj) dva načina, in sicer z zaznavanjem spremembe tlaka (na katerem bazira sistem DPS) ali pa z zaznavanjem upornosti. Glede na to gre torej v odnosu med DPS in zaznavanjem upornosti za dva različna načina ugotavljanja okluzije, ne pa, kot bi bilo razbrati iz navedb vlagatelja, da je sistem DPS zgolj dodatna funkcionalnost pri sistemu z meritvijo upornosti. Čeprav predstavljeno naročnikovo pojasnilo razpisne dokumentacije (odgovor na zastavljeno vprašanje potencialnega ponudnika) ni najbolj jasno, iz njega izhaja, da lahko ponudniki v tem sklopu ponudijo tudi napravo, ki parameter okluzije zaznava s sistemom DPS. Ob tem gre ponovno izpostaviti tudi, da nejasnih določb razpisne dokumentacije (katere del je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 tudi obravnavani odgovor naročnika) ne smejo iti v škodo ponudnikov. Še posebej ob upoštevanju navedb strokovnjaka o možnih načinih ugotavljanja okluzije je tako po oceni Državne revizijske komisije potrebno šteti, da razpisna dokumentacija dopušča razlago, da naročnik za sklop 6 kot način ugotavljanja okluzije dopušča tudi uporabo sistema DPS. Strokovnjak je ugotovil, da ponujena naprava omogoča detektiranje okluzije z zaznavanjem spremembe tlaka in ima vgrajen sistem DPS.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejanskih ugotovitev strokovnjaka zato ugotavlja, da črpalka drugega izbranega ponudnika v sklopu 6 z alarmom za okluzijo na osnovi sistema DPS ustreza (spremenjenim) zahtevam naročnika.

Strokovnjak je v zvezi z izpolnjevanjem strokovnega pogoja iz točke 19 (»alarmi so za: […] alarm ob prekoračenem času črpalke v stanju pripravljenosti […]«) ugotovil, da je zahteva izpolnjena; alarm ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti je razviden iz strani 44 ponudbi priloženih navodil za uporabo in pomeni, da se po prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti (ko lahko uporabnik potrdi izbrani parameter – 3 sekunde) aktivira vizualni, po 15 sekundah pa še akustični alarm. Vlagatelj nasprotuje stališču strokovnjaka in meni, da gre v primeru opisanega alarma pri ponujenem perfuzorja pravzaprav za alarm za nedokončan vnos, kar ni isto kot alarm ob prekoračenem času perfuzorja v stanju pripravljenosti. Državna revizijska komisija na tem mestu soglaša z dodatnim pojasnilom strokovnjaka, ki ugotavlja, da naročnik ni podrobneje opredelil sporne zahteve. Državna revizijska komisija zato sledi pojasnilu strokovnjaka in zaključuje, da je strokovna zahteva z opisanim alarmom izpolnjena.

V zvezi z izpolnjevanjem zahteve iz točke 23 (»skladnost s predpisom IEC60529 (vodotesnost proti kapljicam – IPX 1)«) strokovnjak ugotavlja, da ponujena črpalka zahtevo izpolnjuje, saj omogoča višjo stopnjo zaščite, kot je bila zahtevana (ponujena črpalka ima stopnjo zaščite IP22, ki izpolnjuje tudi zahteve IPX1; op. Državne revizijske komisije).

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da vlagatelj ni dokazal nezakonitosti ravnanja naročnika s ponudbo drugega izbranega ponudnika za sklop 6 oziroma nepopolnosti te ponudbe zaradi katerekoli od zatrjevanih pomanjkljivosti. Državna revizijska komisija se posledično ni opredeljevala do vlagateljevih zatrjevanj v zvezi z nepopolnostjo ponudbe prvega izbranega ponudnika v sklopu 6 (t.j. drugouvrščene ponudbe), saj vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje več pravnega interesa. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 6, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj kot sporno izpostavlja še odločitev naročnika za sklop 7 (Dvokanalna infuzijska črpalka A), kjer je bilo javno naročilo oddano prvemu izbranemu ponudniku, vlagateljeva ponudba pa je bila (kot popolna in strokovno ustrezna) po merilu najnižje cene uvrščena na drugo mesto. Vlagatelj kot kršitev navaja neustreznost priloženih dokazil in neustreznost proizvoda zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev naročnika iz točk 3 (»zaščita pred nihanjem električne napetosti«), 7 (»pretok v razponu od 0.1 do 999 ml/uro istočasno na vsakem kanalu posebej v koraku po 0,1 ml/uro«), 8 (»osvetljen prikazovalnik kaže istočasno oba kanala,trenutno hitrost pretoka; količino iztočene infuzije; količino preostale infuzije za doseganje VTBI […]«), 9 (»kontinuiran pretok (ne v majhnih bolusih)«), 11 (»prikaz podatkov za oba kanala hkrati«), 12 (»varnostna objemka, ki preprečuje prost pretok, ko so vrata črpalke odprta ali ko je črpalka ugasnjena«), 13 (»pritrditev črpalke na infuzijsko stojalo ali na tirnico«), 14 (»dva detektorja pretoka«), 17 (»prikazovalnik kapacitete baterije«), 20 (»alarmi so za: tlak; prekinitev infuzije (upstream in downstream) – okluzija (z meritvijo upornosti); […] alarm za zrak v sistemu za končno dozo in za prazen kontejner; […] odklopljen kapljični senzor«).

V zvezi z izpolnjevanjem strokovne zahteve iz točke 20 (»alarmi so za: tlak; prekinitev infuzije (upstream in downstream) – okluzija (z meritvijo upornosti); […]«) Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik te zahteve (za razliko od vsebinsko enake zahteve za sklop 6) tekom postopka ni spremenil. Iz ugotovitev strokovnjaka izhaja, da v tem sklopu ponujena črpalka parametra okluzije ne zaznava z merjenjem upornosti, pač pa se alarm okluzije aktivira po preseženi mejni vrednosti spremembe tlaka. Strokovnjak pojasnjuje, da sta upornost in sprememba tlaka dve različni fizikalni veličini in da se je v mnenju opiral na opis fizikalne veličine upornost, katero naj na zahtevo naročnika meri črpalka za aktiviranje alarma okluzija. Upornost tekočine v cevnem sistemu predstavlja Hagen-Poiseuillova enačba, iz katere izhaja, da je upornost snovno geometrijska lastnost, določena kot razmerje med spremembo tlaka in pretokom. Strokovnjak pristavlja, da v razpoložljivih virih nikjer ni navedena veličina upornost, ampak zgolj tlak – pri opisih alarmov okluzije so navedene vrednosti tlakov, postopki nastavljanja mejnih vrednosti tlakov, grafični prikazi sprememb tlakov itd.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je strokovnjak prepričljivo pojasnil razliko med načini zaznavanja okluzije, ne dvomi pa niti v dejanske ugotovitve glede ponujene črpalke. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da iz ponudbe prvega izbranega ponudnika v sklopu 7 izhaja neizpolnjevanje enega od pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in sicer strokovne zahteve iz točke 20, ki se nanaša na alarm za okluzijo z meritvijo upornosti. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je ponudba prvega izbranega ponudnika za sklop 7 zaradi tega neprimerna (20. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2), naročnik pa jo je bil kot takšno dolžan izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), zaradi česar je bila njegova odločitev o oddaji naročila v sklopu 7 prvemu izbranemu ponudniku nezakonita. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijskemu zahtevku vlagatelja z dne 26. 7. 2013 ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila za sklop 7, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 84508-093/12/6, z dne 12. 7. 2013.

Državna revizijska komisija je svojo odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila sprejela že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, zato v okviru revizijskega postopka ni obravnavala navedb, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve naročnika v zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika za sklop 7 oz. na preostale zatrjevane nepopolnosti te ponudbe. Obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do strokovnega mnenja zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, pri čemer je v stroškovniku navedel stroške nagrade za postopek v višini 1.4000,00 EUR, stroške za plačilo takse v višini 914,65 EUR, izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22% DDV ter 1.750,00 EUR stroška plačanega predujma za izdelavo strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo nagrado v višini 800,00 EUR in 20,00 EUR za izdatke kot pavšalni znesek po tarifni številki 6002 ZOdvT, oboje povečano za 22 % DDV, strošek takse za revizijski zahtevek v višini 914,65 EUR in 1.499,27 EUR za izdelavo strokovnega mnenja, vse skupaj v znesku 3.414,32 EUR. Državna revizijska komisija ni priznala višjih stroškov izdatkov.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga ocenjuje na 1/3 (vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo v enem od treh spornih sklopov), povrne 1.138,11 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S sklepom št. 018-299/2013-6 z dne 10. 10. 2013 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 1.750,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal dne 15. 10. 2013 v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 1.499,27 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 250,73 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 24. 1. 2014
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- EUROMED Franci Zore s.p., Borovec 18, 1236 Trzin
- MEDIAS INTERNATIONAL d.o.o., Leskovškova 9d, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.