018-002/2014 Mestna občina Velenje

Številka: 018-002/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Energetska sanacija vrtca Tinkara«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GES, d.o.o., Spodnje Negonje 10b, Rogaška Slatina, ki ga zastopa odvetnik Bernard Tajnšek, Ljubljanska cesta 3a, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.1.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 25.9.2013, pod št. objave JN12157/2013. Javno naročilo naročnik oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Dne 12.11.2013 je naročnik sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku 2vizija, d.o.o., Vas 23, Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da izbrani ponudnik nastopa kot vodili izvajalec v skupni ponudbi s soponudnikom Building – Zukić, d.o.o., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana. Naročnik je dne 27.11.2013 sprejel dokument »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 12.11.2013 in Odločitev o oddaji naročila«, s katerim je naročnik predhodno odločitev o oddaji naročila razveljavil in sprejel (novo) odločitev, da se javno naročilo (ponovno) odda v izvedbo izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik po vlagateljevem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, zato je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe. Po ustrezni dopolnitvi je ponudba najugodnejšega ponudnika postala popolna, zato mu je bilo predmetno javno naročilo (ponovno) oddano v izvedbo.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo z dne 9.12.2013, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 27.11.2013 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj najprej utemeljuje svojo aktivno legitimacijo in zatrjuje, da mu bo zaradi kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila nastala škoda v višini 225.475,08 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik spremenil svojo odločitev dan po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, kar kaže na netransparentno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika. Zahteva za dopolnitev ponudbe, skladno s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem., v nadaljevanju: ZUP), ne more biti zgolj ustna, ampak mora biti pisna z rokom za dopolnitev ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev o oddaji javnega naročila, nejasna, neobrazložena in netransparentna, ker iz odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidno, kako je potekala dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da je Sklep o razveljavitvi odločitve in o oddaji javnega naročila nezakonit, ker ga ni podpisala uradna oseba, ampak ga je zanj podpisala druga oseba. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil BON-2 ali S.BON-1 za soponudnika Building-Zukić, d.o.o., terminskega plana in dokazilo, da les, ki ga bo uporabil, izvira iz zakonitih virov. Takšna ponudba je vsebinsko pomanjkljiva in ne le zgolj formalno. Vsebinsko nepopolne ponudbe pa ni mogoče dopolnjevati po 78. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), poleg tega je naročnik v 15. točki razpisne dokumentacije določil, da bo izločil ponudbo, če ponudnik ne bo izpolnil pogojev za priznanje sposobnosti in če ponudnik v ta namen ne bo predloži ustreznih dokazil. Naročnik bi zato moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, ne pa da je dopustil dopolnjevanje ponudbe. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika (še vedno) nepopolna, ker vodilni partner ni podpisal Priloge št. 7. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel, kako mora biti izpolnjena izjava referenčnega naročnika, zato je logično, da je takšno izjavo mogoče pridobiti šele po objavi javnega razpisa. Izbrani ponudnik je predložil dve referenci, ki sta pridobljeni pred objavo javnega razpisa, in nista podani na obrazcih naročnika ter ne vsebujeta vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih podatkov. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik podpisal in žigosal le Prilogo št. 10 - obrazec predračun, popisa s ponudbenimi cenami na enoto mere ter z vrednostjo posamezne postavke pa je zgolj žigosal, ne pa tudi podpisal.

Naročnik je s sklepom z dne 3.1.2014 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik priznava vlagatelju aktivno legitimacijo, oporeka pa, da bi vlagatelju lahko nastala škoda v višini 225.475,08 EUR. Glede očitkov o nezakonitosti pri dopolnjevanju ponudbe naročnik pojasnjuje, da je na pomanjkljivosti izbrane ponudbe ugotovil na samem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, na katerem je bil prisoten tudi predstavnik izbranega ponudnika, kateremu je bil osebno vročen pisni poziv na dopolnitev ponudbe. ZJN-2 določa uporabo ZUP le za vročitev odločitve o oddaji javnega naročila, ne pa ostalih dokumentov. Naročnik zavrača navedbe, da je odločitev o oddaji javnega naročila nejasna, neobrazložena in netransparentna. Vlagatelj bi lahko vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, lahko bi tudi zahteval ponovni vpogled, na katerem bi preveril ali je bila ponudba izbranega ponudnika ustrezno dopolnjena. Naročnik zavrača tudi očitke o nezakonitosti odločitve o oddaji javnega naročila, ter navaja, da je odločitev podpisal podžupan, ki ima pooblastilo za nadomeščanje župana v primeru njegove odsotnosti. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da ponudbi izbranega ponudnika niso bili predloženi BON-2, terminski plan in dokazilo, da bo pri izvedbi javnega naročila uporabljen les, ki izvira iz zakonitih virov. Zatrjuje pa, da je ravnal skladno z 78. členom ZJN-2, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, saj dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika ni vplivala na merila, ceno ali predmet ponudbe, poleg tega izbrani ponudnik ni spreminjal svoje ponudbe, ampak jo je zgolj dopolnil v tistih delih, v katerih je bila nepopolna. Glede izločilnih razlogov navedenih v 15. točki razpisne dokumentacije pa naročnik pojasnjuje, da jih je potrebno razlagati tako, da naročnik izloči ponudbo šele, če ponudnik na naročnikov poziv za dopolnitev ponudbe ne izkaže izpolnjevanje pogojev. Naročnik nadalje navaja, da je izbranega ponudnika zgolj zaradi previdnosti in načela enake obravnave ponudnikov pozval, da ponudbo dopolni z dokazilom, da bo uporabljeni les izviral iz zakonitih virov. Izbrani ponudnik je namreč podpisal Izjavo o upoštevanju temeljnih okoljskih zahtev po Uredbi o zelenem javnem naročanju. Naročnik zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja jasno, da morajo ponudniku predložiti dokazilo, ne glede na to, ali bodo ponudniki uporabili les kot glavni ali pomožni material. Naročnik zatrjuje, da je Priloga št. 7 izpolnjena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da predloženi referenčni potrdili zajemata vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je možno preveriti verodostojnost referenc. Zahteve, da mora biti referenčni obrazec izdelan kasneje od dneve objave javnega razpisa, ni postavil. Glede nepodpisanega popisa del pa naročnik navaja, da ni zahteval podpisa ponudbenih cen za vse pozicije iz popisov, ampak je zahteval žig in podpis ponudnika le na prvi strani obrazca predračuna, kar pa je izbrani ponudnik storil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6.11.2014, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8.1.2014 pravočasno opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah in dodaja, da je v postopkih oddaje javnega naročila potrebno subsidiarno uporabljati pravila ZUP. Odločitev o oddaji javnega naročila vsebuje prednosti izbrane ponudbe pred neizbranimi ponudbami, zato bi zahteva za dodatno obrazložitev lahko pomenila zlorabo pravice. Vlagatelj pojasnjuje, da ZUP ne omogoča prenosa pooblastil le glede podpisa, poleg tega se morata natipkano ime in ime podpisnika ujemati. Razpisno dokumentacijo potrebno razlagati tako, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika takoj, ko je podan razlog iz katerekoli alineje 15. točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj se še sprašuje, ali bi referenčna naročnika neposredno pred podajanjem ponudbe izbranemu ponudniku še enkrat potrdila referenco, saj je možno, da so se od izdaje reference razmere spremenile in zato referenca ne bi bila dana.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, skladno s 14. členom ZPVPJN, aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima interes za dodelitev javnega naročila (vlagatelj je oddal pravočasno ponudbo) in bi mu lahko zaradi domnevnih kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Vlagateljeva ponudba se je namreč glede na merilo najnižja cena uvrstila na drugo mesto (razvidno iz Sklepa o razveljavitvi odločitvi o oddaji javnega naročila in Odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 27.11.2013), zato bi bil lahko v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, v primeru, v kolikor bi se njegove navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, izbran kot najugodnejši ponudnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da višina nastale ali potencialne škode za priznanje aktivne legitimacije, skladno s 14. členom ZPVPJN, ni relevantna, zato so navedbe vlagatelja in naročnika v tem delu brezpredmetne.

Nadalje Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik po prejemu odločitve, da se javno naročilo odda v izvedbo izbranemu ponudniku, ob vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika, dne 26.11.2013, ugotovil, da ponudbi izbranega ponudnika ni predložen BON-2, terminski plan in potrdilo o izvoru lesa (razvidno iz Zapisnika o javnem vpogledu ponudb z dne 26.11.2013 in Sklepa o razveljavitvi odločitvi o oddaji javnega naročila in Odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 27.11.2013). Naročnik je še istega dne osebno vročil pisni poziv izbranemu ponudniku, ki je bil prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, da naknadno predloži (1) obrazec BON-2 za partnerja v skupni ponudbi, (2) izdelan in podpisan terminski plan in (3) ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da je les, ki bo uporabljen, zakonitega izvora (razvidno iz Zapisnika o javnem vpogledu ponudb z dne 26.11.2013, dokumenta »Zadeva: Dopolnitev ponudbe« z dne 26.11.2013 in vročilnice). Po prejemu zahtevanih dokazil (po elektronski pošti dne 27.11.2013 in po pošti dne 28.11.2013) je naročnik s sklepom dne 27.11.2013 razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila in sprejel novo odločitev, s katero je predmetno javno naročilo ponovno oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, je potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitve načela transparentnosti pri izdaji odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremenil in sprejel novo odločitev, s katero je nadomestil prejšnjo. Protispisne in neutemeljene so vlagateljeve navedbe, da je naročnik izbranega ponudnika zgolj ustno pozval na dopolnitev ponudbe, saj kot že navedeno, iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik osebno vročil pisni poziv izbranemu ponudniku. Posledično se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vprašanja, ali je lahko zahteva za dodatno obrazložitev zgolj ustna, kakor tudi ne, ali se v postopkih javnega naročanja, glede vprašanj, ki jih ne ZJN-2 ureja, subsidiarno uporablja ZUP. Naročniku tudi ni mogoče očitati, da je odločitev o oddaji javnega naročila nejasna, neobrazložena in netransparentna, ker iz obrazložitve o odločitvi o oddaji javnega naročila ni razvidno, v katerem delu je naročnik pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe in kako je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da ni nujno, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročil vseobsežna, ker je njen namen predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, in kar vlagatelj priznava tudi v vlogi z dne 8.1.2004 (str. 3, točka 3), je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in glede na razpisana merila najugodnejša ter da je razlog za zavrnitev ostalih ponudb višja cena od izbrane ponudbe, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 79. člena ZJN-2.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe da je dokument »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 12.11.2013 in Odločitev o oddaji naročila« z dne 27.11.2013 nezakonit oz. neobstoječ. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da odločitve o oddaji javnega naročila ni podpisal župan Bojan Kontič, ki je naveden kot podpisnik. Vendar iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je namesto župana sporni dokument podpisal »po sklepu št. 031-02-01/2010 z dne 22.12.2011« podžupan dr. Franc Žerdin. Vlagatelj ni zatrjeval in ne izkazoval, čeprav je trditveno in dokazno breme na njemu, da podžupan nima pooblastila za vodenje in odločanje v postopku oddaje (predmetnega) javnega naročila. Zgolj dejstvo, da sta v odločbi navedena tako župan kot podžupan, in ne le tisti, ki je vodil in odločal v postopku (podžupan), pa po mnenju Državne revizijske komisije ne more (bistveno) vplivati na pravni položaj vlagatelja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. Kot že navedeno, je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, ker v ponudbi ni bilo predloženega BON-2 ali S.BON-1 za soponudnika Building-Zukić, d.o.o., terminskega plana in dokazila, da les, ki ga bo uporabil, izvira iz zakonitih virov. Naročnik je zato izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih dokazil, kar je izbrani ponudnik v za-to določenem roku storil. Na drugi strani vlagatelj takšnemu ravnanju naročnika nasprotuje in zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, ne pa ponudnika pozvati na dopolnitev manjkajočih dokazil.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Dopustne dopolnitve ponudb ureja 78. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v 15. točki »Izločilni pogoji« zapisal: »Naročnik bo izločil ponudbo:
- če ponudnik na poziv naročnika ali v roku, ki ga določi ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil;
- če ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali zahtev iz specifikacije naročila,
- če ponudnik ne predloži vseh zahtevanih dokazil oz. le-ta niso ustrezna;
- […]«.
Državna revizijska komisija se ne more strinjati z vlagateljem, da bi moral naročnik, na podlagi citirane 15. točke razpisne dokumentacije, ponudbo, kateri niso predložena vsa dokazila, kot nepopolno takoj izločiti iz postopka oddaje javnega naročanja. Zakon določa, kdaj je ponudba formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), kakor tudi naročnikova obvezna ravnanja v primeru formalno nepopolnih ponudb (78. člen ZJN-2). To pa pomeni, da naročnik v kolikor ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, nima pravne podlage, da ponudbo neposredno izloči iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, ampak mora dopustiti dopolnitev skladno s 78. členom ZJN-2. Naročnik sicer lahko v razpisni dokumentaciji določi, da je neka zahteva tako pomembna, da je z naročnikovega stališča bistvena, vendar v konkretnem primeru iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da je naročnik kateremu izmed manjkajočih dokazil, dal takšen pomen. Posledično je za odločitev o zahtevku za revizijo brezpredmetno, ali je potrebno izločitvene razloge v 15. točki razpisne dokumentacije, uporabljati alternativno ali kumulativno, zato se Državna revizijska komisija do teh navedb naročnika in vlagatelja ni opredeljevala.

Iz razpisne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik pogoje za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti določil v razpisni dokumentaciji v točki 4.4. »Ekonomska in finančna sposobnost« in sicer je zahteval, (1) da imajo ponudniku plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, kar so morali ponudniki dokazati s pisno izjav ponudnika, ter (2) da so imeli ponudniki v zadnjih tridesetih dneh od izdaje potrdila (BON 2 ali S.BON-1) poravnane dospele obveznosti, kar so morali ponudniki dokazati z obrazcem BON 2 ali S.BON-1. Naročnik je v primeru skupne ponudbe zahteval, da vsak partner v skupni ponudbi izpolnjuje pogoje za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti (točka 4.8. »Skupna ponudba« razpisne dokumentacije).

Med strankama ni sporno, da sta vodilni partner in soponudnik Building – Zukić, d.o.o., predložila izjavo, da imata poravnane obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da je ponudbi predložen BON-2 za vodilnega partnerja. Prav tako ni sporno, da izbrani ponudnik ponudbi ni predložil obrazca BON-2 ali S.BON-1 za soponudnika Building – Zukić, d.o.o. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je nepredložitev obrazca BON-2 ali S.BON-1 za soponudnika Building – Zukić, d.o.o., potrebno opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere jo je mogoče označiti kot formalno nepopolno. Ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočega dokazila ni bila nepopolna v delih, ki bi vplivala na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena), tehnične specifikacije ali ponudbeno ceno. Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da gre v primerih manjkajočega obrazca BON-2 ali S.BON-1 za formalno nepopolno ponudbo, ki jo je dopustno dopolnjevati (npr. v zadevah št. 018-98/2012, 018-351/2012). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postopal pravilno, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo obrazca BON-2 ali S.BON-1. Državna revizijska komisija pa se ni spuščala v presojo, ali je imel soponudnik Building – Zukić, d.o.o., v trenutku poteka roka za predložitev ponudb poravnane vse zapadle poslovne obveznosti, ker to ni predmet revizijskega zahtevka.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v drugi alineji točke 4.5. »Tehnična in kadrovska sposobnost« določil, da morajo ponudniki ponudbi priložiti izdelan in podpisan terminski plan, pri čemer so dela morala biti končana do 30.5.2014. Med strankama ni sporno, da izbrani ponudnik ob roku za predložitev ponudb ponudbi ni predložil terminskega plana. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru, glede na zahteve razpisne dokumentacije, nepredložitev terminskega plana ni takšne narave, da bi zato bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. S tem, ko je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo s terminskim planom, ni nedopustno posegel v ponudbo, saj se je namreč že s podpisom Priloge št. 9 – »Pogodba« (11. člen - Začetek in dokončanje del) zavezal, da bo z deli končal najkasneje do 30.5.2014. Drugih zahtev glede terminskega plana naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, zato časovni potek izvajanja del ni bil podvržena nobenim posebnim zahtevam oziroma pogojem naročnika. Dopolnitev s terminskim planom pa tudi ni vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na postavljeno merilo (najnižja cena), tehnične specifikacije ali ceno ponudbe, zato naročniku ni mogoče očitati, da je kršil javno-naročniško zakonodajo, ko je pozval izbranega ponudnika na predložitev terminskega plana.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v sedmi alineji točke 4.5. »Tehnična in kadrovska sposobnost« zahteval, da morajo ponudniki, v primeru, če nameravajo pri izvedbi javnega naročila uporabiti les, ponudbi predložiti dokazilo, da bo les, ki ga bo ponudnik uporabil pri izvedbi javnega naročila, izviral iz zakonitih virov. Med strankama ni sporno, da bo izbrani ponudnik, v primeru izbire, pri izvedbi javnega naročila uporabil les ter da dokazila, da bo les izviral iz zakonitega vira, ponudbi ni predložil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki morali podpisati Prilogo št. 5 – »Izjava o upoštevanju temeljnih okoljskih zahtev po Uredbi o zelenem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11 s sprem.)« ter da je izbrani ponudnik predložil podpisano Prilogo št. 5. Državna revizijska komisija zato sledi naročniku, da izbrani ponudnik že s podpisom navedene izjave zavezal, da bo uporabil les, ki izvira iz zakonitih virov. Uredba o zelenem naročanju namreč v točki 7.2.2.4. Priloge 7 – Temeljne okoljske zahteve za stavbe, določa, da kadar se pri gradnji uporabi les, mora izvirati iz zakonitih virov. Poleg tega dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni vplivala na merilo, ponudbeno ceno ali na tehnične specifikacije. Naročniku na podlagi navedenega zato ni mogoče očitati, da je nezakonito dopustil dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker Priloga št. 7 - »Izjava in pooblastilo za podpis ponudbe, ki jo predlaga skupina ponudnikov« ni pravilno izpolnjena. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije so ponudniki morali v primeru skupne ponudbe izpolniti, podpisati in žigosati Prilogo št. 7, s katero so se zavezali, da bodo v primeru izbire, predložili pravni akti o skupni izvedi naročila. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil Prilogo št. 7, ki je bila izpolnjena, podpisana in žigosana s strani obeh soponudnikov. Vlagatelj pa zatrjuje, da podpis in žig vodilnega partnerja predstavlja zgolj označbo, da gre za listino, ki je bila naročniku predložena s strani izbranega ponudnika, ne pa tudi prejem zaveze, da bo v primeru izbire, s soponudnikom predložil pravni akti o skupni izvedi naročila. S takšnimi navedbami se Državna revizijska komisija ne more strinjati, saj je potrebno podpis in žig vodilnega partnerja v Prilogi št. 7 šteti kot izjavo, da bo v primeru izbere predložil pravni akt o skupni izvedbi naročila s skupnim ponudnikom, kakor tudi kot označbo, da je Prilogo št. 7 v ponudbo priložil izbrani ponudnik.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker referenčni potrdili nista izpolnjeni skladno z zahtevami naročnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 4.5., druga alineja) kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti določil, da morajo ponudniki izkazati, da so v zadnjih petih letih izvedli dve istovrstni deli, pri čemer je morala biti posamezna vrednost posla najmanj 150.000,00 EUR z DDV. Ponudniki so morali kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja izpolniti obrazec »Reference« ter za vsako referenčno delo predložiti izpolnjeno in potrjeno referenčno potrdilo. Naročnik je v pripravljenem referenčnem potrdilu (med drugim) predvidel, da ponudniki navedejo, na podlagi katere pogodbi je bilo referenčno delo opravljeno, kdaj je bila pogodba o referenčnem delu sklenjena in kontaktne podatke kontaktne osebe. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil referenco referenčnega naročnika Mestna občina Ljubljana in referenčnega naročnika Lesnina inženiring, d.d., ter da iz predloženih referenčnih potrdil ni razvidno, po kateri pogodbi je bilo referenčno delo opravljeno in kdaj je bila pogodba o referenčnem delu sklenjena, prav tako tudi ni sporno, da v referenčnem potrdilu referenčnega naročnika Lesnina inženiring d.d. ni navedena kontaktna številka kontaktne osebe N.P.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik sicer ni sledil zahtevam razpisne dokumentacije, vendar pa obenem ugotavlja, da omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru (v nasprotju s stališčem vlagatelja) predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija poudarja, da je namen in smisel izkazovanja referenc v tem, da ponudniki preko preteklih izkušenj dokažejo, da so v preteklosti že uspešno izvedli primerljivo naročilo, na podlagi česar je mogoče utemeljeno sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V obravnavanem primeru vlagatelj niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ni tehnično usposobljen oz. da ni izkazal tehnične usposobljenosti, ampak zatrjuje zgolj pomanjkanje podatkov, ki na ugotavljanje tehnične sposobnosti nimajo vpliva. Iz podatkov, ki izhajajo iz predloženih referenčnih potrdil, je naročnik lahko ugotovil, da sta bila referenčna posla opravljena v zahtevanem času in v zahtevani investicijski vrednosti. Zato je naročnik na podlagi predloženih referenčnih potrdil lahko presodil izpolnjevanje tehnične sposobnosti, in posledično izbranemu ponudniku nebistvene formalne pomanjkljivosti njegove ponudbe ni bilo potrebno odpravljati.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti vlagatelju, da iz referenčnega potrdila naročnika Lesnina Inženiring, d.d., ni razvidno, da so bila dela izvedena pravočasno in kvalitetno. V spornem referenčnem potrdilu referenčni naročnik sicer res ni izrecno potrdil, da so bila dela »izvedena pravočasno in kvalitetno«, je pa referenčni naročnik potrdil, »da smo kot naročnik zadovoljni s skrbnostjo in strokovnostjo navedene osebe (izbranega ponudnika, op. Državne revizijske komisije) in da navedeno osebo (izbranega ponudnika, op. Državne revizijske komisije) brez zadržkov priporočamo tudi drugim potencialnim uporabnikom, ki bi rabili tovrstna dela«, kar je mogoče razumeti zgolj tako, da so bila dela izvedena pravočasno in kvalitetno. Glede revizijskih navedb, da je bilo referenčno potrdilo mogoče pridobiti šele po objavi predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, kdaj mora biti referenčno potrdilo izdano oz. pridobljeno. Navedbe vlagatelja, da »je možno, da so se od izdaje reference do danes razmere spremenile in zaradi spremenjenih razmer referenca ne bi bila več dana« so ne le, upoštevajoč peti odstavek 29. člena ZPVPJN, prepozne, ampak tudi zgolj ugibanja, katerim, skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

Nazadnje vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni podpisal popisa s ponudbenimi cenami na enoto mere ter z vrednostjo posamezne postavke, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki v Prilogi št. 10 – »Predračun« vnesti ponudbeno ceno brez DDV in z DDV. Ponudbeno ceno so ponudniki morali natančneje opredeliti po pripravljenem popisu del. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da je ponudbi predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogi št. 10 – »Predračun«, ter popis del, katerega je izbrani ponudnik izpolnil in žigosal vsako stran, ne pa tudi podpisal. Na podlagi spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval zgolj izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogi št. 10 – »Predračun« (točka 6 razpisne dokumentacije), ni pa določil, da morajo ponudniki podpisati in žigosati tudi izpolnjen popis del. V zvezi s popisom je naročnik namreč določil le, da mora ponudnik nuditi in podati cene za vse pozicije iz popisov (točka 4.11. razpisne dokumentacije), zato vlagateljevim navedbam o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi nepodpisanega popisa del, ni mogoče slediti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 23.1.2014

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnik Bernard Tajnšek, Ljubljanska cesta 3a, 3000 Celje ,
- Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje,
- 2vizija, d.o.o., Vas 23, 2360 Radlje ob Dravi,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu