018-372/2013 Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.

Številka: 018-372/2013-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata in Vide Kostanjevec ter Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem in odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda«, v sklopu 1: »Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod (19 08 05)«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SAUBERMACHER SLOVENIJA, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 1. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Prevzem in odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda«, v sklopu 1: »Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod (19 08 05)«, kot je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 15/2013, z dne 9. 9. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 4.043,90 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o naročilu za javno naročilo »Prevzem in odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda«, ki ga je razdelil na tri sklope (sklop 1 – Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod, sklop 2 – Ostanki na grabljah in sitih in sklop 3 – Odpadki iz peskolovov), objavil dne 10. 7. 2013 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN8554/2013.

Naročnik je dne 9. 9. 2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 15/2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se za izvedbo javnega naročila za sklop 1 izbere konzorcij ponudnikov Gorenje Surovina, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor in Kogal Karli Udovičič, s.p., Vrbova pot 2, Šentilj v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 2 se izbere vlagatelj, za sklop 3 pa se izbere ponudnik Ekorel, d.o.o., Laze 18 a, Kranj.

Odločitev o oddaji naročila je bila, izhajajoč iz vročilnice, vlagatelju vročena dne 12. 9. 2013, dne 17. 9. 2013 pa je vlagatelj pri naročniku, skladno s sedmim odstavkom 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 34/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), vložil zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročila, zlasti v razpisno in drugo dokumentacijo naročnika ter v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vpogled je vlagatelj opravil dne 19. 9. 2013.

Po vpogledu v dokumentacijo naročnika ter ponudbo izbranega ponudnika je zoper odločitev o oddaji naročila vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 23. 9. 2013, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, podredno pa vpogled v dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, v katere mu naročnik ni dopustil vpogledati, in dopolnitev zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navajal, da je po prejeti odločitvi o oddaji naročila zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo naročnika in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kjer mu je bil omogočen vpogled v dele dokumentacije izbranega ponudnika za Sklop 1. Predstavnika vlagatelja sta na vpogledu zahtevala vpogled v referenčna potrdila izbranega konzorcija ponudnikov, sklicujoč se na sklep Državne revizijske komisije št. 018-050/2011. Navedla sta, da je naročnik s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele predloženih referenc izbranega ponudnika, ki se nanašajo na pridobljene posle v postopkih oddaje javnih naročil, kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2 (smiselno enaka določila ZJNVETPS) in pravico vlagatelja do vpogleda v del ponudbene dokumentacije, ki je že na podlagi zakona (62. člen ZJN-2, smiselno enako določila ZJNVETPS) javen. Vlagatelj je naročniku še očital, da je z opisanim ravnanjem ta nedvomno kršil določbe lastne razpisne dokumentacije v točki 11, ki določa zaupnost postopka oziroma dokumentov s tem, ker izbranega ponudnika ni pozval, naj v svoji ponudbi umakne oznako poslovne skrivnosti, kjer za tako ravnanje ni bilo zakonske podlage.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1. 10. 2013, podano na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih navedbah v zahtevku za revizijo ter potrdil pravilnost ravnanja naročnika o nerazkritju podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovno skrivnost.

Naročnik je odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo sprejel s sklepom št. KPS-SP-/13 z dne 11. 10. 2013, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, saj v zadevi ni ravnal nezakonito in ni kršil predpisov o javnem naročanju, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik kot odgovor na vlagateljeve očitke poudarja, da je splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, takšno, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po samem zakonu pa so, ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika, javni podatki tisti, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili. Naročnik v nadaljevanju pritrjuje vzpostavljeni praksi Državne revizijske komisije, po kateri so javni podatki tudi reference javnih naročnikov, vendar pa zatrjuje, da je v predmetni zadevi ravnal pravilno, saj v sklopu 1 izbranega ponudnika sestavljata dva gospodarska subjekta, javni in zasebni, ki sta povezana v konzorcij. Naročnik navaja, da je od izbranega ponudnika prejel dve referenci, pri čemer je bila ena izmed referenc pridobljena s strani zasebnega partnerja v konzorciju, družbe Kogal Karli Udovičič, s.p., za katerega po mnenju naročnika navedena praksa Državne revizijske komisije ne velja, saj kot zasebna družba ni zavezan k objavi obvestila o oddaji javnega naročila, posledično pa tak podatek o referencah ni javen. Glede vlagateljevega očitka o neupravičeni zavrnitvi vpogleda v določene dele ponudbe izbranega ponudnika naročnik tako zaključuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse dele, ki so javni na podlagi določil ZJN-2 ter vzpostavljene prakse Državne revizijske komisije. V zvezi z očitkom vlagatelja, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, oziroma v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo, pa naročnik navaja, da ni ravnal v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije in so zato očitki vlagatelja povsem neutemeljeni.

Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN podal vlogo z dne 16. 10. 2013. V njej se je opredelil do navedb naročnika in dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. V navedeni vlogi je navedel, da so naročnikove navedbe o tem, da je vlagatelju potrdil, da sta predloženi referenci izbranega ponudnika izdani s strani sorodnih komunalnih podjetij, kot je zahteval naročnik, zanj povsem nove, kar dokazuje vsebina Zapisnika o vpogledu v ponudbe in dokumentacijo javnega naročila, iz katerega izhaja, da se je naročnik odločil, da mu vsebine referenčnih potrdil ne razkrije ter tudi ne omogoči vpogleda vanje. Vlagatelj je še navedel, da je pri potrditvi referenčnega potrdila bistveno vprašanje, kateri naročnik je kateremu izmed partnerjev v okviru konzorcija potrdil referenčno potrdilo in v kolikor gre pri tem za subjekt, ki je glede oddaje naročil vezan na javno naročniško zakonodajo, je tako pridobljeno referenčno potrdilo javno.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija v prvem delu revizijskega postopka presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, s čimer naj bi mu bila onemogočena pravica do pravnega varstva. V ta namen je v dokazne namene vpogledala v vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo z dne 16. 9. 2013, ponudbo izbranega ponudnika (zlasti sporni referenčni potrdili), naročnikovo razpisno dokumentacijo in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v spisovno dokumentacijo vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika v konkretnem primeru presojala z vidika 14. in 27. člena ZJNVETPS ter na podlagi petega odstavka 31. člena, 39. in 71. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-372/2013-5 z dne 20. 11. 2013 odločila, da:
- se vlagatelju dovoli vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika in sicer v obe priloženi referenčni potrdili na obrazcu št. 7,
- se vlagatelju dovoli vložitev pripravljalne vloge v roku 5 dni po opravljenem vpogledu.

Vlagatelj je s pripravljalno vlogo z dne 3. 12. 2013, ki jo je poslal tako naročniku kot tudi Državni revizijski komisiji, po dne 2. 12. 2013 opravljenem vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika, to je v obe referenčni potrdili - obrazec št. 7, dopolnil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila predmetnega javnega naročila v sklopu 1 nezakonita, saj je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti.

Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve po predložitvi ustreznega števila primernih referenc. Pri tem navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 16.3 določil referenčni pogoj za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, ki ga je z objavo na portalu javnih naročil z dne 31. 7. 2013 spremenil tako, da se glasi: »Ponudnik mora predložiti vsaj dve referenčni potrdili za vsak sklop, za katerega kandidira. Referenčni potrdili se morata nanašati na storitev prevzema in odstranjevanja odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda in morata biti predloženi na predpisanem obrazcu (obrazec št. 7), ki je sestavni del te razpisne dokumentacije. Storitev je morala biti opravljena pri sorodnih komunalnih podjetjih v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila in se je morala predmetno nanašati na posel, za katerega oddaja ponudbo.«, temu besedilu pa je naročnik prilagodil tudi vsebino Obrazca št. 7. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je predloženi dve referenčni potrdili javnega in zasebnega partnerja v okviru konzorcija moč šteti kot eno referenčno potrdilo, ki izhaja iz enega projekta, izvedenega za enega naročnika, za katerega konzorcij izbranih ponudnikov, katerega partnerja sta tudi v referenčnem poslu nastopala v pravno organizacijski obliki skupnega konzorcija, opravlja storitve prevzema in obdelave blata iz ene čistilne naprave. Predstavljeno dejstvo vlagatelj dodatno pojasnjuje z navedbo, da referenčni potrdili, ki ju je predložil izbrani ponudnik, izhajata iz referenčnega posla v okviru še trajajočega Okvirnega sporazuma o prevzemu in obdelavi blata iz čistilne naprave Maribor, kjer partnerja, ki sestavljata konzorcij izbranega ponudnika v predmetnem postopku javnega naročila, v katerem teče spor, s tretjim partnerjem v konzorciju sodelujeta kot izvajalec A navedenega okvirnega sporazuma, vlagatelj pa znotraj istega okvirnega sporazuma sodeluje kot izvajalec B. Vlagatelj poudarja, da predloženih referenčnih potrdil ni mogoče šteti kot dveh ločenih, ampak le kot eno referenčno potrdilo, pri katerem gre za odvoz, obdelavo in dokončno oskrbo muljev iz iste čistilne naprave komunalnih odpadnih voda Centralne čistilne naprave Maribor, torej gre za en projekt in za enega naročnika, kjer izvaja storitev konzorcij, naloge članov konzorcija pa so bile tako vsebinsko kot vrednostno jasno razdeljene in povsem ločene. V podkrepitev svojih navedb vlagatelj v revizijskem zahtevku prilaga omenjeni okvirni sporazum ter druge listinske dokaze (del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pred sklenitvijo navedenega okvirnega sporazuma, obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika v postopku izbire pred dodelitvijo referenčnega posla ter elektronsko korespondenco in zapisnik s sestanka pred začetkom izvajanja predmeta okvirnega sporazuma). Vlagatelj nazadnje v svojem zahtevku podvomi o verodostojnosti priloženih referenčnih potrdil, iz katerih izhaja, da je prejemnik referenčnega potrdila Kogal Karli Udovičič, s. p., z izvajanjem referenčnega posla začel dne 1. 1. 2013, po vlagateljevih navedbah pa se je prevzem (in odvoz) blata začel dejansko izvrševati šele 22. 1. 2013.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 12. 2013 odgovoril na navedbe vlagatelja iz pripravljalne vloge, s katero je ta dopolnil zahtevek za revizijo. Naročnik najprej navaja, da je vlagatelj v svoji dopolnitvi vsebino prvotnega zahtevka za revizijo spremenil. V nadaljevanju naročnik zatrjuje, da je predložena referenčna potrdila izbranega ponudnika preveril pri naročniku referenčnega dela in dobil potrditev, da je vsak od članov konzorcija v predmetnem postopku javnega naročila, torej Gorenje surovina, d. o. o., in Kogal Karli Udovičič, s. p., resnično opravil svoj ločen del storitev v vrednosti, ki izhaja iz predloženih referenčnih potrdil. Po mnenju naročnika je s tem izbrani ponudnik zadostil zahtevam razpisne dokumentacije glede predložitve dveh referenčnih potrdil, s katerima je dokazal istovrstnost posla vrednostno in vsebinsko. Nadalje naročnik navaja, da izbrana ponudba edina ni presegala ocenjene vrednosti za sklop 1. Iz tega razloga bi moral naročnik v primeru razveljavitve odločitve o oddaji naročila postopek v tem delu ponoviti, saj bi, če bi bila ugotovljena nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, to moral izločiti, ravno tako pa tudi ponudbo vlagatelja zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev, ki so znotraj okvirov ocenjene vrednosti, torej iz razloga nesprejemljivosti. Naročnik še dodaja, da ga vlagateljevo ravnanje sili v negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, saj da mora trenutno predmet postopka oddaje javnega naročila do izbora izvajalca oddajati po višji ceni, kot jo je ponudil izbrani ponudnik. Na podlagi vsega navedenega naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da, tako kot predhodno on sam v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vlagateljev revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vprašanja naročnikovega domnevno neustreznega ravnanja glede na določbo lastne razpisne dokumentacije v točki 11 Zaupnost postopka oziroma dokumentov, v tem delu revizijskega postopka ne bo obravnavala. Skladno z navedeno določbo razpisne dokumentacije bi naročnik ponudnika, ki bi v svoji ponudbi neupravičeno z oznako »zaupno« ali »poslovna skrivnost« označeval podatke, moral pozvati, naj tako oznako zaupnosti ali poslovne skrivnosti umakne, v kolikor pa ponudnik v roku, ki bi mu ga vnaprej določil naročnik, tega ne bi storil, bi moral naročnik tako ponudbo »v celoti zavrniti«. Sporno vprašanje je namreč že v celoti razrešeno znotraj ugotovljenega nezakonitega naročnikovega ravnanja v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-372/2013-5.

Med vlagateljem in naročnikom tako ostaja spor zlasti o vprašanju, ali referenčni potrdili izbranega ponudnika izpolnjujeta naročnikovo zahtevo po predložitvi dveh referenc za vsak sklop, za katerega ponudnik kandidira, oziroma ali je naročnik ravnal skladno z ZJNVETPS, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj bi bila ta nepravilna (dvajseta točka 2. člena ZJNVETPS) in posledično nepopolna (sedemnajsta točka 2. člena ZJNVETPS), zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (sedemnajsta točka 2. člena ZJNVETPS). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak). Skladno z osemnajsto točko 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z dvajseto točko 2. člena ZJNVETPS je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, je treba obravnavati z vidika 48. člena ZJNVETPS, ki predstavlja izhodišče za določanje pogojev za priznanje tehnične sposobnosti. Preverjanje popolnosti ponudbe se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti, pri čemer ZJNVETPS v prvem odstavku 48. člena določa, da mora naročnik v odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so ti objektivni.

Državna revizijska komisija je najprej ugotavljala domnevno nezakonito ravnanje naročnika pri ocenjevanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, za katero vlagatelj zatrjuje, da ne izpolnjuje referenčnega pogoja, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 16.3. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti v podtočki 16.3.1. Reference določil: »Ponudnik mora predložiti vsaj DVE referenčni potrdili za VSAK SKLOP, za katerega kandidira. Referenčni potrdili se morata nanašati na storitev prevzema in odstranjevanja odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda in morata biti predloženi na predpisanem obrazcu (obrazcu št. 7), ki je sestavni del te razpisne dokumentacije. Storitev je morala biti opravljena pri sorodnih komunalnih podjetjih v zadnjih PETIH LETIH pred objavo tega naročila in se je morala vsebinsko in vrednostno nanašati na istovrsten posel, za katerega oddaja ponudbo, torej v enakem ali večjem obsegu, v cenovnem in kakovostnem redu, kot je naročnikov.«. Z objavo na portalu javnih naročil dne 31. 7. 2013 je naročnik navedeno referenčno zahtevo spremenil na naslednji način: »Ponudnik mora predložiti vsaj DVE referenčni potrdili za VSAK SKLOP, za katerega kandidira. Referenčni potrdili se morata nanašati na storitev prevzema in odstranjevanja odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda in morata biti predloženi na predpisanem obrazcu (obrazec št. 7), ki je sestavni del te razpisne dokumentacije. Storitev je morala biti opravljena pri sorodnih komunalnih podjetjih v zadnjih TREH LETIH pred objavo tega naročila in se je morala predmetno nanašati na posel, za katerega oddaja ponudbo.« V skladu z novo vsebino je naročnik spremenil tudi Obrazec št. 7 – Referenčno potrdilo.

Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik za sklop 1 predmetnega javnega naročila za izpolnjevanje naročnikovih referenčnih zahtev predložil dva obrazca št. 7, torej dve referenčni potrdili. Obe referenčni potrdili je kot naročnik referenčnega dela potrdila družba Snaga, d. o. o., Maribor. Iz ponudbe nadalje izhaja, da je bilo eno referenčno potrdilo izdano družbi Kogal Karli Udovičič, s. p., Šentilj, za predmet prevzem blata iz Centralne čistilne naprave Maribor, za čas izvajanja med 1. 1. 2013 in 21. 5. 2013, vrednost referenčnega dela znaša 294.589,48 EUR z DDV, iz potrdila referenčnega naročnika pa tudi izhaja, da je bilo naročilo izvedeno pravočasno, korektno in brez reklamacij. Enako oceno kvalitete izvedenega dela je isti naročnik podal na drugem referenčnem potrdilu ponudniku Gorenje Surovina, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, za predmet prevzem blata iz Centralne čistilne naprave Maribor, za čas izvajanja med 22. 5. 2013 in 30. 6. 2013, vrednost referenčnega dela pa znaša 106.298,10 EUR z DDV.

Po vlagateljevih navedbah, da navedeni referenčni potrdili ne moreta predstavljati dveh različnih referenc, saj izhajata iz predhodnega enega skupnega projekta pri enem naročniku, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v listinsko dokumentacijo, ki jo je v podkrepitev svojih navedb vlagatelj priložil svoji dopolnitvi revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija je pri tem potrdila resničnost vlagateljevih navedb v delu, kjer navaja, da obe referenčni potrdili izbranega izvajalca izhajata iz istega referenčnega posla. Iz delov ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v postopku javnega naročila, ki predstavlja referenčni posel izbranega ponudnika v sklopu 1 predmetnega javnega naročila, ter Okvirnega sporazuma o prevzemu in obdelavi blata iz Centralne čistilne naprave Maribor, namreč izhaja, da je naročnik Snaga, d. o. o., z izvajalcem A, družbo Gorenje Surovina, d.o.o., ter izvajalcem B, družbo Saubermacher Slovenija, d. o. o. (tj. vlagateljem), sklenil okvirni sporazum o prevzemu in obdelavi blata iz CČN Maribor za obdobje dveh let, z možnostjo dvakratnega podaljšanja za obdobje enega leta, ki je z dnem podpisa pogodbenih strank, to je 24. 10. 2012, stopil v veljavo in se v tem času še aktivno izvaja. Izvajalec A, družba Gorenje Surovina, d.o.o., izhajajoč iz priložene listinske dokumentacije v tem poslu nastopa v pravno organizacijski obliki konzorcija, kot vodilni izvajalec s partnerjema Kogal, d. o. o., Šentilj, ter Kogal Karli Udovičič, s. p., Šentilj, z jasno medsebojno delitvijo obsega vsebinskega in finančnega dela posla, ki ga kot izvajalec A prevzema v Centralni čistilni napravi Maribor.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnikovo referenčno zahtevo po predložitvi dveh referenčnih potrdil, s katerima ponudnik za vsak sklop, za katerega kandidira, izkazuje svojo usposobljenost za pravočasno in kvalitetno izvedbo predmeta javnega naročila, potrebno razlagati z vidika logične in namenske razlage. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala v svojih preteklih odločitvah (npr. št. 018-181/2013, št. 018-205/2013 in druge), so reference eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre namreč za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel, ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Kapacitete predstavljajo zmogljivosti, sredstva, potrebna za izvedbo naročila, referenca predstavlja dokazilo o (celotni) usposobljenosti (izkušnjah) ponudnika.

Naročnikovo referenčno zahtevo gre v obravnavanem primeru razumeti na način, da od ponudnikov kot izkaz svoje usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila zahteva predložitev referenčnih potrdil, ki dokazujejo uspešno zaključena vsaj dva referenčna posla, ne pa zgolj predložitev dveh ločenih listin, ki bi (lahko) izkazovali usposobljenost uspešno izvedenega zgolj enega referenčnega posla. V nasprotnem primeru bi bila namreč možna tudi situacija, ko bi npr. naročnik kot dokazilo o usposobljenosti za izvedbo posla od ponudnikov zahteval predložitev npr. petih referenc, ponudnik pa bi predložil pet izvodov referenčnih potrdil, izhajajočih iz enega referenčnega posla, kar pa nedvomno, upoštevaje navedeno v prejšnjem odstavku, ni namen samih referenc. Upoštevati je potrebno tudi, da enovitega pravnega posla ni mogoče razdeliti na poljubno število krajših časovnih obdobij v skupnem obdobju celotnega trajanja tega posla, za katera bi bilo mogoče pridobiti dejansko vsebinsko in časovno ločena referenčna potrdila.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dve referenčni potrdili, od tega je vsak član konzorcija izbranega ponudnika predložil po eno referenčno potrdilo. Nesporno je tudi, da predloženi referenčni potrdili izhajata iz istega referenčnega posla, ki sta ga predložitelja referenčnih potrdil, družba Gorenje Surovina, d.o.o., in Kogal Karli Udovičič, s. p. (tj. partnerja v ponudbi izbranega ponudnika), izvajala pri referenčnem naročilu v pravno organizacijski obliki konzorcija, prvi kot vodilni izvajalec, drugi kot partner v skupni ponudbi, pri čemer je bila vsebina predmeta izvedenega referenčnega posla med člani konzorcija jasno razdeljena. Vendar pa gre kot nesporno tudi ugotoviti, da izbrani ponudnik z dvema predloženima referenčnima potrdiloma ni izpolnil naročnikove referenčne zahteve, katere namen je bil pridobiti referenčni potrdili o dveh uspešno izvedenih poslih, saj izbrani ponudnik s predloženima referenčnima potrdiloma izkazuje usposobljenost zgolj enega uspešno izvedenega posla. Prav tako ni mogoče kot ustrezne upoštevati časovne razdelitve enovitega referenčnega posla, na podlagi katere je izbrani ponudnik s strani referenčnega naročnika pridobil dve ločeni referenčni potrdili. V posledici navedenega je potrebno zaključiti, da izbrani ponudnik s predložitvijo dveh ločenih referenčnih potrdil, ki pa izhajata iz enovitega referenčnega posla, ni izpolnil naročnikove zahteve po predložitvi dveh referenčnih potrdil, s katerima bi izkazal usposobljenost za dva uspešno izvedena referenčna posla.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS, izločiti ponudbe, ki niso popolne, in ponudbe izbranega ponudnika ni izločil. Pritrditi gre namreč vlagatelju, da izbrani ponudnik s predloženima referenčnima potrdiloma izpolnitve s strani naročnika zahtevanega referenčnega pogoja ne izkazuje.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Prevzem in odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo pri procesu čiščenja komunalnih odpadnih voda«, v sklopu 1: »Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod (19 08 05)«, kot je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 15/2013, z dne 9. 9. 2013.

Državna revizijska komisija o preostalih navedbah, ki jih je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo, v nadaljevanju ni odločala. Vsebinska presoja omenjenih očitkov namreč ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 1 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v tem sklopu pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (sedma točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil v sklopu št. 1 razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu št. 1 nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZPVPJN so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa ter drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse v višini 3.996,75 EUR in stroške vlagatelja v predrevizijskem in revizijskem postopku (stroške dela in potne stroške (2x vpogled relacija Murska Sobota – Kranj – Murska Sobota: 412 km * 0,37 EUR/km = 152,44 EUR * 2 = 304,88 EUR), stroške fotokopiranja, stroške pisarniškega materiala, poštne stroške) v višini 330,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potrebne in opredeljeno navedene stroške, nastale v zadevnem postopku pravnega varstva, priznala:
- stroške takse v višini 3.996,75 EUR ter
- potne stroške, nastale z izvedbo vpogleda v dokumentacijo dne 2.12.2013, v višini 47,15 EUR (409 km x 0,11528 EUR).

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava potnih stroškov, nastalih z vpogledom v dokumentacijo pred vložitvijo revizijskega zahtevka, saj ti stroški ne predstavljajo stroškov predrevizijskega oz. revizijskega postopka. Državna revizijska komisija vlagatelju dalje ne priznava presežka nad priznanimi potnimi stroški, nastalimi z izvedbo vpogleda v dokumentacijo dne 2. 12. 2013, saj za priznanje tega podlage ni najti (5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/2012), v povezavi z 9. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 15/2003 in sprem.), 173.a členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.) ter prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava tudi stroškov pod opisom »stroške ftc., stroške pisarniškega materiala, poštne stroške«, saj vlagatelj teh stroškov po višini ni obrazložil oz. jih ni opredeljeno navedel (peti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 4.043,90 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 2. 1. 2014



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,
- SAUBERMACHER SLOVENIJA, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota,
- Gorenje Surovina, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor,
- Kogal Karli Udovičič, s.p., Vrbova pot 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- V spis zadeve, tu.