018-423/2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-423/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Nakup in pogarancijsko vzdrževanje organizatorja črpalk z vključenimi perfuzorji«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Medis, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.1.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 26.11.2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti »Nakup in pogarancijsko vzdrževanje organizatorja črpalk z vključenimi perfuzorji«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 26.9.2013, pod št. objave NMV2312/2013. Naročnik je dne 11.11.2013, pod št. NMV: 0010/2013-POG-3, izdal Odločitev o oddaji naročila, s katero je javno naročilo sprva oddal vlagatelju.

Ponudnik Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana, je na podlagi tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pravočasno, pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 14.11.2013. Ponudnik je v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila navedel, da se z odločitvijo naročnika o oddaji naročila ne strinja, saj je njegova ponudba najugodnejša, njegov ponujeni artikel pa popolnoma ustreza razpisnim zahtevam. Z isto vlogo je ponudnik zahteval tudi spremembo odločitve o oddaji naročila (v nadaljevanju: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Po preučitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik, dne 18.11.2013 (še pred 19.11.2013, ko bi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 11.11.2013 postala pravnomočna), na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 izdal Spremembo odločitve o oddaji naročila za »Nakup in pogarancijsko vzdrževanje organizatorja črpalk z vključenimi perfuzorji« (v nadaljevanju: sprememba odločitve o oddaji naročila), s katero je naročilo oddal ponudniku Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi spremembe odločitve o oddaji naročila je naročnik navedel, da je ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da so njegove navedbe v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila utemeljene.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.11.2013 zahteval vpogled v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika, vključno z morebitnimi dopolnitvami in korespondenco med izbranim ponudnikom ter celotno postopkovno dokumentacijo naročnika, zaradi suma nepravilnosti naročnikovega ravnanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Z isto vlogo je vlagatelj naročnika pozval k podaji dodatne obrazložitve spremembe odločitve o oddaji naročila in k spremembi odločitve, ki bi bila enaka prvotni odločitvi o oddaji naročila.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom, št. NMV: 0010/2013-POG-6, z dne 19.11.2013 obvestil, da je vlagatelj zahteval vpogled v njegovo ponudbeno dokumentacijo in ostalo korespondenco predmetnega naročila, katerega mu bo naročnik omogočil dne 22.11.2013 ob 12.15 uri. Hkrati je naročnik izbranega ponudnika pozval, da mu do 21.11.2013 predloži interni akt družbe, kjer je natančno opredeljeno, kateri podatki izbranega ponudnika so poslovna skrivnost. Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 20.11.2013 naročniku posredoval Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 7.10.2013 (v nadaljevanju: sklep o določitvi poslovne skrivnosti) in interni Pravilnik o varstvu poslovne skrivnosti in konkurenčne prednosti z dne 23.4.2013 (v nadaljevanju: interni pravilnik o varstvu poslovne skrivnosti).

Kot izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov in spisovno dokumentacijo, št. NMV0010/2013-POG-8, z dne 22.11.2013 (v nadaljevanju: zapisnik o vpogledu), se je vpogled vršil dne 22.11.2013 ob 12.15 uri. Iz vsebine zapisnika je razvidno, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zahtevo za spremembo odločitve o oddaji naročila in postopkovno dokumentacijo.

Vlagatelj je pravočasno zoper spremembo odločitve o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 26.11.2013. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je vlagatelj oddal pravočasno in popolno ponudbo in bil v okviru prve odločitve o oddaji naročila z dne 11.11.2013, opredeljen kot izbrani ponudnik. Vlagatelj očita naročniku kršitev načela transparentnosti (8. člen ZJN-2) v zvezi z izvedbo vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila (22. člen ZJN-2), saj ni smel vpogledati v določene dele ponudbene in postopkovne dokumentacije, prav tako pa ni bil seznanjen z vsebino sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Nekateri dokumenti na vpogledu niso bili pravilno označeni in po njegovem mnenju ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da utemeljeno sumi, da je izbrani ponudnik v okviru zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v katero vlagatelj ni smel vpogledati, izbrani ponudnik podal spremembo ali dopolnitev ponudbe in pojasnila v delu izpolnjevanja tehničnih specifikacij (trajanje baterije organizatorja črpalk MRI s štirimi perfuzorji in voziček oziroma predal za material/zdravila), ki so bila drugačna od tistih, na podlagi katerih je naročnik sprejel prvo odločitev o oddaji naročila, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika označiti kot nepopolno, saj njegova ponudba ne izpolnjuje zahtev naročnika glede trajanja baterije organizatorja črpalk MRI s štirimi perfuzorji in zahtev za voziček oziroma predal za material/zdravila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3.12.2013 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja in navedel, da naročniku ni mogoče očitati kršitev načela transparentnosti, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v vse dele ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v skladu z zakonom in običajno prakso v postopkih javnega naročanja jasno in utemeljeno kot zaupne označil vse tiste listine, ki razkrivajo poslovne podatke, pomembne za podjetje. Podlaga za opredelitev, katere listine so poslovna skrivnost pa je določil v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti in internem pravilniku o varstvu poslovne skrivnosti. Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ni predložil k ponudbi, ker kaj takega ni bilo določeno v razpisnih pogojih, niti tega ne predvideva zakon. Izbrani ponudnik poudarja, da je tudi vlagatelj v svoji ponudbi označil dokumente kot poslovno skrivnost oziroma kot zaupne. Izbrani ponudnik je poudaril, da svoje ponudbe z zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni dopolnil ali spremenil, predložil dodatna dokazna gradiva oziroma ponudil drug produkt, ampak je naročnika opozoril, da pri svoji odločitvi ni upošteval dodatnih pojasnil, ki jih je objavil na portalu javnih naročil. V nadaljevanju vloge pa je izbrani ponudnik pojasnil, zakaj je njegova ponudba popolna.

Naročnik je dne 13.12.2013 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, št. NMV 0010/2013-POG-10, s katero je zahtevek za revizijo z dne 27.11.2013 in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je prvotno odločitev o oddaji naročila z dne 11.11.2013 sprejel na podlagi opravljenega strokovnega pregleda in pravno formalnega pregleda. Izbrani ponudnik je nato v roku posredoval zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in podredno zahteval spremembo odločitve na podlagi strokovnih obrazložitev oziroma pojasnil »domnevne nepravilnosti«, ki jo je ugotovil naročnik. Strokovna komisija naročnika je na podlagi dodatnih pojasnil izbranega ponudnika ponovno pregledala ponudbo in ugotovila, da je napačno ocenila dejansko stanje in da ponudba glede na objavljene odgovore naročnika na Portalu javnih naročil in pojasnil izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje. Naročnik je zato skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 spremenil svojo odločitev. Vlagatelj je po prejemu spremembe odločitve o oddaji javnega naročila vložil zahtevo za vpogled v dokumentacijo naročnika in dokumentacijo izbranega ponudnika, naročnik pa mu je vpogled omogočil skladno s sedmim odstavkom 22. členom ZJN-2 in sklepom o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, kot izhaja iz zapisnika o opravljenem vpogledu. Naročnik je v nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo obrazložil, da sta bili ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika že od vsega začetka ustrezni oziroma popolni. Naročnik na koncu zaključi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo pavšalno navaja domnevne kršitve naročnika in ne navede dejstev in dokazov, s katerimi bi zatrjevane kršitve tudi dokazal.

Naročnik je dne 18.12.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je pravočasno z vlogo z dne 27.12.2013 opredelil do navedb naročnika. Po mnenju vlagatelja je argumentacija naročnika pavšalna, zavajajoča ter ne podaja nikakršnih dejanskih ali pravnih podlag, ki bi opravičevale naročnikov ravnanje pri izvajanju vpogleda, saj ni smel vpogledati v postopkovno dokumentacijo naročnika in v sklep o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika. Zaradi navedenega ravnanja mu je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, saj ni mogel preveriti pravilnosti naročnikovega ravnanja oziroma popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je v vlogi tudi pojasnil, da bi mu lahko naročnik v primeru zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zahteve za spremembo odločitev o oddaji naročila omogočil delni vpogled. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je upoštevajoč argumentacijo, ki jo podaja naročnik, nesporno, da je naročnik svoje zahteve v zvezi s trajanjem baterije organizatorja in v zvezi z vozičkom za zdravila, po roku za prejem ponudb močno razširil oziroma omilil, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2. Voziček za zdravila pa bi moral biti iz antimagnetnega materiala, saj gre za pričakovano lastnost produkta. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med strankama sporno, ali je naročnik omogočil vlagatelju vpogled ponudbeno dokumentacijo v skladu z 8. in 22. členom ZJN-2 in ali je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna oziroma ali bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa, da če vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu naročnik ni dovolil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, čeprav je želel preveriti ali je ponudba izbranega ponudnika primerna oziroma popolna v delu izpolnjevanja splošnih in strokovnih zahtev naročnika (trajanja baterije organizatorja MRI s štirimi perfuzorji in skladnost ponujenega vozička za material/zdravila). Ne glede na to, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteval tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo obrazložil, zakaj meni, da je ponudba izbranega ponudnika v spornem delu popolna. Naročnik se je v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo oprl na navedbe in tehnične podatke izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija na podlagi pregleda dokumentacije predrevizijskega in revizijskega postopka ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika navedel dejstva in predlagal dokaze, s katerimi dokazuje kršitve naročnika, zato lahko Državna revizijska komisija o njih odloči. Na podlagi navedenega in zaradi učinkovite rešitve spora in načela hitrosti je Državna revizijska komisija, brez da bi se spuščala v presojo o utemeljenosti kršitve v zvezi z vpogledom, sama vpogledala v dokumentacijo izbranega ponudnika in odločila o zahtevku za revizijo.

Ker se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v kateri je naročnik vlagatelja seznanil s spornimi tehničnimi podatki, je Državna revizijska komisija pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika upoštevala tudi navedbe vlagatelja v tej vlogi o novih kršitvah, dejstvih in dokazih, saj jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).
Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). V konkretnem primeru je med strankama spor o primernosti vlagateljeve ponudbe. ZJN-2 v 20. točki prvega odstavka 2. člena definira neprimerno ponudbo kot ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Tretji odstavek 71. člena ZJN-2 določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
Naročnik je na strani 2 razpisne dokumentacije določil: »Pred potekom roka za oddajo ponudb lahko naročnik dopolni ali spremeni razpisno dokumentacijo, o čemer bo pravočasno preko Portala javnih naročil obvestil vse zainteresirane ponudnike«.
Naročnik je na strani 7 razpisne dokumentacije določil: «V postopku oddaje javnega naročila bo naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 izločil ponudbe, ki niso popolne«.

Naročnik je na strani 12 razpisne dokumentacije navedel »Splošne in strokovne zahteve«, ki jih mora ponujeni predmet izpolnjevati. V konkretnem primeru sporna zahteva za organizator črpalk s štirimi perfuzorji se je glasila: »Delovanje na akumulatorsko baterijo do 6 ur«. Sporna zahteva za voziček za organizator črpalk MRI je bila »Ima predal za shranjevanje materiala/zdravil«.

Naročnik je na portalu javnih naročil podal naslednja odgovora, ki sta se nanašala na v konkretnem primeru sporni zahtevi (odgovor št. 2 na vprašanje z dne 1.10.2013, datum objave: 2.10.2013, 11:19):
- »2. vprašanje: MRI preiskava ne poteka največ 1 uro, ampak je čas lahko tudi 2 uri ali več, sploh če dodamo še čas priprave in zbujanja. Menim, da je potrebno, da ima celotna naprava možnost delovanja do 6 h, v primeru izpada elektrike in za potrebe transporta. Kako se kateri del (organizator ali črpalka) polni, je vseeno, pomembno je, da če teče po črpalki vazoaktivna podpora, mora biti zagotovljeno delovanje baterije do 6 ur na tak ali drugačen način«.
- »4. vprašanje: če v ponudbi dobimo predal za shranjevanje zdravil, je to prednost. Za shranjevanje materiala ali zdravil ne želimo nabavljati drugih vozičkov oz. povečevati cene nabave. Če se za enako ceno ponudi tudi predal za shranjevanje zdravil ali dodatni voziček v te namene, se zadeva seveda lahko ponudi«.

Vlagatelj trdi, da ponujeni artikel izbranega ponudnika ne ustreza zahtevi naročnika po delovanju baterije organizatorja MRI s štirimi perfuzorji, ponudbo izbranega ponudnika pa bi moral naročnik po njegovem mnenju izločiti. Odgovor vlagatelja na portalu javnih naročil (2. vprašanje, objava z dne 2.10.2013 ob 11.19 uri) je po mnenju vlagatelja treba razumeti tako, da mora celotna naprava imeti možnost delovanja do šest ur, v primeru izpada elektrike ali za potrebe transporta. Po mnenju vlagatelja je nesporno, da del naprave, ki se napaja iz baterije namenjene centralnemu obveščanju z vidnim alarmom, na baterijo deluje zgolj eno uro. Posledično po eni uri baterijskega delovanja naprava ne zagotavlja polne funkcionalnosti. Naročnik pa vlagatelju nasprotuje in pravi, da ima naprava tri baterije in da zvočni in vidni alarmi še vedno delujejo na perfuzorjih, če baterija organizatorja preneha delovati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevo »delovanje na akumulatorsko baterijo do 6 ur« pojasnil z odgovorom na portalu javnih naročil (2. vprašanje, objava z dne 2.10.2013 ob 11.19 uri). Državna revizijska komisija se delno strinja z vlagateljem, da iz navedenega odgovora izhaja, da je naročnik zahteval, da celotna naprava (organizator in perfuzor) deluje na baterijo tudi v primeru izpada elektrike in v primeru transporta, hkrati pa ugotavlja, da mora biti v tem času zagotovljena tudi vazoaktivna podpora najmanj šest ur.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi, ki jo je oddal do poteka roka za predložitev ponudb navedel:
- da perfuzor deluje najmanj 10 ur in da je v primeru izpada električne napetosti ali transporta zagotovljeno delovanje črpalke za npr. dovajanje vazoaktivne podpore. Izbrani ponudnik je posebej v ponudbi izpostavil, da ima perfurzor več alarmov, ki jih je v nadaljevanju tudi naštel.
- organizator MRI ima magnetni indikator, ki meri jakost magnetnega polja ter ima vidni ter zvočni alarm za primer, če je magnetna jakost previsoka. Baterija magnetnega indikatorja deluje najmanj 1 leto. Ogrodje organizatorja je Faradayeva kletka in deluje neprestano tudi, če organizator ne deluje na električno napetost oziroma na baterijo in s tem zaščiti pred sevanjem magnetnega polja.

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponujeni perfuzorji in organizator črpalk MRI izpolnjujejo zahteve naročnika, saj je treba specifikacije perfuzorjev in organizatorja črpalk MRI izbranega ponudnika, ki jih je v ponudbi opisal ločeno, obravnavati celovito oziroma kot eno napravo. V primeru, da specifikacije ponujene opreme obravnavamo celovito je nesporno, da je ena baterija namenjena delovanju magnetnega indikatorja, ki deluje najmanj 1 leto, kar pomeni, da deluje ne glede na delovanje organizatorja črpalk MRI več kot zahtevanih šest ur. Drugo baterijo ima vsak perfuzor, ki zagotavlja delovanje perfuzorja in vazoaktivno podporo vsaj 10 ur. Organizator črpalk MRI deluje na principu Faradayeve kletke in zagotavlja neprestano zaščito pred magnetnim sevanjem brez potrebe po električnem napajanju oziroma bateriji. Tretja baterija pa zagotavlja delovanje organizatorja črpalk MRI in deluje vsaj 1 uro. Naročnik in izbrani ponudnik navajata, da v primeru, da je ta baterija organizatorja prazna in organizator ni vključen v električno napajanje, zvočni in vidni alarmi še vedno delujejo na perfuzorjih in so slišni in vidni skozi prozorna vrata organizatorja. Državna revizijska komisija navedbe naročnika sprejema kot prepričljive, saj je izbrani ponudnik v svoji ponudbi izrecno navedel, da ima perfuzor več vrst alarmov, ki jih je v nadaljevanju ponudbe tudi naštel. Navodila za uporabo organizatorja črpalk MRI vsebujejo tudi opozorilo, da če se uporablja organizator črpalk MRI na baterijo, je treba poskrbeti, da imajo perfuzorji za pričakovani čas infundiranja zadosti polno baterijo. Da zvočni in vidni alarmi v primeru prenehanja baterije organizatorja MRI ne bi delovali, tudi ni bil razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika v primeru prve odločitve o oddaji naročila (dopis strokovne članice razpisne komisije z dne 7.11.2013), temveč je bil razlog, da baterija organizatorja ne zagotavlja delovanja magnetnega indikatorja. Na podlagi pojasnila izbranega ponudnika iz zahteve za dodatno obrazložitev je tudi strokovna članica razpisne komisije z odgovorom na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 15.11.2013 potrdila, da ponujeni artikli ustrezajo zahtevam naročnika. Strokovna članica razpisne komisije je v predrevizijskem postopku podala odgovor z dne 29.11.2013, s katerim je odgovorila na navedbe v zahtevku za revizijo in navedla, da organizator črpalk MRI ustreza zahtevam naročnika, saj je zagotovljeno delovanje baterije magnetnega indikatorja in črpalk več kot šest ur. Državna revizijska komisija šteje odgovore strokovne članice razpisne komisije kot mnenje uporabnika predmeta javnega naročila, ki ima ustrezna strokovna znanja in veščine, da je ustrezno preučila strokovni del ponudbe izbranega ponudnika. Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da celotna naprava izbranega ponudnika deluje in zagotavlja vazoaktivno podporo najmanj 10 ur, centralno obveščanje z zvočnim in vidnim alarmom pa deluje tudi v primeru nedelovanja baterije za organizator, s čimer je izpolnjena zahteva naročnika v obravnavanem primeru. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker baterija organizatorja deluje le 1 uro, zavrnila kot neutemeljene.

V zvezi z vozičkom za material/zdravila vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu neprimerna in nepopolna in bi jo bilo treba tudi iz tega razloga izločiti. Po mnenju vlagatelja bi moral biti voziček za material/zdravila iz antimagnetnega materiala, saj v nasprotnem primeru onemogoča delovanje MRI. Vlagatelj meni, da je treba v konkretnem primeru upoštevati teorijo pričakovanih lastnosti produkta, ki jo je že v več svojih odločitvah povzela Državna revizijska komisija. Navedeno pojasnjuje na način, da je treba glede na namen blaga, ki je predmet javnega naročila in pričakovano uporabo zagotoviti voziček iz antimagnetnega materiala in je kompatibilen z zahtevami enote MRI. Naročnik navedbam vlagatelja nasprotuje in pravi, da ponujeni voziček za material/zdravila ustreza zahtevam naročnika, saj zahteve po antimagnetnem materialu vozička ni podal. Prav tako pravi, da ponujeni voziček ni treba, da je prisoten med preiskavo in je lahko ločen od organizatorja MRI v drugem prostoru in se ga uporablja ločeno. Naročnik trdi, da ni nikjer postavil zahteve, da se mora voziček uporabljati med preiskavo. Naročnik dodatno pojasnjuje, da vlagateljev ponujeni voziček za organizator MRI vsebuje predal za material/zdravila in se ne da ločiti od organizatorja, zato mora biti iz antimagnetnega materiala, da ne bi motil izvajanja preiskave.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevo, da mora imeti voziček za organizator črpalk MRI predal za shranjevanje materiala/zdravil z odgovorom (4. vprašanje, objava z dne 2.10.2013 ob 11.19 uri) na portalu javnih naročil spremenil tako, da predal za shranjevanje zdravil/materiala ni bila več zahteva, temveč prednost. Naročnik je dovolil, da so lahko ponudniki za enako ceno ponudili tudi predal za shranjevanje materiala/zdravil ali dodatni voziček za shranjevanje materiala/zdravil, katerega je ponudil izbrani ponudnik.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi, ki jo je oddal do poteka roka za predložitev ponudb navedel, da je Inox Trolley (voziček za shranjevanje materiala/zdravil) voziček iz nerjavečega jekla ter vsebuje: predal, 2 odlagalni površini z dvignjenim robom proti neželenemu padanju materiala iz vozička ter 4 gumijaste rotacijske koleščke z dvema zavorama. Državna revizijska komisija na podlagi odgovora na portalu ugotavlja (4. vprašanje, objava z dne 2.10.2013 ob 11.19 uri), da je izbrani ponudnik nesporno imel možnost ponuditi dodatni voziček za material/zdravila iz nerjavečega jekla in da za navedeni voziček naročnik v razpisni dokumentaciji in odgovoru na portalu javnih naročil ni določil, nobenih strokovnih zahtev. Ker voziček za material/zdravila ni bila zahteva iz tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, na podlagi katere bi lahko naročnik izločil ponudbo ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, če vozička za material/zdravila ne bi ponudil, ponudbe izbranega ponudnika tudi ni mogoče izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, ker je izbrani ponudnik po svoji volji ponudil tudi navedeni voziček. Glede na navedeno je nepomembno ali ima ponujeni voziček za material/zdravila pričakovane lastnosti predmeta, kakršne navaja vlagatelj ali ne, zato je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja kot neutemeljene, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu neprimerna.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da so pravilne naročnikove navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika bila primerna in popolna že od vsega začetka oziroma od predložitve ponudbe, vendar je naročnik, kot to tudi sam navaja, prvotno napačno ocenil dejansko stanje in naročilo oddal vlagatelju, katerega ponudba je bila cenovno višja. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik s podajo zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila spremenil svojo ponudbo v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija na podlagi primerjave specifikacij ponujene opreme izbranega ponudnika z zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (obrazložitev je razvidna tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo) ugotavlja, da izbrani ponudnik v zahtevi za dodatno obrazložitev ni navedel novih tehničnih podatkov oziroma jih predstavil na drugačen način kot v opisu specifikacij ponujene opreme v svoji ponudbi. Na podlagi navedenega je treba navedbe vlagatelja, da je naročnik nekritično sprejel navedbe izbranega ponudnika v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrniti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni spreminjal ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in ni ponudil drugega predmeta oziroma ni ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik je v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila podal le pojasnilo že obstoječe ponudbene vsebine, katero bi lahko od izbranega ponudnika zahteval tudi naročnik, ključno pa je, da je naročnik ravnal skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2, ko je ugotovil nezakonitost in z namenom odprave te nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremenil in sprejel novo odločitev, s katero je nadomestil prejšnjo še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila z dne 11.11.2013. S takšnim ravnanjem naročnik nikakor ni po roku za predložitev ponudb omilil sporni zahtevi v korist izbranega ponudnika in spreminjal razpisne dokumentacije v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2, saj je pri sprejemu spremembe odločitve o oddaji javnega naročila moral upoštevati tudi odgovora na portalu javnih naročil, ki sta na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postala del razpisne dokumentacije.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika skladno z 80. členom ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

V povzetku vseh predstavljenih ugotovitev je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26.11.2013 zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16.1.2014


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Medias International d.o.o., Leskoškova cesta 9D, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu