018-406/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-406/2013-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Dobava varnostnih ograj za potrebe interventne zamenjave na G+R cestah na območju RS za obdobje treh let - sklop I. in II.« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KVEDER, d. o. o., Zadobrova 135, Škofja vas (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 1. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 6. 11. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5. 8. 2013 sprejel sklep (številka 43001-156/2013/3 412) o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo varnostnih ograj za potrebe interventne zamenjave na G+R cestah na območju Republike Slovenije za obdobje treh let – sklop I. in II. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 6. 8. 2013 (pod številko objave JN9827/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 8. 8. 2013 pa (pod številko dokumenta 266228) tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 153 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 22. 10. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 43001-156/2013/19 412 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu I in v sklopu II odda ponudniku »LIKO d. d. Liboje, Liboje 26a, 3301 Petrovče«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 23. 10. 2013, dne 6. 11. 2013 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 6. 11. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, odloči, da se odločitev o oddaji naročila (v sklopih I in II) ter »morebitne vse kasnejše odločitve v predmetnem postopku javnega naročila« razveljavijo, pa tudi, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške revizijskega postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj (v navezavi na sklop I) zatrjuje, da
 izbrani ponudnik (vodilni partner L.) za nobeno varnostno ograjo (in njene elemente), ki jo prevzema v izvajanje, ni priložil potrdila pooblaščene organizacije o ustreznosti antikorozijske zaščite, saj P, d. o. o., ki za vodilnega partnerja vrši storitve cinkanja, ni pooblaščena s strani »Slovensk[e] akreditacij[e]« oziroma s strani »katerega koli drugega enakovrednega evropskega akreditiranega organa za izdajanje tovrstnih potrdil«;
 je potrdilo o skladnosti antikorozijske zaščite glede lesene (in jeklene stranske) varnostne ograje nivoja zadrževanja N2 (zabite) izdalo podjetje Z. Italia, s. p. a., ki vrši storitve cinkanja lesene ograje C. N2W4 v bankino, tudi to pa ni pooblaščeni organ za izdajanje tovrstnih potrdil;
 izbrani ponudnik (vodilni partner) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni priložil certifikata za jekleno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, pač pa je predložil certifikata številka 1020-CPR-090-024148 in 1020-CPR-090-030465, ki se oba nanašata na enostransko cestno varnostno ograjo N2W5 zabito;
 izbrani ponudnik (vodilni partner) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni priložil certifikata za leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, pač pa je predložil certifikat številka 1020-CPR-090-030467 za zabito varnostno ograjo (iz jekla in lesa, enostransko);
 da se postavlja tudi vprašanje »same verodostojnosti« certifikata (številka 1020-CPR-090-030467), saj naj bi »LES PROFILES DU CENTRE S.A.S.« vodilnemu partnerju izbranega ponudnika »podelil zgolj ekskluzivno pravico distribucije – prodaje njegovih ograj na teritoriju, ki je opredeljen v 2. členu navedene ekskluzivne prodajne pogodbe«, kar pomeni, da vodilni partner izbranega ponudnika ne more nastopati »da proizvaja oz. da se zanj predmetna ograja proizvaja in da se proizvaja v njegovem proizvodnem obratu«. Vlagatelj ob tem še zatrjuje, da je priloga »št. 1 k ekskluzivni prodajni pogodbi« […] »v veljavo vstopila« […] »še preden je ekskluzivna prodajna pogodba bila sploh sklenjena oz. podpisana«;
 je verodostojnost in veljavnost certifikatov (o nespremenljivosti lastnosti) češkega inštituta Z. v ponudbi izbranega ponudnika vprašljiva, saj je na njih navedeno, da so izdani še pred uvedbo Uredbe (EU) številka 305/2011. Po zatrjevanju vlagatelja se zaradi prenehanja veljavnosti »Direktive o gradbenih proizvodih CPD« […] »izdani certifikati o skladnosti CPD trajno umaknejo in se nadomestijo z novimi izdanimi v skladu Uredbe o gradbenih proizvodih CPR, v kolikor je nosilec certifikata uvedel sistem kontrole proizvodnje, ki zagotavlja, da proizvodnja blaga poteka v skladu s tehničnimi specifikacijami za gradbene proizvode ob upoštevanju Uredbe 305/2011/EU«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj (v navezavi na sklop II) zatrjuje
 da je potrdilo o skladnosti antikorozijske zaščite za leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 zabito (certifikat številka 071/2131/CPR/2013) izdalo podjetje Z. Italia, s. p. a., ki vrši storitve cinkanja lesene ograje C. N2W4 v bankino, ni pa pooblaščen organ za izdajanje tovrstnih potrdil;
 da v ponudbi izbranega ponudnika niso priloženi »certifikati za jekleno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu in leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu«;
 neverodostojnost »vseh priloženih certifikatov« L., izdanih »s strani češkega inštituta« Z., v ponudbi izbranega ponudnika;
 da je izbrani ponudnik priložil eno menično izjavo in bianko menico za oba sklopa, ki v takšni obliki ne omogoča(ta) »samostojno oddajanje posameznega sklopa oziroma je, v primeru, da ponudnik ne pridobi oba sklopa, za naročnika neveljavna in neunovčljiva«.

Naročnik je dne 15. 11. 2013 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 13. 11. 2013 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo zavrača, naročniku oziroma Državni revizijski komisiji pa predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega v celoti zavrne.

Naročnik je dne 3. 12. 2013 sprejel sklep številka 43001-156/2013/30, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja glede stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na prvo zatrjevano kršitev glede sklopa I izpostavlja nivoje certifikatov kakovosti po ISO 10474, ugotavlja, da je fizični nadzor tretje stranke nad družbo P, d. o. o., ki za (vodilnega partnerja) izbranega ponudnika vrši storitve cinkanja, prisoten, P, d. o. o., pa je tudi vsako leto certificirana pri certifikacijski instituciji. Naročnik ob tem zaključuje, da je izbrani ponudnik predložil ustrezno tehnično dokumentacijo;
 v navezavi na drugo zatrjevano kršitev glede sklopa I oziroma v navezavi na prvo zatrjevano kršitev glede sklopa II ugotavlja, da je v primeru Z. Italia, s. p. a., Z. Ljubljana izdal za proizvajalca (partnerja v skupni ponudbi) posebej za potrebe predmetnega javnega naročila potrdilo o ustreznosti protikorozijske zaščite, obenem pa zaključuje, da je izbrani ponudnik v tem delu preložil ustrezno tehnično dokumentacijo;
 v navezavi na tretje in četrto zatrjevano kršitev glede sklopa I oziroma v navezavi na drugo zatrjevano kršitev glede sklopa II ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ustrezno tehnično dokumentacijo;
 v navezavi na peto zatrjevano kršitev glede sklopa I ugotavlja, da iz dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika jasno izhaja, da »LES PROFILES DUCENTRE S.A.S.« izbranemu ponudniku dovoljuje modifikacijo njihovega sistema leseno-kovinske ograje EUR MB2 za nivo zadrževanja N2W5, dejstvo pa je tudi, da brez pisnega dovoljenja lastnika poročila o izvedenem testiranju akreditirani laboratorij sploh ne bi mogel narediti modifikacije sistema in nikakor ne bi izdal certifikata, ki je priložen in se glasi na L. (vodilnega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika);
 v navezavi na šesto zatrjevano kršitev glede sklopa I oziroma v navezavi na tretje zatrjevano kršitev glede sklopa II ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ustrezno tehnično dokumentacijo, zavrača pa tudi zatrjevanja vlagatelja, da naj bi bila verodostojnost in veljavnost certifikatov (o nespremenljivosti lastnosti) češkega inštituta Z. v ponudbi izbranega ponudnika vprašljiva;
 v navezavi na četrto zatrjevano kršitev glede sklopa II ugotavlja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni določeno, da mora ponudnik predložiti več menic in meničnih izjav, kot to (neresnično in zavajajoče) trdi vlagatelj.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 4. 12. 2013, naročnik pa je v prilogi spremnega dopisa številka 43001-156/2013/34, z dne 6. 12. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 10. 12. 2013 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 9. 12. 2013 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj (v pretežnem delu) opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, sklepe naročnika ocenjuje za nestrokovne in neutemeljene, obenem pa predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-406/2013-4 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 19. 12. 2013 pa je prejela s strani naročnika dotlej še neodstopljeno dokumentacijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila oblikoval tako, da je mogoče ponudbo oddati po dveh sklopih. Kot izhaja iz njegove vsebine, vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu I in v sklopu II.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu I in v sklopu II nepravilna in nepopolna, saj ne izpolnjuje zahtev in pogojev razpisne dokumentacije, zaradi česar bi jo moral naročnik iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izločiti. Ker naročnik tega ni storil, je po prepričanju vlagatelja kršil prvi odstavek 8. člena, 9. člen in prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16., 19. oziroma 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), oziroma »16. in 20. točk[o] prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2« (zadnji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo).

V navezavi na sklop I vlagatelj najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik (vodilni partner L.) za nobeno varnostno ograjo (in njene elemente), ki jo prevzema v izvajanje, ni priložil potrdila pooblaščene organizacije o ustreznosti antikorozijske zaščite, saj P, d. o. o., ki za vodilnega partnerja vrši storitve cinkanja, ni pooblaščena s strani »Slovensk[e] akreditacij[e]« oziroma s strani »katerega koli drugega enakovrednega evropskega akreditiranega organa za izdajanje tovrstnih potrdil«.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe med drugim določil, da se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji, glede predloženih listin in navedb (izjav) pa se od ponudnika lahko zahteva pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije (točka 2.9 Navodil za pripravo ponudbe). Ponudbena dokumentacija je morala biti napisana v slovenskem jeziku ter izdelana skladno z zahtevami in predlogami iz razpisne dokumentacije (točka 4.1 Navodil za pripravo ponudbe). Naročnik je pri tem določil tudi, da se ponudbo izloči, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali zahtev iz razpisne dokumentacije (točka 2.9 Navodil za pripravo ponudbe). Da mora ponudnik predložiti vsa dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji, je naročnik potrdil tudi v svojem odgovoru na vprašanje številka 9, ki je sestavni del »Pojasnil[a] 9, Datum objave: 10.9.2013, 12:34«, objavljenega na Portalu javnih naročil. Omenjena informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije.

Zahteve, ki jih bodo morali pri izvajanju dobave jeklenih in lesenih varnostnih ograj in zaščitnih ograj – mrežnih panojev upoštevati dobavitelji, je naročnik določil v poglavju »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«. V 5. točki omenjenega poglavja je tako naročnik določil:
»Vsi sestavni deli varnostne ograje in zaščitne ograje - mrežnega panoja, če je le ta iz jeklene pločevine, morajo biti vroče cinkani oziroma so posamezni elementi iz nerjavnega materiala, v tistih točkah kjer je to izrecno zahtevano.

Jeklene varnostne ograje so razvrščene v 1. razred zaščite proti koroziji kovine. Temu primerna mora biti povprečna debelina prevleke iz cinka 86 mikrometrov, najmanjša debelina pa 76 mikrometrov. Nanesena plast cinkove prevleke mora biti enakomerna in svetla, brez odcedkov in zateklin.

Ponudnik mora predložiti potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite za ponujene varnostne ograje, ki ga mora pridobiti, od za to, pooblaščene organizacije«.

V 6. točki (alinea b) v navezavi na uvodni stavek) poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« je naročnik določil, da mora biti v ponudbi kot dodatno dokazilo (v papirni obliki v slovenskem jeziku) predloženo tudi »potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga izdajo za to pooblaščene organizacije«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik od ponudnikov zahteval, da morajo za ponujene varnostne ograje (v ponudbah) med drugim predložiti tudi potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga morajo »pridobiti, od za to, pooblaščene organizacije«, oziroma potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga »izdajo za to pooblaščene organizacije«. Citiranih zahtev naročnik ni vključil v točko 3.1 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri so določeni pogoji za priznanje sposobnosti, pač pa jih je umestil med tehnične pogoje in način dobave varnostnih ograj.

Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila v 5. oziroma v 6. točki poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« zahteval predložitev potrdila (o ustreznosti protikorozijske zaščite), torej predložitev (vsakršne) listine »pooblaščene organizacije«, s katero se ustreznost protikorozijske zaščite potrjuje, ne pa zgolj certifikata o ustreznosti protikorozijske zaščite (akreditiranega organa). Naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila prav tako ni pojasnil, definiral oziroma konkretiziral, katere organizacije bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila štel za »pooblaščene organizacije«. Naročnik v razpisni dokumentaciji ob zapisu termina »pooblaščena organizacija« gospodarskih subjektov tudi ni (morebiti) napotil na informacijski sistem Evropske komisije, poimenovan Nando (New Approach Notified and Designated Organisations), na svetovnem spletu dostopen preko spletne povezave http://ec.europa.eu/enterprise/newapproach/nando/, ki med drugim vsebuje podatke o akreditacijskih organih, priglasitvenih organih in priglašenih organih, niti na spletno stran Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_proizvode_in_blagovne_rezerve/gradbeni_proizvodi/uredba_eu_st_3052011/priglaseni_organi_nb_in_organi_za_tehnicno_ocenjevanje_tab/). Termina »pooblaščena organizacija« sicer ne uporablja (in ne definira) niti 45. člen ZJN-2 (ki v pravno relevantnem delu uporablja terminologijo »uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti«) niti Uredba (EU) številka 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 9. marca 2011, o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (Uradni list EU, št. L 88/2011; ta predvsem v poglavju VII uporablja termin »priglašeni organi«), prav tako pa pomena omenjenega termina ne opredeljuje (ne definira) niti Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000 in sprem.; v nadaljevanju: ZGPro). Slednje navedeni zakon, ki je veljal v trenutku poteka roka za prejem ponudb, uporablja zlasti izraz »certifikacijski organ«. Termina »pooblaščena organizacija« nadalje ne opredeljujejo (ne definirajo) Tehnične specifikacije za javne ceste (TSC 02.210:2010 »VARNOSTNE OGRAJE POGOJI IN NACIN POSTAVITVE«), določene z Odredbo o seznamu potrjenih tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 8/2012 in sprem.; v nadaljevanju: Odredba o seznamu potrjenih tehničnih specifikacij za javne ceste), po drugi strani pa se je z dnem uveljavitve ZGPro na podlagi njegovega 37. člena prenehal uporabljati tudi Seznam organizacij, pooblaščenih za atestiranje vijakov, matic in podložk za vezavo nosilnih jeklenih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 31/1991).

V konkretnem primeru pri razumevanju termina »pooblaščena organizacija« prav tako ne gre upoštevati nivojev »certifikatov kakovosti po ISO 10474« (tipov 2.1, 2.2, 3.1 oziroma 3.2), saj naročnik teh v obsegu, v vsebini in na način, kot izhajajo iz strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo, v razpisno dokumentacijo ni vključil (kar v posledici pomeni, da naročnik pred potekom roka za prejem ponudb v 5. oziroma v 6. točki poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« gospodarskih subjektov ni seznanil s tem, da bo termin »pooblaščena organizacija« razlagal ob upoštevati nivojev »certifikatov kakovosti po ISO 10474« – tipov 2.1, 2.2, 3.1 oziroma 3.2).

Iz predstavljenih razlogov (zlasti iz razloga, ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni pojasnil, definiral oziroma konkretiziral, katere organizacije bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila štel za »pooblaščene organizacije«), pa tudi iz razloga, ker v konkretnem primeru ni (dovolj) jasno, s kakšnim pooblastilom (po vsebini) morajo »pooblaščene organizacije« sploh razpolagati, niti, kdo naj bi jim takšno pooblastilo izdal oziroma podelil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (citirani) zahtevi naročnika, po katerih morajo ponudniki za ponujene varnostne ograje (v ponudbah) predložiti potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga morajo »pridobiti, od za to, pooblaščene organizacije«, oziroma potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga »izdajo za to pooblaščene organizacije« (5. oziroma 6. točka poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«), nista (dovolj) jasni oziroma ne podpirata interpretacije vlagatelja, da bi ponudniki v svojih ponudbah morali predložiti potrdila »Slovensk[e] akreditacij[e]« oziroma »katerega koli drugega enakovrednega evropskega akreditiranega organa za izdajanje tovrstnih potrdil«.

Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2, mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). V primeru, ko razpisna dokumentacija ni (dovolj) jasna, je potrebno skladno z ustaljeno prasko Državne revizijske komisije uporabiti razlago njenih določb, ki je do ponudnikov (naj)manj stroga. Zato je v posledici doslej predstavljenih okoliščin konkretnega dejanskega stanja potrebno izhajati iz stališča, da sta zahtevi naročnika iz 5. oziroma 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« izpolnjeni že v primeru, če je ponudnik v ponudbi predložil potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite ponujenih varnostnih ograj, izdano s strani organizacije, ki potrdi skladnost proizvodov z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji. Kot ustrezno doslej predstavljenim zahtevam razpisne dokumentacije je v konkretnem primeru zato šteti tudi potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite ponujenih varnostnih ograj, katero je izdano (oziroma katerega je ponudnik pridobil) s strani organizacije, ki zanj vrši storitve vročega cinkanja (nanosa antikorozijske zaščite) ponujenih varnostnih ograj. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznih predlogov vlagatelja »spletna stran Slovenske akreditacije« in »spletna stran Accredia«. Tudi morebitna izvedba omenjenih dokazov ob upoštevanju doslej predstavljenega razumevanja razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija izvedla dokaz z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Ob tem je ugotovila, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja dokument, izdan s strani (gospodarskega subjekta) P., d. o. o., skupaj s prilogami (certifikati, atesti in kalibracijskim certifikatom). Državna revizijska komisija po proučitvi vsebine omenjene dokumentacije ugotavlja, da ta, ob zelo splošni in v delu (ki se glasi »pooblaščene organizacije«) nejasni zahtevi tretjega odstavka 5. točke ter alinee b) (v navezavi na uvodni stavek) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«, lahko predstavlja v razpisni dokumentaciji zahtevano potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite ponujene varnostne ograje. Iz dokumenta, izdanega s strani (gospodarskega subjekta) P., d. o. o., namreč med drugim jasno izhaja, da so bistvene zahteve, ki jih izpolnjuje cinkova prevleka, naslednje: povprečna debelina (prevleke iz cinka) je 86 mikrometrov, najmanjša debelina (prevleke iz cinka) je 76 mikrometrov, nanesena plast cinkove prevleke pa je enakomerna, svetla, brez odcedkov in zateklin. Sodeč po predstavljenem torej omenjeni dokument (skupaj s prilogami) potrjuje ustreznost antikorozijske zaščite v izbrani ponudbi ponujene varnostne ograje, kot je bila zahtevana v prvem oziroma drugem odstavku 5. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«. Poleg tega iz omenjenega dokumenta izhaja, da je gospodarski subjekt P., d. o. o., vsako leto certificiran pri »certifikacijskem organu BVQI«, ki ugotavlja, ali so njegovi postopki v skladu z zahtevami standarda za vroče cinkanje »SIST EN ISO 1461 ter drugimi standardi in zahtevami«, v ponudbi pa je priložen tudi certifikat Bureau Veritas Certification o skladnosti (uvedenega) sistema vodenja gospodarskega subjekta P., d. o. o., z zahtevami standarda ISO 9001:2008 (področje certificiranja: storitve protikorozijske zaščite jeklenih konstrukcij z vročim pocinkanjem). Glede na doslej predstavljeno razumevanje razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija ni izvedla vlagateljevega dokaznega predloga »vpogled v spletno stran« gospodarskega subjekta P., d. o. o. Tudi morebitna izvedba omenjenega dokaza ob upoštevanju predstavljenega razumevanja razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na odločitev o izpostavljenem delu vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vsebinsko primerljivo je ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija odločila tudi o delu zahtevka za revizijo (tretji odstavek na sedmi strani), v katerem vlagatelj zatrjuje, da je potrdilo o skladnosti antikorozijske zaščite glede lesene (in jeklene stranske) varnostne ograje nivoja zadrževanja N2 (zabita) izdalo podjetje Z. Italia, s. p. a., ki vrši storitve cinkanja lesene ograje C. N2W4 v bankino, tudi to pa ni pooblaščeni organ za izdajanje tovrstnih potrdil. Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja potrdilo o skladnosti (»Conformity Certificate«), izdano s strani subjekta Z. Italia, s. p. a., upoštevaje
 zelo splošno in v delu (ki se glasi »pooblaščene organizacije«) nejasno zahtevo tretjega odstavka 5. točke ter alinee b) (v navezavi na uvodni stavek) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«,
 dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje morebitne (vsebinske) neustreznosti predloženega potrdila o skladnosti (»Conformity Certificate«), izdanega s strani subjekta Z. Italia, s. p. a., z določbami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila iz kakšnega drugega razloga,
pa Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga »vsebinsko nepopolna in jo je potrebno iz postopka predmetnega naročila izločiti, odločitev naročnika pa razveljaviti« (četrti odstavek na sedmi strani zahtevka za revizijo). Glede na doslej predstavljeno razumevanje razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija ni izvedla vlagateljevega dokaznega predloga »vpogled v spletno stran« Z. Italia, s. p. a. Tudi morebitna izvedba omenjenega dokaza ob upoštevanju predstavljenega razumevanja razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na odločitev o izpostavljenem delu vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Ker je razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila zelo splošna in v delu zahteve (ki se glasi »pooblaščene organizacije«) tretjega odstavka 5. točke ter alinee b) (v navezavi na uvodni stavek) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« nejasna, kar pomeni, da je potrebno v konkretnem primeru skladno z ustaljeno prasko Državne revizijske komisije dopustiti vsako razlago, ki jo takšna določba dopušča, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu I in v sklopu II iz doslej predstavljenih razlogov nepravilna in nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izločiti. Vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (zato) tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenih razlogov v sklopu I in v sklopu II ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali katero od določb ZJN-2.

Državna revizijska komisija pa ob tem opozarja, da je vsebina njene presoje v revizijskem postopku zgolj odločanje o zakonitosti naročnikovega ravnanja v navezavi na določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila in v navezavi na določbe ZJN-2. Dosedanje ugotovitve tako v ničemer ne spreminjajo dejstva, da naročnika tudi v izvedbeni fazi postopka oddaje zadevnega javnega naročila (še vedno) zavezujejo določbe pozitivne zakonodaje, ki se nanašajo na varnostne ograje, pa tudi Tehnične specifikacije za javne ceste (TSC 02.210:2010 »VARNOSTNE OGRAJE POGOJI IN NACIN POSTAVITVE«), določene z Odredbo o seznamu potrjenih tehničnih specifikacij za javne ceste, vključno z njihovo točko 1.3, ki se glasi: »Na javnih cestah se lahko postavljajo varnostne ograje, ki imajo certifikat skladno s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2« (v zvezi s tem primerjati še zlasti točko 2.2 Tehničnih pogojev in načina dobave varnostnih ograj).

V nadaljevanju zahtevka za revizijo (alinea a) na osmi in deveti strani) vlagatelj v navezavi na sklop I zatrjuje, da izbrani ponudnik (vodilni partner) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni priložil certifikata za jekleno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, pač pa je predložil certifikata številka 1020-CPR-090-024148 in 1020-CPR-090-030465, ki se oba nanašata na enostransko cestno varnostno ograjo N2W5 zabito.

V 6. točki (alinea a) oziroma alinea c) v navezavi na uvodni stavek) poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« je naročnik določil, da morajo biti v ponudbi predložena naslednja dodatna dokazila v papirni obliki v slovenskem jeziku:
»a) izjav[a] o lastnostih, da ima proizvajalec gradbenega proizvoda, v tem primeru blaga, ki je predmet naročila, vpeljan sistem kontrole proizvodnje, s katerim zagotavlja, da je proizvodnja blaga usklajena z ustreznimi tehničnimi specifikacijami (glej Uredba EU o gradbenih proizvodih CPR, št. 305/2011)«
»c) dokument, s katerim ponudnik potrjuje, da je blago, ki je predmet javnega naročila v skladu z zahtevanimi standardi iz razpisne dokumentacije in da pogoji in način postavitve ustrezajo minimalnim zahtevam tehničnih specifikacij TSC 02-210 točke 6 in parametrom iz standarda SIST EN 1317«.
Da mora ponudnik predložiti vsa dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji, je naročnik potrdil tudi v svojem odgovoru na vprašanje številka 9, ki je sestavni del »Pojasnil[a] 9, Datum objave: 10.9.2013, 12:34«, objavljenega na Portalu javnih naročil. Omenjena informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« (v navezavi na uvodni stavek) ni zahteval »predložitev certifikatov«, kot to v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na osmi strani) zatrjuje vlagatelj, pač pa je zahteval predložitev dokumenta, s katerim »ponudnik potrjuje, da je blago, ki je predmet javnega naročila v skladu z zahtevanimi standardi iz razpisne dokumentacije in da pogoji in način postavitve ustrezajo minimalnim zahtevam tehničnih specifikacij TSC 02-210 točke 6 in parametrom iz standarda SIST EN 1317«. Naročnik je v tehničnih pogojih namreč uporabil pojem »dokument« (ki ga je vezal na ponudnika, kar izhaja iz zapisa »s katerim ponudnik potrjuje«), ne pa pojma »certifikat«.

Kot naslednje Državna revizijska komisija (po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) ugotavlja, da je izbrani ponudnik (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) že s predložitvijo Izjav o lastnostih »PO EU 305/2011, Annex V« po vsebini predložil dodatna dokazila, zahtevana v alinei a) in v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« (torej v obeh alineah). Vsebina omenjenih izjav namreč izraža vsebino (dveh) dokazil, zahtevanih v alinei a) in v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«. Iz omenjenih izjav je (v 6. točki, v povezavi s 7. točko) razvidno tudi, da je kot sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda, določen v Prilogi V. Uredbe (EU) številka 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 9. marca 2011, o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (Uradni list EU, št. L 88/2011; v nadaljevanju: Uredba (EU) številka 305/2011), naveden sistem 1, kar je skladno z zahtevo standarda EN 1317-5:2007+ A2:2012. Upoštevaje tretji odstavek člena 4 omenjene Uredbe (EU) številka 305/2011 proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi. Res je sicer, da se izbrani ponudnik v 7. točki Izjave o lastnostih »PO EU 305/2011, Annex V« sklicuje na certifikat o nespremenljivosti lastnosti številka 1020-CPR-090-024148 oziroma na certifikat o nespremenljivosti lastnosti številka 1020-CPR-090-030465, vendar pa to iz razloga, pojasnjenega zlasti v prvem in drugem stavku tega odstavka (upoštevaje ostale predstavljene razloge), v konkretnem primeru ni odločilno. Poleg tega Državna revizijska komisija (prepričljivega) zaključka, da se certifikata številka 1020-CPR-090-024148 in 1020-CPR-090-030465 nanašata na enostransko cestno varnostno ograjo N2W5 zabito, ni mogla napraviti zgolj na podlagi poimenovanja (različice, tipa) izdelka, kot je naveden v omenjenih dveh certifikatih v ponudbi izbranega ponudnika (vključno z dokumentom izbranega ponudnika z dne 3. 10. 2013, v katerem je ta naročniku predložil prevode certifikatov), glasi pa se »ROAD RESTRAINT SYSTEM«, »variant : road steel single sided safety barrier«, »type : Single guard rail« (»CESTNI ZADRŽEVALNI SISTEM«, »Različica: varnostna ograja iz jekla, enostranska«, »Tip: Enostranska cestna varnostna ograja (Single guard rail)«), oziroma »ROAD RESTRAINT SYSTEM«, »variant: safety steel barrier – one side«, »Type: Single guard rail« (»CESTNI ZADRŽEVALNI SISTEM«, »Različica: varnostna ograja iz jekla, enostranska«, »Tip: Enostranska cestna varnostna ograja (Single guard rail)«). Dejstva, da se certifikata številka 1020-CPR-090-024148 in 1020-CPR-090-030465 nanašata na enostransko cestno varnostno ograjo N2W5 zabito, torej vlagatelj zgolj z izpostavljenimi zatrjevanji ni izkazal, dokazal pa jih ni niti z ostalimi (izvedenimi) dokaznimi predlogi (podanimi zlasti na enajsti strani zahtevka za revizijo). Glede na navedeno vlagatelj ni dokazal niti svojega zatrjevanja, da je »[z]a certifikat številka 1020-CPR-090-030465« […] »Izjava o lastnostih proizvajalca« L. »neresnična in ni v skladu z EN 1317-5:2007+A2:2012 in tudi v skladu z Uredbo EU o gradbenih proizvodih CPR, št. 305/2011«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek na deveti strani zahtevka za revizijo), da »[z]a jekleno ograjo N2W5 na objektu tudi ni ponudbi izbranega ponudnika priloženo nikakršno poročilo o trku ali poročilo o opravljeni modifikaciji, ki bi dokazovalo tako izpolnjevanje tehničnega pogoja naročnika postavljenega v točki 6. Kvaliteta materiala po predložitvi dokumentacije o preizkusu trka po parametru iz standarda SIST EN 1317 (točka d), kot tudi izkazovalo podlago za izdajo certifikata za tovrstno varnostno ograjo«, pa je Državna revizijska komisija ob vpogledu v poročilo o opravljenih preizkusih trka v ponudbi izbranega ponudnika (v Ocenjevalno poročilo o modifikaciji cestnega zadrževalnega sistema o lastnostih izdelka, številka 090-030462) ugotovila, da modifikacija glede enostranskega cestnega zadrževalnega sistema iz jekla »Single guard rail JVO N2W5« v njem vključuje spremembo sidranja stebrov (prvotni stebri so bili zabiti v cestne robove, novi stebri so zasidrani v parapet). Iz omenjenega Ocenjevalnega poročila o modifikaciji cestnega zadrževalnega sistema o lastnostih izdelka, številka 090-030462, prav tako izhaja zaključek, da vzorčni izdelek izpolnjuje zahteve tehnične specifikacije, izdelek pa izpolnjuje tudi »zahteve Evropskega parlamenta in Sveta 305/2011«.

Vsebinsko zelo primerljiv zaključek je Državna revizijska komisija napravila v navezavi na zatrjevanje vlagatelja (alinea b) na deveti in deseti strani zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik (vodilni partner) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni priložil certifikata za leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, pač pa je predložil certifikat številka 1020-CPR-090-030467 za zabito varnostno ograjo (iz jekla in lesa, enostransko).

Državna revizijska komisija tako (po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) ugotavlja, da je izbrani ponudnik (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) že s predložitvijo Izjav o lastnostih »PO EU 305/2011, Annex V«, po vsebini predložil dodatna dokazila, zahtevana v alinei a) in v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« (torej v obeh alineah). Vsebina omenjenih izjav namreč izraža vsebino (dveh) dokazil, zahtevanih v alinei a) in v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«. Iz omenjenih izjav je (v 6. točki, v povezavi s 7. točko) razvidno tudi, da je kot sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda, določen v Prilogi V. Uredbe (EU) številka 305/2011, naveden sistem 1, kar je skladno tudi z zahtevo standarda EN 1317-5:2007+A2:2012. Upoštevaje tretji odstavek člena 4 omenjene Uredbe (EU) številka 305/2011 proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi. Res je sicer, da se izbrani ponudnik v 7. točki Izjave o lastnostih »PO EU 305/2011, Annex V« sklicuje na certifikat o nespremenljivosti lastnosti številka 1020-CPR-090-030467, vendar pa to iz razloga, pojasnjenega zlasti v prvem in drugem stavku tega odstavka (upoštevaje ostale predstavljene razloge), v konkretnem primeru ni odločilno. Poleg tega Državna revizijska komisija (prepričljivega) zaključka, da se certifikat številka 1020-CPR-090-030467 nanaša na zabito varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5, ne pa na varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, ni mogla napraviti zgolj na podlagi poimenovanja (različice, tipa) izdelka, kot je naveden v omenjenih dveh certifikatih v ponudbi izbranega ponudnika (vključno z dokumentom izbranega ponudnika z dne 3. 10. 2013, v katerem je ta naročniku predložil prevode certifikatov), glasi pa se »ROAD RESTRAINT SYSTEM«, »Variant: steel-wood safety barrier – one side«, »Type: MB2W« (»CESTNI ZADRŽEVALNI SISTEM«, »Različica: varnostna ograja iz jekla in lesa, enostranska«, »Tip: MB2W«). Dejstva, da se certifikat številka 1020-CPR-090-030467 nanaša zgolj na zabito varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5, ne pa na varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 in delovne širine W5 na objekt, torej vlagatelj zgolj z izpostavljenimi zatrjevanji ni izkazal, dokazal pa jih ni niti z ostalimi (izvedenimi) dokaznimi predlogi (podanimi zlasti na enajsti strani zahtevka za revizijo). Glede na navedeno vlagatelj ni dokazal niti svojega zatrjevanja, da je dejstvo, da »je izjava neresnična« […] »razvidno že iz samega vpogleda v certifikat št. 1020-CPR-090-030467, ki ni izdan za enostransko jekleno cestno varnostno ograjo z distančnikom in lesenimi elementi za pritrditev na objekt, kot to zavajajoče v izjavi navaja proizvajalec in izbrani ponudnik«.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenih delih zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz doslej predstavljenih razlogov ni označil za nepopolno in je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na deseti strani zahtevka za revizijo), da se postavlja tudi vprašanje »same verodostojnosti tega certifikata«, saj naj bi »LES PROFILES DU CENTRE S.A.S.« vodilnemu partnerju izbranega ponudnika »podelil zgolj ekskluzivno pravico distribucije – prodaje njegovih ograj na teritoriju, ki je opredeljen v 2. členu navedene ekskluzivne prodajne pogodbe«, kar pomeni, da vodilni partner izbranega ponudnika ne more nastopati »da proizvaja oz. da se zanj predmetna ograja proizvaja in da se proizvaja v njegovem proizvodnem obratu«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za vprašanje morebitne (zgolj zatrjevane) kršitve pogodbenih določb med strankama pogodbe, ki ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije v zadevnem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija namreč ni pristojna za obravnavanje sporov iz civilnopravnih (obligacijskih) razmerij in s tem povezanih zatrjevanih kršitev pogodbe s strani katere od pogodbenih strank. Dejstva, ki jih v predstavljenem delu zahtevka za revizijo izpostavlja (zatrjuje) vlagatelj, se tako lahko (ob spoštovanju pozitivne zakonodaje in v njenih mejah) ugotavljajo pred (stvarno in krajevno) pristojnim sodiščem splošne pristojnosti. Da gre v konkretnem primeru pri (zatrjevanih in domnevnih) kršitvah »pogodbenih določil pač« za »stvar obeh pogodbenic«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 9) navaja tudi vlagatelj.

Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na (v prejšnjem odstavku) predstavljeni zaključek, Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi sicer zgolj sklicevanje na ekskluzivno pogodbo med vodilnim partnerjem izbranega ponudnika in »LES PROFILES DU CENTRE S.A.S.« ne pomeni, da med pogodbenima strankama poleg pogodbe, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ni obstajal še kak drug (pogodbeni) dogovor ali (pogodbeni) akt, ki bi dokazoval (potrjeval) ustreznost navedb v certifikatu (številka 1020-CPR-090-030467), ki jih v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj. Tako ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5), po katerem je »dejstvo« […] »da brez pisnega dovoljenja lastnika (LES PROFILES DUCENTRE S.A.S.) poročila o izvedenem testiranju akreditirani laboratorij« […] »sploh ne bi mogel narediti modifikacije sistema in nikakor ne bi izdal certifikata, ki je priložen in se glasi na« vodilnega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika. Morebitna neverodostojnost certifikata (številka 1020-CPR-090-030467) tako v konkretnem primeru ni dokazana, prav tako pa v konkretnem primeru ni mogoče izključiti, da med pogodbenima strankama poleg pogodbe, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ni obstajal še kak drug (pogodbeni) dogovor ali (pogodbeni) akt, ki bi dokazoval (potrjeval) ustreznost navedb v certifikatu (številka 1020-CPR-090-030467), ki jih v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj.

V posledici dosedanjih ugotovitev v konkretnem primeru Državna revizijska komisija tudi ni odločala o zatrjevanjih vlagatelja (drugi odstavek na deseti strani zahtevka za revizijo), da je priloga »št. 1 k ekskluzivni prodajni pogodbi« […] »v veljavo vstopila« […] »še preden je ekskluzivna prodajna pogodba bila sploh sklenjena oz. podpisana«.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (na enajsti, dvanajsti in deloma trinajsti strani) zatrjuje, da je verodostojnost in veljavnost certifikatov (o nespremenljivosti lastnosti) češkega inštituta Z. v ponudbi izbranega ponudnika vprašljiva, saj je na njih navedeno, da so izdani še pred uvedbo Uredbe (EU) številka 305/2011. Po zatrjevanju vlagatelja se zaradi prenehanja veljavnosti »Direktive o gradbenih proizvodih CPD« […] »izdani certifikati o skladnosti CPD trajno umaknejo in se nadomestijo z novimi izdanimi v skladu Uredbe o gradbenih proizvodih CPR, v kolikor je nosilec certifikata uvedel sistem kontrole proizvodnje, ki zagotavlja, da proizvodnja blaga poteka v skladu s tehničnimi specifikacijami za gradbene proizvode ob upoštevanju Uredbe 305/2011/EU«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ponavlja, da je izbrani ponudnik (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila) že s predložitvijo Izjav o lastnostih »PO EU 305/2011, Annex V« po vsebini predložil dodatna dokazila, zahtevana v alinei a) in v alinei c) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ« (torej v obeh alineah).

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se v skladu s členom 66 Uredbe (EU) številka 305/2011 gradbeni proizvodi, ki so bili dani na trg v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. 7. 2013, štejejo kot skladni s to uredbo, proizvajalci pa lahko pripravijo izjavo o lastnostih na podlagi potrdila o skladnosti ali izjave o skladnosti, izdane pred 1. 7. 2013 v skladu z Direktivo 89/106/EGS (prvi in drugi odstavek omenjenega člena). Iz 17. točke člena 2 iste uredbe prav tako izhaja, da »dajanje na trg« pomeni, da je gradbeni proizvod prvič dostopen na trgu Unije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ni dokazal, da gradbeni proizvodi, na katere se nanašajo certifikati številka 1020-CPR-090-024148, 1020-CPR-090-022738, 1020-CPR-090-022739, 1020-CPR-090-022741 in 1020-CPR-090-022742 (omenjene certifikate v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj), morebiti niso bili dani na trg (prvič dostopni na trgu Evropske unije) v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. 7. 2013 (v tem primeru se namreč štejejo kot skladni z Uredbo (EU) številka 305/2011). Tega ne dokazuje zgolj dejstvo, da so bili izpostavljeni certifikati izdani dne 6. 9. 2013. Dejstvo, da so bili omenjeni certifikati »prvič izdani še pred uvedbo navedene Uredbe«, v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na dvanajsti strani) izpostavlja tudi sam vlagatelj, kar kaže na to, da naj bi bili gradbeni proizvodi, na katere se nanašajo certifikati številka 1020-CPR-090-024148, 1020-CPR-090-022738, 1020-CPR-090-022739, 1020-CPR-090-022741 in 1020-CPR-090-022742, dani na trg (prvič dostopni na trgu Evropske unije) v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. 7. 2013 (v tem primeru se gradbeni proizvodi štejejo tudi kot skladni z omenjeno uredbo). Iz vsakega od omenjenih certifikatov tudi jasno izhaja zapis: »This certificate« […] »will remain valid as long as the test methods and/or factory production control requirements included in the harmonised standard, used to assess the performance of the declared characteristics, do not change, and the product, and the manufacturing conditions in the plant are not modified significantly« (v slovenskem jeziku: »Ta certifikat« […] »bo ostal v veljavi, dokler se ne spremenijo metode preizkušanja in/ali zahteve glede kontrole proizvodnje, vključene v usklajenem standardu, ki so bile uporabljene za oceno navedenih lastnosti ter se bistveno ne spremenijo izdelek in pogoji izdelave v tovarni«). Razlika je le v tem, da je v certifikatu številka 1020-CPR-090-024148 med besednima zvezama »This certificate« […] »will remain valid« zapisano »was first issued on 31.8.2010 under CPD and« (v slovenskem jeziku: »je bil prvič izdan 31. avgusta 2010 po CPD in«), v certifikatih številka 1020-CPR-090-022738, 1020-CPR-090-022741 in 1020-CPR-090-022742 je med istima besednima zvezama zapisano »was first issued on 18.1.2010 under CPD and« (v slovenskem jeziku: »je bil prvič izdan 18. januarja 2010 po CPD in«), v certifikatu številka 1020-CPR-090-022739 pa je med istima besednima zvezama zapisano »was first issued on 6.5.2010 under CPD and« (v slovenskem jeziku: »je bil prvič izdan 6. maja 2010 po CPD in«).

Res je sicer, da je češki inštitut Z. (kot ga v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj), ki vrši kontrolo proizvodnje vodilnega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika, dokument »DECLARATION« (izjavo) za proizvod »ROAD RESTRAINT SYSTEM« (cestni zadrževalni sistem) izdal dne 13. 9. 2013, kot to v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na dvanajsti strani) zatrjuje vlagatelj, vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da (v posledici) iz omenjenega dokumenta (izjave) izhaja, da je (šele) omenjenega dne vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika »uvedel sistem kontrole v proizvodnji, ki zagotavlja, da proizvodnja izdelkov poteka v skladu s tehničnimi specifikacijami za gradbene proizvode ob upoštevanju Uredbe 305/2011/EU«, niti ni dokazal, da »je navedeni inštitut šele 13.9.2013 pregledal proizvodnjo izbranega ponudnika« L. Tako že iz vsakega od posameznih certifikatov z datumom 6. 9. 2013, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, jasno izhaja, da je proizvajalec že takrat (torej že vsaj dne 6. 9. 2013 in ne šele dne 13. 9. 2013) uvedel sistem kontrole proizvodnje, ki zagotavlja, da proizvodnja blaga poteka v skladu s tehničnimi specifikacijami za gradbene proizvode ob upoštevanju »Uredbe 305/2011/EU«. Ob upoštevanju navedenega, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da se vsebina dokumenta »DECLARATION« za proizvod »ROAD RESTRAINT SYSTEM« (cestni zadrževalni sistem) glasi »The Manufacturer has established a production control system« (v slovenskem jeziku »Proizvajalec je uvedel sistem kontrole v proizvodnji«), ne pa na primer »The Manufacturer established a production control system on 13 September 2013« (v slovenskem jeziku »Dne 13. 9. 2013 je proizvajalec uvedel sistem kontrole v proizvodnji«), Državna revizijska komisija ocenjuje, da datum 13. 9. 2013 predstavlja zgolj datum izdaje omenjenega dokumenta (izjave), ne pa tudi datuma uvedbe sistema kontrole proizvodnje, ki zagotavlja, da proizvodnja blaga (vodilnega partnerja izbranega ponudnika) poteka v skladu s tehničnimi specifikacijami za gradbene proizvode ob upoštevanju Uredbe (EU) številka 305/2011. Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni (prepričljivo) dokazal, da je »navedeni inštitut šele 13.9.2013 pregledal proizvodnjo izbranega ponudnika« L. (prvi odstavek na dvanajsti strani zahtevka za revizijo).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da standard EN 1317-5:2007+A2:2012/AC:2012 predstavlja »spremembe določenih členov standarda EN 1317-5:2007+A2:2012 in obsega 2 strani (z uvodno 3)! in se nikakor na verodostojnem certifikatu ne more navajati samostojno brez navedbe standarda EN 1317-5:2007+A2:2012 katerega del je Dodatek ZA«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da organ, ki je certifikat izdal, v postopku njegove izdaje morebiti ni upošteval sprememb »določenih členov standarda EN 1317-5:2007+A2:2012«. Zgolj morebitna pomanjkljivost v formi (ne pa tudi v vsebini) po oceni Državne revizijske komisije namreč ne bi mogla vplivati na verodostojnost izdanega certifikata. Tudi sicer pa vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne zatrjuje kršitev naročnika, pač pa se mu poraja zgolj dvom v verodostojnost certifikata.

Vlagatelj kršitev ne zatrjuje niti v zadnjem odstavku na trinajsti strani zahtevka za revizijo, ki se nadaljuje kot prvi (in drugi) odstavek na štirinajsti strani zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelju se namreč v tem delu zahtevka za revizijo postavlja zgolj vprašanje »zakaj izbrani ponudnik« L. »ni že ponudbi priložil prevodov certifikatov, glede na to, da je naročnik izrecno zahteval ta dokazila v slovenskem jeziku in je izpolnjevanje tega pogoja glede jezika ponudbe eden od ključnih elementov ocenjevanja popolnosti in pravilnosti ponudb, če je z njimi evidentno razpolagal že 16.9.2013, torej en dan pred rokom za oddajo ponudbe«.

V zahtevku za revizijo (na štirinajsti strani) vlagatelj v navezavi na sklop II zatrjuje, da je potrdilo o skladnosti antikorozijske zaščite za leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 zabito (certifikat številka 071/2131/CPR/2013) izdalo podjetje Z. Italia, s. p. a., ki vrši storitve cinkanja lesene ograje C. N2W4 v bankino, ni pa pooblaščen organ za izdajanje tovrstnih potrdil.

Iz razlogov, ki so bili v navezavi na sklop I predstavljeni že doslej, Državna revizijska komisija tudi v navezavi na sklop II ugotavlja, da zahtevi naročnika, po katerih morajo ponudniki za ponujene varnostne ograje (v ponudbah) predložiti potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga morajo »pridobiti, od za to, pooblaščene organizacije«, oziroma potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga »izdajo za to pooblaščene organizacije« (5. oziroma 6. točka poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«), nista (dovolj) jasni, zato je kot ustrezno v konkretnem primeru mogoče šteti tudi potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite ponujenih varnostnih ograj, katero je izdano (oziroma katerega je ponudnik pridobil) s strani organizacije, ki zanj vrši storitve vročega cinkanja (nanosa antikorozijske zaščite) ponujenih varnostnih ograj.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja certifikat številka 071/2131/CPR/2013_rev.1, pa tudi potrdilo o skladnosti (»Conformity Certificate«), izdano s strani subjekta Z. Italia, s. p. a. Upoštevaje
 zelo splošno in v delu (ki se glasi »pooblaščene organizacije«) nejasno zahtevo tretjega odstavka 5. točke ter alinee b) (v navezavi na uvodni stavek) 6. točke poglavja »TEHNIČNI POGOJI IN NAČIN DOBAVE VARNOSTNIH OGRAJ«,
 dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje morebitne (vsebinske) neustreznosti predloženega potrdila o skladnosti (»Conformity Certificate«), izdanega s strani subjekta Z. Italia, s. p. a., z določbami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila iz kakšnega drugega razloga,
 dejstvo, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja tudi »Potrdilo o ustreznosti protikorozijske zaščite jeklenih elementov cestnih odbojnih ograj« partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika, z dne 13. 9. 2013,
pa Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga »ne izpolnjuje tehnične pogoje postavljene s strani naročnika v točki 5. in 6. Tehničnih pogojev (zahteva, da mora za vse varnostne ograje biti predloženo potrdilo o ustreznosti antikorozijske zaščite, ki ga je izdala pooblaščena organizacija, zato je nepopolna in jo je potrebno iz postopka oddaje javnega naročila izločiti, odločitev naročnika pa razveljaviti« (drugi odstavek točke 1. na štirinajsti strani zahtevka za revizijo). Glede na doslej predstavljeno razumevanje razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija ni izvedla vlagateljevega dokaznega predloga »vpogled v spletno stran« Z. Italia, s. p. a. (v povezavi z »Dokazi: kot doslej (enako kot za Sklop I)«). Tudi morebitna izvedba omenjenega dokaza ob upoštevanju predstavljenega razumevanja razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na odločitev o izpostavljenem delu vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V zahtevku za revizijo (na štirinajsti strani) vlagatelj v navezavi na sklop II glede točke »2. Nepriloženi certifikati za jekleno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu in leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu« navaja, da je obrazložitev te točke enaka »kot v točki 2. za Sklop I, saj so kot dokazila priloženi isti dokumenti«.

Ob upoštevanju navedenega se tudi Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na svojo dosedanjo obrazložitev tega sklepa, ki se nanaša na vprašanje predložitve certifikatov »za jekleno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu in leseno varnostno ograjo nivoja zadrževanja N2 na objektu« v ponudbi izbranega ponudnika, kot jo je podala v navezavi na sklop I.

V zahtevku za revizijo (na petnajsti strani) vlagatelj v navezavi na sklop II glede točke »3. Neverodostojnost vseh priloženih certifikatov« L., izdanih »s strani češkega inštituta« Z., navaja, da je obrazložitev te točke enaka »kot v točki 3. za Sklop I«. Vlagatelj ob tem navaja, da sta kot dokazili za sklop II predložena certifikata številka 1020-CPR-090-022739 in 1020-CPR-090-022742.

Ob upoštevanju navedenega se tudi Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na svojo dosedanjo obrazložitev tega sklepa, ki se nanaša na vprašanje verodostojnosti certifikatov v ponudbi izbranega ponudnika, izdanih »s strani češkega inštituta« Z., kot jo je podala v navezavi na sklop I. Državna revizijska komisija je namreč že svojo dosedanjo obrazložitev utemeljila z upoštevanjem certifikatov številka 1020-CPR-090-022739 in 1020-CPR-090-022742.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj (v točki 4. na petnajsti strani) zatrjuje, da je izbrani ponudnik priložil eno menično izjavo in bianko menico za oba sklopa, ki v takšni obliki ne omogoča(ta) »samostojno oddajanje posameznega sklopa oziroma je, v primeru, da ponudnik ne pridobi oba sklopa, za naročnika neveljavna in neunovčljiva«.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe med drugim določil, da mora biti ponudbena dokumentacija izdelana skladno z zahtevami in predlogami iz razpisne dokumentacije (točka 4.1 Navodil za pripravo ponudbe), pa tudi, da mora ponudnik (pri skupni ponudbi pa katerikoli partner) kot zavarovanje za resnost ponudbe predložiti bianko menico ter menično izjavo, s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice (točka 2.6.1 Navodil za pripravo ponudbe). Naročnik je v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe nadalje določil, da morata biti predloženi »bianko menica ter "menična izjava", skladna s predlogo. Menico in izpolnjeno menično izjavo podpiše zakoniti zastopnik izdajatelja (direktor). Na obeh listinah (menici in menični izjavi) se poleg podpisa navede tudi naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcijo podpisnika. Zahtevana višina finančnega zavarovanja je 3 % ponudbene cene (z DDV). K izvirniku menice in menične izjave se v ponudbo priloži še njuni kopiji«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točkah 2.6.1 oziroma 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe jasno zapisal, da mora ponudnik (pri skupni ponudbi pa katerikoli partner) kot zavarovanje za resnost ponudbe predložiti bianko menico ter menično izjavo (s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice), skladno s predlogo. Naročnik je torej zahteval predložitev ene menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice, ne pa predložitve več meničnih izjav s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice (za vsak sklop posebej). Zapis »menično izjavo« (tudi v sklonu »menični izjavi« in »menične izjave«) je namreč podan v ednini, ne pa v množini. Omenjeni zaključek potrjujeta tudi vsebina obrazca »MENIČNA IZJAVA s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice« in obrazec »OPOMNIK za izdelavo ponudbe«, v katerem je v stolpcu »no.« v točki »4.1.5« (v ednini) zapisano »Bianko menica in menična izjava (k izvirnikoma se priloži še njuni kopiji)«.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, ob čemer je ugotovila, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahajata tako podpisana in žigosana menica (v fotokopiji) kot tudi (ena) podpisana, žigosana in izpolnjena menična izjava (v fotokopiji). Ob upoštevanju predstavljenih določb razpisne dokumentacije (zlasti točke 2.6.1 in točke 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe) tako Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zavarovanje za resnost ponudbe, ki je neustrezno glede na določbe razpisne dokumentacije.

V primeru, če zavarovanje v vsebini, kot ga je v izpostavljenem delu ponudbe predložil vlagatelj, morebiti ne omogoča »samostojno oddajanje posameznega sklopa«, bi šlo v konkretnem primeru lahko zgolj za pomanjkljivost razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Če je vlagatelj menil, da je naročnik izpostavljene določbe v čemerkoli določil v nasprotju z določbami ZJN-2, bi moral zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). V konkretnem primeru navajanja kršitev, ki so bile ali bi morale biti vlagatelju znane pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, po poteku tega roka ZPVPJN ne dopušča, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred omenjenim rokom.

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da sta menična izjava in bianko menica v obliki, kot sta predloženi (za oba sklopa skupaj), za naročnika »neveljavn[i] in neunovčljiv[i]« zgolj »v primeru, da ponudnik ne pridobi oba sklopa«. Ker je bila ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila kot najugodnejša izbrana v obeh sklopih (glej odločitev o oddaji naročila), je predstavljena zatrjevanja vlagatelja tudi sicer razumeti na način, da v tem primeru menična izjava in bianko menica v obliki, kot sta predloženi (za oba sklopa skupaj), za naročnika nista »neveljavn[i] in neunovčljiv[i]«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (na petnajsti strani) navaja tudi, da mu je naročnik onemogočil vpogled v nekatere posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje tehničnih pogojev, tako da ni mogel ugotoviti nekaterih dejstev. Ker vlagatelj ob tem ne navaja, da je naročnik s predstavljenim ravnanjem v čemerkoli kršil določbe ZJN-2, oziroma, da mu je vpogled v nekatere posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje tehničnih pogojev, onemogočil v nasprotju z določbami ZJN-2, Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ni vsebinsko obravnavala.

Ob upoštevanju vsega v tem sklepu navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (z dne 6. 11. 2013), na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga tudi, da odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške revizijskega postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

V Ljubljani, dne 16. 1. 2014


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




































Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
– KVEDER, d. o. o., Zadobrova 135, 3211 Škofja vas
– LIKO, d. d., Liboje, Liboje 26A, 3301 Petrovče
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu