018-413/2013 Občina Radovljica

Številka: 018-413/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO UPRAVNIKA STAVB« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ALPDOM, inženiring, d. d., Radovljica, Cankarjeva ulica 1, Radovljica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, Radovljica (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 1. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 9. 2013 sprejel sklep (številka 430-0019/2013-1) o začetku postopka za izvedbo javnega naročila »IZBIRA UPRAVNIKA STAVB V VEČINSKI LASTI OBČINE RADOVLJICA ZA ČAS OD 1.1.2014 – 31.12.2017«, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 24. 9. 2013 (pod številko objave JN12112/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 4. 11. 2013 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 430-0020/2013-13 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji javnega naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »DOMINVEST d.o.o., Cesta M. Tita 18, 4270 Jesenice«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 6. 11. 2013, dne 8. 11. 2013 pa je na pošto priporočeno oddal vlogo številka 430 – 0019/2013, z dne 8. 11. 2013, poimenovano »ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI NAROČILA IN ZAHTEVA ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO POSTOPKA« (v nadaljevanju: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Naročnik je dne 14. 11. 2013 sprejel Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, številka 430-0019/2013 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj prejel dne 19. 11. 2013.

Vlagatelj je dne 27. 11. 2013 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem Državni revizijski komisiji predlaga, da odločitev o oddaji naročila razveljavi, pa tudi, da
 (naročniku) da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen,
 (naročniku naloži, da) Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil postopek razveljavljen, skupaj z dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila,
 (odloči, da naročnik) vlagatelju povrne stroške postopka (kot izhajajo iz stroškovnika).

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
 mu dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni bila vročena v roku treh delovnih dni, kar pomeni, da je naročnik zamudil »rok za Dodatno obrazložitev odločitve«,
 bi ga naročnik (če je smatral, da njegova ponudba izpolnjuje formalne pogoje, ker je reference sicer predložil, vendar ne v zadostni meri) moral pozvati, naj svojo ponudbo dopolni, ker tega ni storil, pa je kršil določilo »na 10. strani razpisne dokumentacije pod točko "Izločitveni faktorji "«,
 reference ostalih konkurenčnih podjetij niso ustrezne (oziroma niso pravilne), saj etažni lastniki, ki so podpisniki obrazca številka 5B, niso predložili pooblastil, da lahko v imenu etažnih lastnikov podpisujejo obrazec razpisne dokumentacije,
 naročnik »ni ocenjeval vlagatelja in je zgolj pavšalno in nekonkretizirano navedel, da ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije«.

Naročnik je dne 6. 12. 2013 prejel vlogo izbranega ponudnika, številka 1-1/2209/2013, z dne 6. 12. 2013 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da »so podpisniki obrazca 5B predsedniki ali predstavniki nadzornih odborov večstanovanjskih stavb, ki so v upravljanju našega podjetja, in ne zgolj nekateri etažni lastniki,« kot taki pa so »verodostojno pristojni za potrjevanje referenc«. Izbrani ponudnik ob tem meni, da so reference, predložene v njegovi ponudbi, v celoti pravilne, vlagateljeve trditve pa so v celoti neosnovane ter neutemeljene.

Naročnik je dne 11. 12. 2013 sprejel »ODGOVOR NA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, številka 430-0019/2013-23 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na prvo zatrjevano kršitev ugotavlja, da ponudniku ni dolžan vročiti »obrazložitve odločitve (kot navaja vlagatelj), ampak mu jo je dolžan poslati«, poslal pa mu jo je v roku treh delovnih dni od prejema zahteve,
 v navezavi na drugo zatrjevano kršitev ugotavlja, da je vlagateljevo ponudbo upravičen in dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, saj ugotovljene pomanjkljivosti nedoseganja višine zahtevanih referenc iz razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za formalno nepopolnost ponudbe. Odprava omenjene pomanjkljivosti bi namreč povzročila nedopustno spremembo nepravilne ponudbe v pravilno,
 v navezavi na tretje zatrjevano kršitev ugotavlja, da ni podal posebnih formalnih navodil o tem, kdo lahko potrdi (podpiše) izvedene reference, prav tako pa ni zahteval, da imajo podpisniki referenčnih potrdil pooblastila etažnih lastnikov. Naročnik dodaja, da nima nobenega razloga (takšnih razlogov pa ne navaja niti vlagatelj), da bi dvomil v siceršnjo verodostojnost in/ali resničnost predloženih referenčnih potrdil.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-19/2013-24, z dne 12. 12. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom številka 018-413/2013-3 pozvala na doplačilo takse, ki jo je vlagatelj doplačal (datum obdelave plačila predstavlja 2. 1. 2014).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da naročnik »ni ocenjeval vlagatelja in je zgolj pavšalno in nekonkretizirano navedel, da ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo po vsebini zatrjuje, da je naročnik s tem, ko mu je »zgolj pavšalno in nekonkretizirano navedel, da ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije«, kršil prvi odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena. Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZJN-2 namreč izhaja, da mora naročnik svojo odločitev (o oddaji naročila) obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila izhaja zaključek naročnika, da vlagatelj »v svoji ponudbi ne dokazuje izpolnjevanja zahtevane tehnične sposobnosti, ker ni priložil ustreznega števila referenc na področju upravljanja«, iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila pa izhaja, da je vzrok za izločitev vlagateljeve ponudbe nedoseganje višine zahtevanih referenc, saj je iz priloženega seznama referenc in potrdil (referenčnih) naročnikov razvidno upravljanje vlagatelja na treh večstanovanjskih stavbah in dvajsetih posameznih enotah. Naročnik je ob tem jasno predstavil vsebino pogoja, navedenega na »strani 7. točka 4.b razpisne dokumentacije« (stran 2 dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila), ter konkretizirano pojasnil, da je iz priloženega seznama referenc in potrdil (referenčnih) naročnikov, predloženih v vlagateljevi ponudbi, razvidno upravljanje vlagatelja na treh (namesto na zahtevanih vsaj desetih) večstanovanjskih stavbah in dvajsetih (namesto zahtevanih vsaj stotih) posameznih enotah. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (na strani 2) je naročnik nadalje (glede formalne popolnosti vlagateljeve ponudbe) zapisal, da vlagatelj v ponudbi tudi ni priložil dokazil o finančni sposobnosti, kot so bila zahtevana na »strani 9 razpisne dokumentacije« […] »pod točko 9. drugi odstavek«. Naročnik je s tem svojo odločitev obrazložil in navedel ugotovitve ter razloge zanjo.

Ob upoštevanju navedenega, ob upoštevanju razpisne dokumentacije in ob upoštevanju ostale dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila jasno razumeti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za
 nepravilno, ker naj bi vlagatelj v njej ne priložil po višini ustreznega števila referenc na področju upravljanja, s čimer naj bi vlagatelj ne dokazal izpolnjevanja zahtevane tehnične sposobnosti (iz priloženega seznama referenc in potrdil (referenčnih) naročnikov, predloženih v vlagateljevi ponudbi, naj bi bilo razvidno upravljanje vlagatelja na treh (namesto na zahtevanih vsaj desetih) večstanovanjskih stavbah in dvajsetih (namesto zahtevanih vsaj stotih) posameznih enotah),
 formalno nepopolno, saj naj bi vlagatelj v ponudbi ne priložil dokazil o finančni sposobnosti, kot so bila zahtevana na »strani 9 razpisne dokumentacije« […] »pod točko 9. drugi odstavek«.

Državna revizijska komisija v posledici povzetih predstavljenih dejstev zaključuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik svojo odločitev (o oddaji naročila, ob upoštevanju tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) obrazložil v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 in navedel ugotovitve ter razloge zanjo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da mu je naročnik »zgolj pavšalno in nekonkretizirano navedel, da ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije«, niti ni uspel dokazati, da je naročnik z vsebino obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (z obrazložitvijo svoje odločitve in navedbo ugotovitev ter razlogov zanjo) kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2 (ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da mu dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni bila vročena v roku treh delovnih dni, kar pomeni, da je naročnik zamudil »rok za Dodatno obrazložitev odločitve«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo po vsebini zatrjuje, da je naročnik iz razloga, ker mu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni vročil v roku treh delovnih dni (od prejema zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), zamudil »rok za Dodatno obrazložitev odločitve«, s čimer je v posledici kršil določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2 določen rok (treh delovnih dni po prejemu zahteve), v katerem mora naročnik ponudniku poslati dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve, ne pa rok, v katerem mora biti dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vročena ponudniku (v konkretnem primeru vlagatelju). Takšna rešitev ZJN-2 je razumljiva, saj naročnik nima vpliva na to, kdaj bo dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila po tem, ko je ponudniku (v konkretnem primeru vlagatelju) poslana, temu tudi vročena. V predstavljenem smislu je zato pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke 2. na prvi strani) ugotavlja, da »ni dolžan ponudniku vročiti obrazložitve odločitve (kot navaja vlagatelj) ampak mu jo je dolžan poslati«.

Ob upoštevanju doslej predstavljenih dejstev in ugotovitev je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ki ji jo je odstopil naročnik, izvedla pa je tudi vlagateljeva dokazna predloga »vpogled v povratnico o posredovani zahtevi za dodatno obrazložitev« in »DODATNA OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE o oddaji javnega naročila z dne 14.11.2013 prejeto dne 19.11.2013« (točka II. na strani 2 zahtevka za revizijo). Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila prejel dne 11. 11. 2013, dne 14. 11. 2013 je na pošto z vročilnico oddal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ta pa je bila vlagatelju vročena dne 19. 11. 2013. V predstavljenem smislu je zato pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke 2. na prvi strani) ugotavlja, da »je zahtevo za dodatno obrazložitev prejel dne 11.11.2013. Dodatna obrazložitev odločitve je bila s strani naročnika poslana dne 14.11.2013, torej v roku 3 delovnih dni od prejema zahteve«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik iz razloga, ker dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vlagatelju ni bila vročena v roku treh delovnih dni od prejema zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ni zamudil »rok[a] za Dodatno obrazložitev odločitve«, v posledici pa tudi ni kršil določbe tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik je namreč dodatno obrazložitev odločitve poslal vlagatelju v treh delovnih dneh po prejemu zahteve (za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da bi ga naročnik (če je smatral, da njegova ponudba izpolnjuje formalne pogoje, ker je reference sicer predložil, vendar ne v zadostni meri) moral pozvati, naj svojo ponudbo dopolni, ker tega ni storil, pa je kršil določilo »na 10. strani razpisne dokumentacije pod točko "Izločitveni faktorji "«. Iz vlagateljevih zatrjevanj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo je razbrati, da vlagatelj v njih po vsebini naročniku očita tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 ter 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njej ponudnike povabil, da oddajo svojo ponudbo v skladu z objavljenim javnim razpisom ter razpisno dokumentacijo (predzadnji odstavek 3. točke Povabila k oddaji ponudbe). Ponudnik je moral izpolnjevati vse splošno zahtevane pogoje, ki so navedeni v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (drugi odstavek 9. točke Povabila k oddaji ponudbe), neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pa je pomenila, da »se ponudba izloči iz postopka, razen če so formalnega značaja«. Za omenjeni primer je naročnik določil, da bo ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe (dvanajsti odstavek 9. točke Povabila k oddaji ponudbe). Ponudniki so morali v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v 9. točki Povabila k oddaji ponudbe, med drugim tudi dokumente za preverjanje sposobnosti (štirinajsti odstavek 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, v povezavi s 4. točko petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe). Naročnik je (v smislu pravne relevantnosti za odločitev o zahtevku za revizijo) določil, da ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev tudi s seznamom referenc, kot pogoj pa je določil: »Ponudnik je registriran upravnik vsaj 10 večstanovanjskih ali poslovnostanovanjskih stavb in ima vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot v upravljanju« (4. b. točka petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe). V 9. točki poglavja II. točke A. razpisne dokumentacije je naročnik zapisal: »Ponudnik je registriran upravnik za vsaj 10 večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih stavb in upravlja vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot«. Naročnik je pri tem dodal, da ponudnik potrdi izpolnjevanje omenjenega pogoja »z izpolnitvijo razpisnega obrazca št. 5A in 5C«. Ker naročnik razpisnega obrazca številka 5C v razpisno dokumentacijo ni vključil, je pa v razpisno dokumentacijo (med drugim) vključil obrazec številka 5B (obrazec potrdila referenčnega naročnika), je iz razpisne dokumentacije vseeno dovolj jasno razbrati, da
 so morali ponudniki izpolnjevanje omenjenega (referenčnega) pogoja (med drugim) dokazati z izpolnitvijo in predložitvijo obrazca številka 5B, ne pa z izpolnitvijo in predložitvijo obrazca številka 5C (na predstavljeni način je razpisno dokumentacijo očitno razumel tudi vlagatelj),
 je zapis, da izpolnjevanje omenjenega (referenčnega) pogoja ponudnik potrdi »z izpolnitvijo razpisnega obrazca št. 5A in 5C« (9. točka poglavja II. točke A. razpisne dokumentacije), v podčrtanem delu citata (podčrtala Državna revizijska komisija) pripisati očitni pomoti naročnika.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da obrazca številka 5C ni mogel izpolniti, ker ni bil priložen razpisni dokumentaciji, vendar pa obenem ugotavlja, da vzrok za izločitev vlagateljeve ponudbe ni v tem, da vlagatelj v njej ni izpolnil in predložil obrazca številka 5C. Omenjeno dejstvo izhaja tako iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (na strani 2) kakor tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo (na strani 2).

Ker se razpisni obrazec številka 5 (»SEZNAM REFERENC«) in razpisni obrazec številka 5A (»SEZNAM REFERENC PONUDNIKA«) nahajata na istem dokumentu (na istem listu), je vlagatelj z izpolnitvijo obrazca številka 5A po vsebini izpolnil tudi obrazec številka 5. V posledici navedenega ne gre slediti zatrjevanju vlagatelja, da omenjenega obrazca ni mogel izpolniti, ker ni bil priložen razpisni dokumentaciji (peti odstavek I. točke na strani 3), niti ne gre slediti naročniku, da vlagatelj (četudi njegova ponudba iz omenjenega razloga ni bila izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila) v ponudbi ni izpolnil in priložil obrazca 5 (stran 2 dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in stran 2 odločitve o zahtevku za revizijo).

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahajajo trije izpolnjeni, žigosani in podpisani obrazci številka 5 in 5A (seznami referenc vlagatelja), pa tudi trije izpolnjeni, žigosani in podpisani obrazci številka 5B (potrdila referenčnih naročnikov). Iz seznamov referenc vlagatelja (potrjenih obrazcev številka 5 in 5A) so razvidni trije objekti in sicer: v prvo navedenem objektu (referenčnega naročnika Občina Bled) vlagatelj upravlja pet enot, v drugo navedenem objektu (referenčnega naročnika Občina Bled) vlagatelj upravlja štiri enote, v tretje navedenem objektu (referenčnega naročnika Občina Kranjska Gora) pa vlagatelj upravlja enajst enot. V predstavljenem smislu gre zato pritrditi naročniku, ki v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (na strani 2) ugotavlja, da je iz »priloženih obrazcev« […] »razvidno upravljanje ponudnika na objektih naročnika Občina Bled, lokacija objekta: Savska 19 (5 enot v objektu) in Kolodvorska 48 (4 enote v objektu). Priložena je še referenca naročnika upravljanja Občina Kranjska gora (11 enot v objektu)«. Ker iz omenjenih seznamov referenc vlagatelja (potrjenih obrazcev številka 5 in 5A) v vlagateljevi ponudbi, vključno s potrdili referenčnih naročnikov, ne izhaja, da je vlagatelj registriran upravnik (za) vsaj 10 večstanovanjskih ali poslovnostanovanjskih stavb, niti, da ima vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot v upravljanju (da upravlja vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo konkretizirano ne zatrjuje, da je izpolnjevanje pogoja, določenega v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, dokazal s katerim od preostalih dokumentov, predloženih v svoji ponudbi, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni dokazal izpolnjevanja pogoja, določenega v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe.

Vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da bi ga naročnik (če je smatral, da njegova ponudba izpolnjuje formalne pogoje, ker je reference sicer predložil, vendar ne v zadostni meri) moral pozvati, naj svojo ponudbo dopolni, ker tega ni storil, pa je kršil določilo »na 10. strani razpisne dokumentacije pod točko "Izločitveni faktorji "«.

Glede morebitnih sprememb ponudbe je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila določil, da »po poteku roka za predložitev ponudbe, ponudnik ne more več spremeniti oddane ponudbe, je dopolniti ali nadomestiti z novo, naročnik pa je ne sme prevzeti« (druga alinea na strani 10 razpisne dokumentacije). Naročnik je pri tem določil, da sta pri pregledu in ocenjevanju ponudb izločitvena faktorja naslednja:
 »če ponudnik v ponudbi ne priloži enega ali več sestavnih delov ponudbe oz. dokumentov; razen če so formalnega značaja. V tem primeru, ga bo naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe«,
 »če ponudba ne izpolnjuje v celoti zahtev iz razpisne dokumentacije, to je pogojev, navedenih v obrazcu v poglavju II. pod točkama A. in B.«.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik zahtevo razpisne dokumentacije v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz formalnih dokazil, predloženih v ponudbi, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti lahko torej govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve.

V konkretnem primeru iz ponudbene dokumentacije vlagatelja ni (vsaj deloma) razvidno, da vlagatelj pogoj, določen v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje (vendar iz formalnih dokazil, predloženih v ponudbi, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča). Nasprotno. Iz podatkov v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja (v vlagateljevi ponudbi) je nedvoumno zaključiti, da vlagatelj pogoja, določenega v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, ne izpolnjuje. Glede na navedeno v konkretnem primeru vlagatelj ni dokazal, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila s tem, ko ga ni pozval, naj svojo ponudbo v izpostavljenem delu in iz predstavljenega razloga dopolni. V tem smislu je pritrditi tudi naročniku, da »ugotovljene pomanjkljivosti višine zahtevanih referenc iz razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za formalno nepopolnost ponudbe (odprava te pomanjkljivost bi namreč povzročila nedopustno spremembo nepravilne ponudbe v pravilno)« (stran 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe je namreč v konkretnem primeru vsebinske (ne pa formalne) narave.

Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4), da že podatek, da »svoji dejavnost opravlja že več kot 40 let in vsaj 20 let nenehno sodeluje z naročnikom v različnih poslovnih odnosih«, dokazuje, da »vlagatelj ustreza pogojem razpisne dokumentacije«. Zgolj čas (obdobje) opravljanja dejavnosti namreč v ničemer ne dokazuje, da je bil vlagatelj, četudi svojo dejavnost opravlja že več kot 40 let, ob poteku roka za prejem (predložitev) ponudb registriran upravnik (za) vsaj 10 večstanovanjskih ali poslovnostanovanjskih stavb, niti, da je imel vlagatelj ob poteku roka za prejem (predložitev) ponudb v upravljanju vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot (da upravlja vsaj 100 posameznih večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih enot). V primeru, če je vlagatelj pogoj, določen v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, ob poteku roka za prejem (predložitev) ponudb dejansko izpolnjeval, pa bi moral to dokazati v svoji ponudbi, česar pa (čeprav je skrbnost za pripravo ponudbe na njem) ni storil. Ponudnik je namreč tisti, ki z ustrezno skrbnostjo pripravi ponudbo in nosi morebitne posledice, kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Iz predstavljenih razlogov na dosedanje zaključke zato v ničemer ne vpliva niti zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), da doslej naročnik »vlagatelja ni nikoli kaznoval na kakršenkoli način (npr. vnovčena garancija za dobro izvedbo, zaračunana pogodbena kazen…) oziroma ga ni dal na "spisek slabih izvajalcev"«.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ugotovitev naročnika, da vlagatelj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja zahtevane tehnične sposobnosti (ker ni predložil ustreznega števila referenc na področju upravljanja), ni resnična in »zato ne more predstavljati navedbe razlogov za neizbor ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, torej razlogov za neizbor vlagateljeve ponudbe« (stran 4 zahtevka za revizijo). Vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal niti, da je naročnik iz razloga, ker je njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ne da bi ga pozval, naj svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na dokazila, s katerimi dokazuje izpolnjevanje (referenčnega) pogoja, določenega v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe, dopolni, kršil določilo »na 10. strani razpisne dokumentacije pod točko "Izločitveni faktorji "« ali določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 ter 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 ter 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V drugi alinei na strani 10 razpisne dokumentacije je naročnik sicer res določil, da sta pri pregledu in ocenjevanju ponudb dva izločitvena faktorja, vendar pa je iz njih jasno razbrati, da bo ponudba izločena, če (tako, kot v konkretnem primeru vlagateljeva ponudba) ne izpolnjuje »v celoti zahtev iz razpisne dokumentacije, to je pogojev, navedenih v obrazcu v poglavju II. pod točkama A. in B.« (torej tudi pogoja, določenega v 4. b. točki petnajstega odstavka 9. točke Povabila k oddaji ponudbe), oziroma, če »ponudnik v ponudbi ne priloži enega ali več sestavnih delov ponudbe oz. dokumentov; razen če so formalnega značaja« (v konkretnem primeru, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v spornem delu ni »formalnega značaja«, samo v primeru, če bi bila pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v spornem delu »formalnega značaja«, pa bi naročnik, upoštevaje določilo (druge alinee) »na 10. strani razpisne dokumentacije pod točko "Izločitveni faktorji "«, vlagatelja »pozval k dopolnitvi ponudbe«).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija (ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, kot izhaja iz 9. člena ZJN-2) pristopila tudi k odločanju o delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje, da reference ostalih konkurenčnih podjetij niso ustrezne (oziroma niso pravilne), saj etažni lastniki, ki so podpisniki obrazca številka 5B, niso predložili pooblastil, da lahko v imenu etažnih lastnikov podpisujejo obrazec razpisne dokumentacije.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod tabelo obrazca številka 5 in 5A zapisal, da morajo biti tema obrazcema (da bodo reference priznane) priložena originalna potrdila naročnika (razpisni obrazci številka 5B) za izvedene storitve upravljanja za vsak objekt posebej. Drugih zahtev v navezavi na obrazec številka 5B naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, niti ni določil, da mora ponudnik v primeru, če so podpisniki obrazca številka 5B etažni lastniki, v svoji ponudbi predložiti pooblastila etažnih lastnikov, da lahko v imenu etažnih lastnikov »podpisujejo obrazec razpisne dokumentacije«. Glede na navedeno je v predstavljenem smislu pritrditi naročniku, da »ni podal posebnih formalnih navodil o tem, kdo lahko potrdi (podpiše) izvedene reference«, pa tudi v tem, da »ni nikjer zahteval, da imajo podpisniki referenčnih potrdil pooblastila etažnih lastnikov« (stran 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da so »reference ostalih konkurenčnih podjetij« neustrezne iz kakšnega drugega razloga (na primer, ker etažni lastniki s »konkurenčnimi podjetji«, kot jih imenuje vlagatelj, kljub potrjenim potrdilom morebiti niso sklenili pogodbe o upravljanju), pač pa zatrjuje, da so te neustrezne (oziroma nepravilne) le iz razloga, ker etažni lastniki, ki so podpisniki obrazca številka 5B, niso predložili pooblastil, da lahko v imenu etažnih lastnikov podpisujejo obrazec razpisne dokumentacije. V predstavljenem smislu je zato razumeti tudi naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 4) navaja, da »nima nobenega razloga (takšnih razlogov pa ne navaja niti vlagatelj), da bi dvomil v siceršnjo verodostojnost in/ali resničnost predloženih referenčnih potrdil«. Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika, da »so podpisniki obrazca 5B predsedniki ali predstavniki nadzornih odborov večstanovanjskih stavb, ki so v upravljanju našega podjetja, in ne zgolj nekateri etažni lastniki,« kot taki pa so »verodostojno pristojni za potrjevanje referenc« (tretji odstavek na prvi strani izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da reference ostalih konkurenčnih podjetij niso ustrezne (oziroma niso pravilne), saj etažni lastniki, ki so podpisniki obrazca številka 5B, niso predložili pooblastil, da lahko v imenu etažnih lastnikov podpisujejo obrazec razpisne dokumentacije. Vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal niti, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ali katero od določb ZJN-2 (zlasti še določbo prvega odstavka 80. člena, v povezavi s 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena).

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi 1. alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka (kot izhajajo iz stroškovnika).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 1. 2014


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





























Vročiti:
– OBČINA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica
– ALPDOM, inženiring, d. d., Radovljica, Cankarjeva ulica 1, 4240 Radovljica
– DOMINVEST, d. o. o., Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu