018-382/2013 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Številka: 018-382/2013-7Datum sprejema: 24. 12. 2013
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava študije variant (ŠV) in okoljskega poročila (OP) za novo železniško progo Ljubljana-Kranj-Jesenice-državna meja z navezavo na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ELEA iC d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o. Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.12.2013
odločila:
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 8.5.2013, pod št. objave JN5332/2013 in v Uradnem listu EU dne 11.5.2013, pod št. objave 2013/S 091-154984.
Naročnik je dne 10.9.2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-117/2012/38, iz katerega izhaja, da se javno naročilo odda v izvedbo skupini ponudnikov Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica in Proarc d.o.o. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je skupno ponudbo, v kateri nastopa prvi vlagatelj, zavrnil kot dražjo, skupno ponudbo, v kateri nastopa drugi vlagatelj, pa je zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja izločil iz postopka oddaje javnega naročanja.
Prvi vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo z dne 9.10.2013, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ne izpolnjuje tehničnih in kadrovskih pogojev. Izbrani ponudnik je za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudbi priložil referenco »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji«. Navedena študija vključuje zgolj potniški (osebni in javni) promet, ne pa tudi tovornega prometa, kot je to zahteval naročnik. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da izbrani ponudnik izkazuje naročnikove zahteve v zvezi s programsko opremljenostjo z orodji OpenTrack in Bentley Microstation + MXROAD and AutoCAD Civil 3D. OpenTrack ne ustreza zahtevam naročnika, poleg tega pa se izbrani ponudnik sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne da bi priložil dokazilo, da drugi gospodarski subjekt razpolaga z navedenim orodjem. Orodja Bentley Microstation + MXROAD and AutoCAD Civil 3D so orodja za projektiranje na področju cest in ne železnic. Prvi vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 78. člena ZJN-2. Naročnik je po roku za oddajo ponudbe omogočil izbranemu ponudniku spremembo investicijske vrednosti reference, namesto da bi ugotovil, da referenca ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije, da mora biti investicijska vrednost reference najmanj 5 mio EUR.
Drugi vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo z dne 17.10.201, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev plačane takse. Zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nepopolno. Drugi vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval kader s strokovno izobrazbo s področja tehnologije prometa, ni pa definiral področje »tehnologija prometa« ali pojma »strokovna izobrazba«, ni zahteval dokazovanja strokovne izobrazbe z natančno določenim strokovnim naslovom, prav tako ni opredelil stopnje in vrste ali obsega morebitne formalne izobrazbe. Drugi vlagatelj je v ponudbi nominiral strokovnjaka, za katerega je navedel »univ. dipl. inž. grad., smer promet«. Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da ima nominirani strokovnjak potrebno specifično znanje, saj naročnik ni oporekal referenci, katera je dokaz o izkušnjah in znanju strokovnjaka. Drugi vlagatelj zatrjuje, da poklic strokovnjaka za tehnologijo prometa ni reguliran in za izdelavo elaborata tehnologije železniškega prometa ni predpisana posebna stopnja, vrsta ali področje izobrazbe. Pojma strokovna izobrazba in strokovni/znanstveni naslov se ne pokrivata, zato ni mogoče šteti, da izobrazba nominiranega kadra ni ustrezna, ker nima strokovnega in/ali znanstvenega naslova, ki bi v poimenovanju vseboval izraz tehnologija prometa. Tehnologija prometa je specifično področje, zato lahko o tako specifičnem študijskem področju sklepamo samo na podlagi poznavanja vsebine študijskega programa. Nadalje drugi vlagatelj zatrjuje, da Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (v nadaljevanju UL FGG) spada med zavode, na katerih je mogoče pridobiti ustrezno izobrazbo s področja tehnologije prometa. Naročnik je namreč v okviru drugih razpisov že potrdil, da imajo ustrezno strokovno izobrazbo tudi univerzitetno diplomirani inženirji gradbeništva. O ustreznosti izobrazbe se je pozitivno opredelil tudi nosilec predmetov s področja železniškega prometa na UL FGG ter na Fakulteti za pomorstvo in promet. Študijski program na UL FGG natančno takšne vsebine, kot jih predvideva naloga navedenega strokovnjak v okviru predmetnega javnega naročila.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17.10.2013 izjasnil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Pojasnjuje, da študija »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« vključuje tudi tovorni promet, kar je razvidno iz »Končnega poročila«. Kot osnova za določitev obstoječih in bodočih mednarodnih in medregionalnih prometnih tokov je bil noveliran prometni model, razvit v nalogi »Projekt celovitega razvoja območja tretje osi«, ki vsebuje tako potniški kot tovorni promet. Izbrani ponudnik navaja, da orodje OpenTrack izpolnjuje tehnični pogoj in da je zahtevam naročnika zadostil s priloženim dogovorom z drugim gospodarskim subjektom, da bo imel na razpolago orodje OpenTrack. V osnovni naročnini paketa AutoCAD Civil 3D je podloga RAIL09, ki je namenjena železnicam. Nadalje izbrani ponudnik navaja, da je ponudbo zaradi formalne nepopolnosti dopolnil, ne pa spremenil. Poleg tega je priložil tudi referenco v višini 2.089.000.000,00 EUR in s tem zadostil zahtevi razpisne dokumentacije, da mora ponudnik priložiti referenco v investicijski vrednosti najmanj 5 mio EUR.
Naročnik je dne 22.10.2013 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega in posledično zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je pri izdelavi študije »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« uporabljen in ustrezno nadgrajen »Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi«, v katerem je vključen tudi tovorni promet. Tudi iz »Končnega poročila« je razvidno, da gre za dejansko za študijo tovornega prometa. Ker študija »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« zajemala tudi tovorni promet, so neutemeljene navedbe o neizpolnjevanju kadrovskih zahtev. Glede orodja OpenTrack naročnik pojasnjuje, da ustreza njegovim zahtevam in da je izbrani ponudnik priložil kopijo dogovora, da bo imel na razpolago kapacitete tretjih, to je pa tudi naročnik zahteval. Nadalje naročnik zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika v ponudbi navedena programska oprema omogoča projektiranje železniške infrastrukture. V osnovnem paketu AutoCad Civil 3D je vsebovan tudi RAIL09, ki je namenjen za železnice. Naročnik pojasnjuje, da je je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je v referenčnem potrdilu zapisana investicijska vrednost »287.000.00,71 EUR«, zato je za razjasnitev pravilne vrednosti investicije pozval izbranega ponudnika na dodatna pojasnila. Naročnik je zahteval pri kadrovskem pogoju dve referenci, vsaj eno v investicijski vrednosti 5 mio EUR. Izbrani ponudnik je priložil dve referenci, pri čemer je ena nad 2 milijardi EUR, druga pa nad 287 milijonov EUR, zato bi izbrani ponudnik izkazoval ustrezno referenco, tudi če naročnik ne bi zahteval razjasnitve pravilne vrednosti investicije
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24.10.2013 izjasnil glede revizijskega zahtevka drugega vlagatelja. Zatrjuje, da je naročnik zahteval strokovnjaka s strokovno izobrazbo s področja tehnologije prometa, to je diplomiranega inženirja tehnologije prometa. Zahteve so bile jasne, v kolikor drugemu vlagatelju zahteve niso bile jasne, bi moral vložiti zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od objave javnega razpisa.
Naročnik je z vlogo z dne 28.10.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka prvega vlagatelja.
Naročnik je dne 4.11.2013 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je zahteval strokovnjaka s »strokovno izobrazbo s področja tehnologije prometa«, iz česar sledi, da je zahteval tehnologa prometa, ki je v šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe uvrščen pod šifro 66311, in ne druge strokovne izobrazbe, ki bi imela predmet tehnologije v svojem izobraževalnem programu. Naročnik je zahteval specifično znanje tehnologije prometa, ki se lahko pridobi npr. na Fakulteti za pomorstvo in promet. Študijska področja, ki jih pokrivajo univerze v Sloveniji, so razvrščena v skladu z Iscedovo klasifikacijo. V skladu z navedeno klasifikacijo spada študij gradbeništva v področje (58) arhitektura in gradbeništvo, področje tehnologije prometa pa spada v področje (84) transportne storitve (pomorstvo, tehnologija prometa). Naročnik meni, da čeprav ima UL FGG v svojem študiju tudi predmete, kot so projektiranje in gradnja železnic, to še ne pomeni, da je s tem nominirani kader pridobil ustrezno izobrazbo s področja tehnologije prometa. Predmetnik Fakultete za pomorstvo in promet za tehnologa prometa omogoča podrobno in specifično znanje vseh predmetov s področja tehnologije prometa, ki jih je precej več kot trije. Naročnik še zatrjuje, da če se je ponudnikom porajal dvom o ustreznosti nominiranega strokovnjaka, bi morali ti vprašanje ali celo predlog za spremembo pogoja postaviti na Portalu javnih naročil do poteka roka za oddajo ponudb. Zahtevo je potrebno razlagati tako kot je zapisana in ne širše. Ker je vsaka razpisana dokumentacija samostojna, tudi ni mogoče upoštevati drugih razpisov.
Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 30.10.2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah in dodaja, da se izbrani ponudnik v ponudbi ni skliceval na »Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi«. Izbrani ponudnik je iz navedenega projekta uporabil določene podatke, kar pa še ne pomeni, da je referenčni posel vseboval študijo tovornega prometa. Program OpenTrack ne omogoča komprimiranja vlakovnih pot, kar je predpogoj za izračun zmogljivosti železniških prog po metodologiji UIC 406. V paketu AutoCAD Civil 3D, s katerim izbrani ponudnik izpolnjuje tehnično zahtevo naročnika, ni vsebovan modul RAIL09.
Naročnik je z vlogo z dne 8.11.2013 Državni revizijski komisiji odstopil še preostalo dokumentacijo.
Drugo vlagatelj se je z vlogo z dne 12.11.2013 opredelil do navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri revizijskih navedbah, in dodaja, da je namen šifranta poklicne in strokovne izobrazbe Zavoda RS za zaposlovanje, zagotavljanje pogojev za učinkovito izvajanje posredovanja zaposlitev, ni pa ustrezno izhodišče za presojo, ali ima nominirani strokovnjak ustrezno izobrazbo. Iz Statuta Univerze v Ljubljani izhaja, da so navedena zgolj glavna študijska področja. Predmet konkretnega javnega naročila spada na področje arhitekturnih, inženirskih in projektantskih storitev in ne na področje transporta.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije uvodoma ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe. Ob upoštevanju najnižje ponudbene cene, kot merila za izbor najugodnejšega ponudnika, se je na prvo mesto uvrstila ponudba drugega vlagatelja, ki je bila iz postopka oddaje javnega naročila izločena, ker naj ne bi ustrezala kadrovskim pogojem. Na drugo mesto se je uvrstila ponudba izbranega ponudnika, za katero je bilo v postopku ocenjevanja ponudb ugotovljeno, da je popolna. Na tretje mesto se je uvrstila ponudba prvega vlagatelja, katere (ne)popolnosti naročnik ni presojal.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je med vlagateljema in naročnikom sporno ravnanje naročnika pri presoji tehnične in kadrovske usposobljenosti ponudnikov.
Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične sposobnosti (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). Naročnik oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tako, da preveri, ali je ponudnik predložil dokazila, ki jih je naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb določil kot ustrezna za izpolnjevanje zahtevane tehnične in kadrovske sposobnosti (prvi in šesti odstavek 45. člena ZJN-2). Če ponudba ne izpolnjuje minimalnih tehničnih in kadrovskih pogojev, je, skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, nepravilna. Nepravilne ponudbe ni mogoče označiti kot popolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), po drugi strani pa mora naročnik popolno ponudbo uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.
Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika pravilno ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične in kadrovske pogoje določene v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.1.3.A1 »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, Tehnične sposobnost, reference« v drugi alineji zapisal: »Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih petih letih od dneva objave naročila izdelal sodobni 4-stopenjski multimodalni prometni model, ki vključuje potniški (osebni in javni) in tovorni promet. Prometni model mora imeti najmanj 200 prometnih con ali vključenih najmanj 300.000 prebivalcev.« Kot dokazilo so ponudniki morali izpolniti obrazec 5 (točka A1), potrjeno referenco s strani naročnika in kratek opis referenčnega dela.
Med strankama ni sporno, kar je razvidno tudi iz spisovne dokumentacije, da je izbrani ponudnik v izpolnjen obrazec 5 (točka A1) za izkazovanje tehnične sposobnosti kot naziv referenčnega dela navedel »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« referenčnega naročnika Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju: RRA LUR). Med strankama tudi ni sporno, da je bila navedena študija izdelana v zahtevanem časovnem obdobju, da je vsebovala 4-stopenjski multimodalni promet, ki vključuje potniški (osebni in javni) promet, ter da je prometni model imel najmanj 200 prometnih con ali vključenih najmanj 300.000 prebivalcev. Sporno pa je, ali navedena študija vključuje le potniški promet ali pa vključuje tudi tovorni promet.
Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da je za konkretni spor nepomembno, ali je bila v okviru študije »Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi« izdelana študija tovornega prometa, ker je izbrani ponudnik v ponudbi kot referenčno delo navedel »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« in ne »Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi«. Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji, Končno poročilo« (v nadaljevanju: Končno poročilo), ki je objavljeno na internetni strani RRA LUR (http://www.rralur.si/fileadmin/user_upload/projekti/Promet/JPP_v_LUR_KP_pog1.pdf). Iz Končnega poročila izhaja, da je namen študije določitev osnov za urejanje in vzpostavitev javnega potniškega prometa v LUR do leta 2027, pri čemer je cilj nove ureditve povečanje kvalitete bivanja v regiji skladno s paradigmo trajnostne mobilnosti. Kot pravilno ugotavlja prvi vlagatelj, študija rešuje problematiko zmanjševanja osebnega motornega prometa v mestnem območju LUR, katera se rešuje predvsem s predvidenimi P+R (Park+Ride) območji. Vendar to še ne pomeni, da študija ne vključuje tudi tovornega prometa. Kot izhaja iz Končnega poročila (str. 286 - 289), je bilo po izbiri izhodiščnega sistema nadaljevanje izdelave scenarijev (različic) javnega potniškega prometa usmerjeno v navezavo z železniškim omrežjem. V študiji so obravnavane 4 različice, pri čemer različici 1A in 1B predvidevata obvoz tovorne železniške proge mimo Ljubljane in poglobitev železnice s predorom pod Rožnikom, medtem ko različici 2A in 2B predvidevata obvozno železniško progo za mešan tovorni in potniški promet. V nadaljevanju študije (str. 291) so rezultati vrednotenja različic, pri čemer je bilo ugotovljeno, da nobena izmed različic (bistveno) ne vpliva na modal split (izbira prevoznega sredstva). Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da študija »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« vključuje tudi študijo tovornega prometa in posledično naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presojanju izpolnjevanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.1.3.B »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, Seznam strokovnega kadra« v 10. točki določil, da morajo ponudniki imenovati strokovnjaka za področje prometa, ki je sodeloval kot odgovorni vodja pri izdelavi najmanj ene prometne študije, ki je vsebovala izdelavo 4-stopenjskega multimodalnega prometnega modela za potniški in tovorni promet. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik referenco »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« priložil ponudbi za izkazovanje kadrovske sposobnosti. Prvi vlagatelj pa zatrjuje, da navedena študija ne vključuje tovornega prometa, zaradi česar je referenca neustrezna. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, študija »Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji« vključuje tudi tovorni promet, zato je potrebno ugotoviti, da so očitki prvega vlagatelja v tem delu neutemeljeni.
Prvi vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev naročnika v zvezi s programsko opremljenostjo.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.1.3.A2 »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, Tehnične sposobnosti, Ponudnikova programska opremljenost« v drugi in tretji alineji zapisal: »Ponudnik mora razpolagati z mednarodno priznanimi orodji:
- Vsaj eno železniško mikrosimulacijsko orodje za podrobno analizo, načrtovanje, optimiranje, simuliranje specifičnih operacijskih postopkov železniškega omrežja in račun zmogljivosti prog po metodologiji UIC 406 ter omogoča vključitev celotnega slovenskega železniškega omrežja.
- Vsaj eno orodje za idejno tehnično zasnovo železniških tras s pripadajočimi moduli. Orodje mora omogočati projektiranje po slovenskih in evropskih UIC standardih.«
Kot dokazilo so ponudniki morali izpolniti obrazec 5 (točka A2) in ponudbi priložiti kopijo veljavne pogodbe ali dokazila o nakupu ali vzdrževanju orodja ali izjavo, da razpolagajo s svojo lastno razvito programsko opremo.
Med strankama ni sporno, kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, da je izbrani ponudni v obrazec 5 (točka A2) kot železniško mikrosimulacijsko orodje navedel »OpenTrack«. Nadalje med strankama ni sporno, da izbrani ponudnik sam ne razpolaga z navedeno računalniško opremo, ampak da se sklicuje na kapacitete družbe Taktici.cz, s.r.o. Izbrani ponudnik je ponudbi priložil dogovor med družbo Taktici.cz, s.r.o. in družbo Sudop Brno, spol. S.r.o. (podizvajalec izbranega ponudnika), da bo v primeru izbire izbranega ponudnika, družba Sudop Brno, spol. s.r.o imela na razpolago programsko orodje OpenTrack. Med strankama tudi ni sporno, da izbrani ponudnik ponudbi ni priložil dokazila, da družba Taktici.cz, s.r.o. na dan oddaje ponudbe razpolaga z navedenim programskim orodjem. Med strankama pa je sporno, ali bi izbrani ponudnik moral ponudbi priložiti tudi dokazilo, da družba Taktici.cz, s.r.o. razpolaga s programskim orodjem, in ali programsko orodje OpenTrack ustreza zahtevam naročnika.
Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo je potrebno pritrditi prvemu vlagatelju, da je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo, da dejansko razpolagajo s programsko opremo, katero bodo uporabili pri izvedbi javnega naročila. Prvi vlagatelj pa je spregledal, da je naročnik na vprašanje gospodarskega subjekta, ali se lahko pri spornem programskem orodju sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, dne 6.6.2013 na Portalu javnih naročil objavil odgovor: »Ponudnik oz. njegov partner ali podizvajalec lahko najame ali sklene dogovor za uporabo železniškega mikrosimulacijskega orodja za podrobno analizo, načrtovanje […] Ponudnik naj predloži dokazilo o razpolaganju s tem orodjem (najemno pogodbo ali dogovor).«
Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija. Zato je potrebno ugotoviti, da je naročnik v primeru sklicevanja ponudnikov na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, zahteval zgolj dokaz, da imajo ponudniki zagotovljene kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne pa tudi dokaz, da imajo drugi gospodarski subjekti dejansko na razpolago te kapacitete. Ker je izbrani ponudnik ponudbi priložil dogovor, da bo imel v primeru izbire dejansko na razpolago sporno orodje, naročniku ni mogoče očitati kršitev javno naročniške zakonodaje pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Ne da bi bilo to pomembno za rešitev spora, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je družba Taktici.cz, s.r.o. na spletni strani http://www.opentrack.ch/opentrack/opentrack_e/opentrack_e.html navedena kot uporabnik programa OpenTrack.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe o neustreznosti programskega orodja OpenTrack. Vlagatelj mora skladno s 15. členom ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, mora vlagatelj navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. To pomeni, da je na vlagatelju breme, da (najprej) pojasni, zakaj sporna programska oprema na ustreza zahtevam naročnika, in za namen dokazovanja teh trditev predlaga izvedenca programske stroke. Prvi vlagatelj je glede neustreznosti programa OpenTrack navedel, da »[…] program OpenTrack ni orodje, ki bi omogočalo načrtovanje, optimiranje, simuliranje specifičnih operacijskih postopkov železniškega omrežja in račun zmogljivosti prog po metodologiji UIC 406. Kot dokaz, da orodje ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz druge alineje točke A2 predlaga vlagatelj angažiranje izvajalca programske stroke, ki bo potrdil, da orodje OpenTrack ni orodje, s pomočjo katerega bi se lahko izvajala podrobna analiza, načrtovanje, optimiranje, simuliranje specifičnih operacijskih postopkov železniškega omrežja in račun zmogljivosti prog po metodologiji UIC 406. […]«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so revizijske navedbe povsem pavšalne, saj je prvi vlagatelj zgolj povzel naročnikovo zahtevo, ni pa obrazložil, zakaj sporno programsko orodje ne omogoča načrtovanja, optimiranja, simuliranja specifičnih operacijskih postopkov železniškega omrežja in računanja zmogljivosti prog po metodologiji UIC 406. Pomanjkljive trditvene podlage tudi ne more nadomestiti izvedenec, ker se dokazi izvajajo v izkaz postavljenih (konkretnih in določenih) trditev in ne namesto njih, zato je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog za postavitev izvedenca. Prvi vlagatelj je šele v vlogi, s katero se je izjasnil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da »[…] OpenTrack ne omogoča komprimiranja vlakovnih poti (voznega reda), kar je osnovni korak (predpogoj) za izračun zmogljivosti železniških prog po metodologiji UIC 406 […]«. Državna revizijska komisija teh navedb v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN ne more upoštevati, saj prvi vlagatelj ni izkazal, da teh trditev ni mogel brez svoje krivde navesti že v predrevizijskem postopku. Na podlagi navedenega se zato Državna revizijska komisija do revizijskih navedb o neustreznosti programskega orodja OpenTrack ni opredeljevala.
Glede neustreznosti programskih orodij za idejno tehnično zasnovo železniških tras je prvi vlagatelj zatrjeval, da izbrani ponudnik v ponudbi navaja orodja, ki ne omogočajo projektiranja na področju železnic, ampak omogočajo projektiranje na področju cest. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik kot orodje za idejno tehnično zasnovo železniških tras navedel Bentley Microstation + MXROAD and AutoCAD Civil 3D. Med strankama ni (več) sporno, da orodji Bentley Microstation in MXROAD ne omogočata projektiranja na področju železnic. Glede orodja AutoCAD Civil 3D pa prvi vlagatelj zatrjuje, da obstajata dve različici in sicer orodje brez modulov, kakšnega ponuja izbrani ponudnik in ne omogoča projektiranja, in orodje z moduli, ki omogočajo projektiranje železnic.
Trditveno in dokazno breme, da je izbrani ponudnik ponudil neustrezno programsko orodje, torej orodje AutoCAD Civil 3D brez modulov za projektiranje železnic, je na prvem vlagatelju. Prvi vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje neustreznost sporne programske opreme, ne da bi pojasnil, zakaj ocenjuje, da izbrani ponudnik tehnični pogoj izpolnjuje z orodjem, ki ne vsebuje modula za projektiranje železnic. Takšna splošna trditev se ob odsotnosti dokazov v tej smeri izkaže zgolj kot predvidevanja, ki ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnem ravnanju naročnika. Naročnik namreč zatrjuje, da že osnovni paket AutoCAD Civil 3D omogoča projektiranje, kar potrjuje tudi internetna stran razvijalca programske opreme AutoCAD, iz katere izhaja, da je orodje AutoCAD Civil 3D namenjen (tudi) za oblikovanje železniških projektov (http://www.autodesk.com/industry/civil-infrastructure/transportation-infrastructure/rail-infrastructure).
Nadalje prvi vlagatelj očita naročniku kršitev 78. člena ZJN-2, ki ureja dopustne dopolnitve ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.1.3.B »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, Seznam strokovnega kadra« v 3. točki (med drugim) določil, da morajo ponudniki imenovati strokovnjaka s področja ekonomskega vrednotenja, ki je vodil izdelavo najmanj dveh investicijskih elaboratov, pri čemer je morala biti vrednost vsaj ene posamezne investicije najmanj 5 mio EUR (z DDV). Ponudniki so morali priložiti potrjeni referenci. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik za izkazovanje navedenega pogoja priložil dve referenčni potrdili. V prvem referenčnem potrdilu je navedena investicijska vrednost »287.000.00,71 EUR«, v drugem pa 2.089.000.000,71 EUR. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je naročnik v fazi ocenjevanja ponudb pozval izbranega ponudnika, da predloži potrjeno referenco s pravilno napisano vrednostjo investicije. Izbrani ponudnik je priložil potrjeno referenco istega referenčnega naročnika za isti referenčni projekt z investicijsko vrednostjo 287.710.000,00 EUR.
Prvi vlagatelj zatrjuje, da naročnik ne bi smel izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe, saj je izbrani ponudnik s tem, ko je spremenil vrednost investicije referenčnega posla, spremenil nepopolno ponudbo v popolno ponudbo. S tem se Državna revizijska komisija ne more strinjati. Naročnik je namreč zahteval dve referenci, kateri je izbrani ponudnik priložil ponudbi, vendar je naročnik le za eno referenco zahteval, da mora biti v investicijski vrednosti višji od 5 mio EUR. To zahtevo je izbrani ponudnik izpolnil s predložitvijo reference, katere investicijska vrednost je 2.089.000.000,71 EUR in katera prvemu vlagatelju ni sporna. Naročnik pa investicijske vrednosti druge reference ni določil kot pogoja za popolnost ponudbe, zato bi bilo potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj, četudi ga naročnik ne bi pozval na predložitev reference s pravilno vpisano vrednostjo investicije. Državna revizijska komisija se zato ni opredeljevala, ali je bil poziv naročnika, da izbrani ponudnik predloži referenco s pravilno napisano vrednostjo investicije, skladen z 78. členom ZJN-2, ker očitano ravnanje naročnika ni moglo vplivati na pravni položaj prvega vlagatelja.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel dokazati, da je naročniku v postopku oddaje javnega naročila mogoče očitati kršitev javno-naročniške zakonodaje, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Med drugim vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik v postopku ocenjevanja ponudb ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, in sicer na podlagi ugotovitve, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje vseh kadrovskih zahtev določenih v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je pogoje za priznanje kadrovske sposobnosti določil v razpisni dokumentaciji v poglavju 3.1.3.B »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, Seznam strokovnega kadra« in sicer je v 10. točki zapisal, da morajo ponudniki nominirati »strokovnjaka za področje tehnologije prometa«, kateri mora imeti strokovno izobrazbo »s področja tehnologije prometa«. Naročnik je zahteval, da ponudniki izkažejo, da je bil nominirani strokovnjak odgovorni vodja pri izdelavi najmanj 1 študije (oz. elaborata) tehnologije prometa v zadnjih 5 letih od dneva objave naročila. Dejansko stanje glede ponudbene vsebine drugega vlagatelja je med strankama nesporno. Drugi vlagatelj je kot strokovnjaka za področje tehnologije prometa nominiral G.P., za katerega je kot strokovno izobrazbo navedel »univ. dipl. grad., smer promet«. Drugi vlagatelj je ponudbi priložil tudi referenčno potrdilo. Med strankama pa je sporno ali je univerzitetno diplomiranega inženirja gradbeništva, prometne smeri, mogoče šteti kot strokovnjaka s strokovno izobrazbo s področja tehnologije prometa.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik že v postopku ocenjevanja ponudb pozval drugega vlagatelja na pojasnitev, kako izkazuje ustreznost strokovne izobrazbe nominiranega strokovnjaka G.P. Drugi vlagatelj je navedel, da je nominirani strokovnjak pridobil formalno izobrazbo v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija na UL FGG, smer promet, in da je neformalno izobrazbo pridobil s prakso ter z udeležbo na seminarjih in tečajih. Leta 2012 se je G.P. udeležil strokovnega izobraževanja s predmetnega strokovnega področja, ki ga je organiziralo vodilno podjetje na področju organizacije tehnologije prometa Rail Management Consultants GmbH.
Vlagatelj v utemeljitev, da nominirani strokovnjak G.P. izkazuje zahtevano izobrazbo, v zahtevku za revizijo navaja tri argumente. Državna revizijska komisija sledi drugemu vlagatelju, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval izobrazbo s področja tehnologije prometa in ne strokovnjaka z določenim strokovnim naslovom. Prav tako je potrebno pritrditi drugemu vlagatelju, da ni mogoče sklepati, da nominirani strokovnjak nima ustrezne izobrazbe, zato ker strokovni naziv »univ. dipl. grad., smer promet« ne vsebuje izraza tehnologija prometa. Vendar na podlagi navedenega tudi (še) ni mogoč nasproten sklep, da ima univerzitetno diplomirani inženir gradbeništva, smer promet, izobrazbo iz tehnologije prometa.
Nadalje drugi vlagatelj zatrjuje, da nominirani strokovnjak izkazuje znanje s področja tehnologije prometa z referenco, ki je priložena ponudbi in naročniku ni sporna. Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da reference izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj, vendar pa reference ne izkazujejo strokovne izobrazbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot kadrovski pogoj zahteval tako izobrazbo s področja tehnologije prometa, kot tudi ustrezno referenco, zato izbrani ponudnik z referenco ni izpolnil kadrovskega pogoja v celoti. Posledično je za rešitev konkretnega spora tudi pravno nerelevantno, ali naročnik referenco ocenjuje za ustrezno ali ne. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil pojma »strokovna izobrazba«, zato je kot ustrezno izobrazbo potrebno šteti tako formalno, kot neformalno pridobljeno izobrazbo. S tem se Državna revizijska komisija strinja, vendar drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal nobenih trditev o tem, kakšno neformalno izobrazbo je pridobil nominirani strokovnjak, ampak je takšne navedbe podal zgolj v okviru pojasnjevanja ponudb. Tudi v kolikor bi Državna revizijska komisija lahko štela navedbe drugega vlagatelja, podane v okviru pojasnjevanja ponudb, kot del trditvene podlage, bi bilo potrebno ugotoviti, da vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni, ne v okviru pojasnjevanja ponudb in ne v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka, podal nobenih konkretnih dokazov, s katerimi bi izkazal ustrezno neformalno izobraževanje.
Tretji argument vlagatelj je, da UL FGG spada med visokošolske zavode, po programu katerega je mogoče pridobiti izobrazbo s področja tehnologije prometa. V zvezi s tem najprej poudarja, da je naročnik v okviru drugih razpisov že vsaj dvakrat potrdil, da imajo ustrezno strokovno izobrazbo tudi univerzitetno diplomirani inženirji gradbeništva. Temu Državna revizijska komisija ne more slediti. Ravnanja naročnika v drugih postopkih javnega naročanja ter izkušnje ponudnikov pri poslovanju z naročnikom v preteklih javnih naročilih ne morejo biti relevantne za presojo popolnosti ponudb v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Priprava in razlaga razpisne dokumentacije v drugem javnem naročilu je vprašanje, ki se nanaša na ta drugi postopek javnega naročanja, ki je neodvisen od konkretnega postopka oddaje javnega naročila.
Nadalje drugi vlagatelj zatrjuje, da ustreznost izobrazbe nominiranega strokovnjaka izhaja iz predmetnika in opisa vsebin predmetov študijskega programa, katerega je uspešno zaključil nominirani strokovnjak. V zvezi s tem drugi vlagatelj pojasnjuje, da študijski program vsebuje vse vsebine s področja tehnologije železniškega prometa, kot jih predvideva naloga navedenega strokovnjaka v okviru predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da študijski program univerzitetnega študija gradbeništva, smer promet, vsebuje (vsaj) tri predmete, ki se nanašajo na projektiranje železnic in spremljevalnih objektov, in ki vsebujejo tudi študij osnovnih pojmov o eksploataciji, o funkcijah postaj na trasi in signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, kar je v zvezi z nalogami zahtevanega kadra v okviru predmetnega javnega naročila. Vendar pa naročnik s spornim kadrovskim pogojem ne zahteva, da morajo imeti strokovnjaki znanje s področja projektiranja železnic, takšno znanje je naročnik zahteval pod kadrovskim pogojem številka 2 (odgovorni projektant za železnice). Državna revizijska komisija sledi naročniku, da je s spornim kadrovskim pogojem zahteval poglobljeno znanje s področja tehnologije prometa, ki je v šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe, objavljenim na internetni strani Zavoda RS za zaposlovanje, vpisan pod šifro 66311 – tehnolog prometa, medtem ko je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva vpisan pod šifro 75203. Državna revizijska komisija je v tem delu vpogledala tudi v ponudbi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika (zgolj zaradi presoje jasnosti razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da sta oba ponudnika razumela razpisno dokumentacijo, kot jo razume tudi naročnik, in sta pri spornem kadrovskem pogoju navedla »univ. dipl. inž. prom. teh.« in »univ. dipl. inž. prom.«.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati, da je naročnik kršil 80. člen ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelja uveljavljata tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelja z zahtevkom za revizijo nista uspela, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevi za povrnitev stroškov obeh vlagateljev zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 24.12.2013
predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška družba Križanec &Potočnik o.p., d.o.o. Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve, tu