018-409/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-409/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj MONOLIT INFORMACIJSKI SISTEMI d.o.o., Letališka cesta 33d, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2013

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 21.11.2013 (sklep št. 430-108/2013/7, z dne 25.11.2013).

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu z 28. členom ZPVPJN.

3. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

JN 14274/2013 in v Uradnem glasilu Evropske Unije dne 13.11.2013, pod št. objave 2013/S 220-383497.
Vlagatelj je dne 21.11.2013 (še pred potekom roka za predložitev ponudb) zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se razveljavi poglavje 5 (Tehnične specifikacije s prilogo) in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik z razpisno dokumentacijo kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), saj v razpisni dokumentaciji ni prevzel obveznosti, da bo izvajalcu zagotovil dostop do že obstoječih informacijskih sistemov pri ponudnikih opreme, od izvornih do izvršnih kod teh sistemov ter do vseh tehničnih specifikacij navedenih sistemov, potrebnih za izvedbo predmetnega javnega naročila. Izvajalec tako nima zagotovila, da bodo obstoječi štirje ponudniki opreme z izvajalcem sploh pripravljeni sodelovati in mu omogočili poseg v njihove informacijske sisteme. Naročnik bi zato moral zagotoviti, da bodo obstoječi ponudniki omogočili nadgradnjo svojih sistemov pod enakimi pogoji vsem ponudnikom na tem razpisu. Obstoječi ponudniki opreme že imajo dostop, vsak do svojega informacijskega sistema, kar pomeni, da imajo več informacij od ostalih potencialnih ponudnikov. Iz točke A.3.3 projektne naloge izhaja, da mora izvajalec vzpostaviti klicni center IJPP, ki se bo implementiral kot nadgradnja obstoječega klicnega centra družbe Slovenske železnice d.o.o. V kolikor bo potrebno, mora izvajalec v okviru projekta IJPP določiti vsebino in obseg nadgradnje obstoječega klicnega centra družbe Slovenske železnice d.o.o. Klicne centre imajo tudi avtobusne postaje, med drugimi tudi Avtobusna postaja Ljubljana d.d., vendar klicni centri in ostali centri v RS, ki posredujejo informacije IJPP, ne bodo brezplačno nadgrajeni. S takšno odločitvijo naročnika pa je privilegirana družba Slovenske železnice d.o.o. Vlagatelj opozarja na članka iz časnika Dnevnik in pojasnjuje, da tudi iz njiju izhaja, da ima navedena družba na voljo več tehničnih podatkov kot ostali ponudniki. Družba Slovenske železnice d.o.o. ima prednost pred konkurenti iz razloga, ker pozna specifikacijo vsebine in obsega obstoječega klicnega centra ter specifikacijo obstoječih informacijskih rešitev svojega klicnega centra, ve kaj pomeni »čim boljša« integracija Portala IJPP in obstoječih informacijskih rešitev svojega klicnega centra, ve kaj pomeni »enotni produkt« in pozna pogoje, ob katerih je potrebno določiti vsebino in obseg nadgradnje. Ostali ponudniki teh podatkov nimajo, naročnik pa niti v pogodbi ne prevzema obveznosti, da bo ponudnikom zagotovil dostop do tehničnih podatkov klicnega centra družbe Slovenske železnice d.o.o. Vlagatelj še navaja, da je bila v mesecu maju 2013 konferenca o integriranem potniškem prometu, na katerem sta, kot predavatelja s strani naročnika, sodelovali osebi C.D. in J.L. Obe osebi imata pisarni tudi pri naročniku, čeprav sta zaposleni pri družbi Slovenske železnice d.o.o. Navedena družba je torej privilegirana tudi iz razloga, ker sta dva njena delavca sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da naročnik v točki B.3 zahteva, da ponudnik ponudi nadgradnjo informacijskih sistemov pri prevoznikih. Ob tem naročnik ne prevzema obveznosti, da bo ponudniku: 1. omogočil pravočasen dostop do popolne tehnične dokumentacije informacijskih sistemov pri prevoznikih, vključno z izvorno in izvršno kodo, 2. zagotovil pravico do posega in spremembe informacijskih sistemov pri prevoznikih z avtorskopravnega stališča, saj nedovoljen poseg v avtorske pravice predstavlja kaznivo dejanje ter mu 3. omogočil izvedbo nadgradnje informacijskih sistemov pri prevoznikih, saj prevoznik nima nikakršnih obveznosti do ponudnika. Vlagatelj citira točko 3.1.3, in navaja da so referenčne zahteve iz nje pisane na kožo družbi Slovenske železnice d.o.o. in konzorciju, s katerim želi nastopiti na javnem razpisu. Noben drug ponudnik v Sloveniji teh zahtev ne izpolnjuje, večinoma pa so, zaradi zahteve, da mora biti ponudba v slovenskem jeziku (točka 2.3.1), izključeni tudi tuji ponudniki, s čimer je naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo sorazmernosti (7. in 10. člen ZJN-2). Vlagatelj navaja tudi, da je predmet javnega naročila nedoločen. V točki A.3 ni podatka o tem, kdo je nosilec avtorskih pravic pri obstoječih informacijskih sistemih, ki jih uporablja naročnik, naročnik ne prevzema obveznosti, da bo izvajalcu zagotovil pravico do posega in sprememb obstoječih sistemov, da bo zagotovil izvorno in izvršno kodo obstoječih sistemov, nerazdeljena pa je tudi odgovornost za morebitno nedelovanje in izpad obstoječih informacijskih sistemov. Med nalogami v točki A.3 ni navedena nadgradnja, integracija, vzpostavitev začetega stanja podatkov in izobraževanja, nedoločeno pa je tudi, ali je predmet naročila le načrt in zasnova ali pa zasnova, izdelava in uvedba. Iz točke A.3.1.2. projektne naloge izhaja, da ima naročnik za vodenje voznorednih podatkov medkrajevnega avtobusnega prometa v redni uporabi orodje AVRIS in razpolaga s sistemom SIJPRIS. Navedena točka ne navaja, ali bo tudi sistem SIJPRIS (ki torej ni v uporabi) integriran v novi sistem. Z navedenim je naročnik posegel tudi v načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), saj bi v primeru, če bi imeli vsi ponudniki enakopravni položaj, prejel več ponudb.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-108/2013/7, z dne 25.11.2013). Navaja, da na podlagi petega odstavka 5. člena ZPVPJN, zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Vlagatelj izpolnjevanja tega pogoja ni izkazal, da ga izkazuje pa prav tako ni navedel v zahtevku za revizijo. Naročnik pojasnjuje, da je v zvezi s predmetnim javnim naročilom s strani zainteresiranih ponudnikov prejel dve vprašanji. S prvim vprašanjem je bil opozorjen na nedelujočo povezavo v Projektni nalogi, drugo vprašanje pa se je nanašalo na točki A3 in A.3.3 (tehnično dokumentacijo), pri čemer je bilo slednje zastavljeno kot zaprosilo za dodatne sezname, specifikacije, izjave ter kot poziv k pojasnilu nekaterih pojmov, kot sta pojem funkcionalnost in enotni produkt. Eden izmed ponudnikov je povprašal še po načinu izvedbe nadgradenj z uporabo izdelanih informacijskih rešitev in opozoril na problematiko nadgradnje informacijskih sistemov prevoznikov, saj le-ti niso v pogodbenem razmerju z izvajalcem. Naročnik opozarja, da so bila v povezavi z nekaterimi očitki iz zahtevka za revizijo (ne pa z vsemi) postavljena vprašanja v obliki zaprosila za dopolnitev razpisne dokumentacije in za dodatna pojasnila, ne pa v obliki opozorila v smislu kršitve veljavne zakonodaje. Naročnik pojasnjuje, da na zastavljena vprašanja še ni odgovoril, zato navedena vprašanja in odgovori nanje še niso bili objavljeni na portalu javnih naročil. Naročnik tako ni bil opozorjen na očitane kršitve, z vložitvijo revizijskega zahtevka pred objavo odgovorov, pa mu vlagatelj tudi ni dal možnosti, da bi te morebitne kršitve lahko odpravil.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj dne 03.12.2013 pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter naloži naročniku, da zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da se z naročnikovim restriktivnim tolmačenjem petega odstavka 5. člena ZPVPJN ne strinja in navaja, da je potrebno pri tolmačenju ZJN-2 in ZPVPJN slediti ciljem te zakonodaje - to je zagotoviti enakopravno konkurenco med ponudniki na eni strani ter ekonomično porabo javnih sredstev na drugi strani. Naročnik je priznal, da je prejel vprašanja, ki se prekrivajo z očitanimi kršitvami iz zahtevka za revizijo, saj se slednji nanaša predvsem na točke A3, A 3.3 in B3. Vlagatelj povzema postavljena vprašanja in jih primerja z očitki iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je iz primerjave navedenih vprašanj in navedb v zahtevku za revizijo razvidno, da je bil naročnik predhodno opozorjen na kršitve, saj se vprašanja vsebinsko nanašajo na očitke iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj je prepričan, da petega odstavka 5. člena ZPVPJN ni mogoče tolmačiti na način, da bi vlagatelj moral opozorila na očitano kršitev oblikovati na način, kot mora to storiti v zahtevku za revizijo (z navedbo kršitve in kršenega določila). Določilo petega odstavka 5. člena ZPVPJN je zato potrebno tolmačiti na način, da zadošča že, da je vlagatelj pred vložitvijo revizijskega zahtevka, v zvezi z dejstvom, ki se mu zdi sporno, postavil vprašanje ali v kakršnikoli obliki terjal pojasnilo. Vlagatelj se strinja z naročnikom, da naročnik na zastavljena vprašanja do vložitve zahtevka za revizijo še ni odgovoril. Vlagatelj pojasnjuje, da so bila vprašanja postavljena dne 13.11.2013 in da je bil rok za oddajo ponudb določen dne 18.12.2013. Ker pa odgovori na postavljena vprašanja, upoštevajoč ZPVPJN, ne predstavljajo procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo, vlagatelj ni bil dolžan čakati na odgovore. Iz vsega navedenega izhaja, da je bil naročnik na kršitve predhodno opozorjen in da je imel tudi možnost, da bi jih odpravil. Vlagatelj priznava, da v zahtevku za revizijo naročnika ni opozoril na postavljena vprašanja, vendar tega, skladno s 15. členom ZPVPJN, tudi ni bil niti dolžan storiti. Vlagatelj še opozarja, da naročnik na vprašanja, postavljena dne 13.11.2013, vse do vložitve zahtevka za revizijo ni odgovoril (in torej ni niti poskusil odpraviti nobene kršitve pred pričetkom predrevizijskega postopka), kar kaže tudi na opustitev potrebne skrbnosti. Vlagatelj na koncu še navaja, da je v revizijskem zahtevku opozoril na dejstvo, da sta pri pripravi razpisa sodelovali osebi C.D. in J.J, ki sta oba zaposlena pri družbi Slovenske železnice d.o.o., prav tako je opozoril tudi na dva članka, objavljena v Dnevniku, ki govorita o privilegiranosti te družbe. Navedeni kršitvi se ne nanašata na vsebino objave, zaradi česar bi naročnik zahtevek za revizijo vsaj v tem delu moral obravnavati.

Naročnik je z vlogo, z dne 09.12.2013, Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo. Državna revizijska komisija jo je prejela 10.12.2013.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker ga na očitane kršitve predhodno ni opozoril niti vlagatelj niti drug morebitni ponudnik.

Dne 10.08.2013 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013; v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki je določbo 5. člena ZPVPJN (dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil) dopolnil s petim odstavkom, ki določa, da zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe (1. člen ZPVPJN-A). Če oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil, ali bi lahko bila seznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev naročila (2. člen ZPVPJN-A, ki dopolnjuje drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Navedeno določilo omejuje pravico do pravnega varstva, saj zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug ponudnik naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Iz obrazložitve predloga zakonske novele (EVA 2013-1611-0021) je razvidno, da gre pri navedeni določbi za zasledovanje načela hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) oziroma za vizijo čim hitrejšega reševanje sporov v postopkih oddaje javnih naročil.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede interpretacije tega določila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik preko portala javnih naročil prejel vprašanja, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo. Ker se vprašanja vsebinsko nanašajo na navedbe iz vloženega revizijskega zahtevka, je vlagatelj prepričan, da je pogoj iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN izpolnjen. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da je zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker so bila vprašanja postavljena v obliki poziva k dopolnitvi in pojasnilu razpisne dokumentacije in ne v obliki opozorila na kršitve veljavne zakonodaje, poleg tega na vprašanja do vložitve zahtevka za revizijo sploh še ni odgovoril in tako ni imel možnosti, da bi morebitne kršitve odpravil pred pričetkom predrevizijskega postopka.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Zakon namreč ne določa natančne oziroma minimalne vsebine opozorila, zato po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče slediti naročniku, da bi morala biti vprašanja postavljena v obliki opozorila na kršitve veljavne zakonodaje. V zakonu prav tako ni določen rok, (do) kdaj se opozorilo lahko vloži, ravno tako ni predvideno ravnanje naročnika v zvezi s tem opozorilom (ni določenega roka, v katerem bi moral naročnik na opozorilo odgovoriti oziroma v katerem, bi naročnik lahko odpravil kršitve, na katere je bil opozorjen). Iz navedenih razlogov se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da je zakonski pogoj iz petega odstavka 5. člena izpolnjen že v primeru, če so bila preko portala javnih naročil v kakršnikoli obliki postavljena vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz revizijskega zahtevka, ter da vlagatelj ni dolžan čakati na naročnikove odgovore (kot je razvidno iz obvestila o naročilu, so bila v obravnavanem primeru vprašanja postavljena dne 13.11.2013, zahtevek za revizijo vložen dne 21.11.2013, naročnik pa je na vprašanja odgovoril dne 11.12.2013).

Med strankama v tem postopku sicer ni spora o tem, da so bila (kot je navedel naročnik ) »v povezavi z nekaterimi očitki iz zahtevka za revizijo (ne pa z vsemi) preko portala javnih naročil postavljena vprašanja«. Navedeno je razvidno tudi iz primerjave postavljenih vprašanj z očitki iz zahtevka za revizijo in bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te odločitve.

Iz pregleda objave postavljenih vprašanj na portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik (do vložitve zahtevka za revizijo) med drugim prejel vrsto vprašanj, ki se nanašajo na tri točke razpisne dokumentacije (točneje na točke A.3, A.3.3 in B.3), zoper navedene točke razpisne dokumentacije pa je bil vložen tudi zahtevek za revizijo.

Eden izmed potencialnih ponudnikov je dne 13.11.2013, preko portala javnih naročil, postavil naslednji sklop vprašanj:

»Za pripravo kvalitetne ponudbe bo moral naročnik zagotoviti vsem morebitnim ponudnikom vso tehnično dokumentacijo, kakor tudi pojasniti nekaj ključnih nejasnosti v razpisu. Rok za oddajo ponudb se mora premakniti za toliko časa, dokler naročnik ne zagotovi vse dokumentacije, ki je potrebna za pripravo ponudbe. Sledi seznam potrebne dokumentacije in vprašanja po točkah razpisa.

Točka A.3

1. Seznam razvitih informacijskih rešitev po posameznih segmentih.
2. Kaj pomeni funkcionalnost »…itd« v prvem stavku drugega odstavka?
3. Popolna tehnična dokumentacija razvitih informacijskih rešitev (za vsako rešitev posebej) , vključno z izvorno in izvršno kodo.
4. Izjave o avtorstvu in avtorskih pravicah glede pravice nadgrajevanja (modificiranja programske kode) informacijskih rešitev za vsako rešitev posebej.
5. Zakaj med nalogami izvajalca ni navedena nadgradnja, integracija, vzpostavitev začetega stanja podatkov in izobraževanja - ali gre le za zasnovo, ali pa za zasnovo, izdelavo in uvedbo - definirajte natančno, za kakšno nalogo gre.
6. Navedeno je, da je potrebno informacijsko podporo za delovanje upravljavca izvesti kot nadgradnjo vseh obstoječih informacijskih sistemov in izdelati manjkajoče segmente. Ali lahko izvajalec ponudi informacijsko podporo iz že izdelanih informacijskih rešitev na trgu, ki jih ustrezno lokalizira in poveže v enovit informacijski sistem?

Točka A.3.3

1. Specifikacija vsebine in obsega obstoječega klicnega centra SŽ.
2. Specifikacija obstoječih informacijskih rešitev klicnega centra SŽ.
3. Specifikacija »čim boljše« integracije Portala IJPP in obstoječih informacijskih rešitev klicnega centra SŽ.
4. Kaj pomeni enotni produkt in … (informacije o enotnih produktih in cenah …).
5. Popolna tehnična dokumentacija, vključno z izvorno in izvršno kodo za Portal IJPP, ki bo v uporabi 2014.
6. Kateri so pogoji, ob katerih je potrebno določiti vsebino in obseg nadgradnje obstoječega klicnega centra SŽ?

Točka B.3

1. Popolna tehnična dokumentacija informacijskih sistemov elektronskih vozovnic pri prevoznikih (za vsakega prevoznika posebej), vključno z izvorno in izvršno kodo.
2. Izjave o avtorstvu in avtorskih pravicah glede pravice nadgrajevanja (modificiranja programske kode) informacijskih sistemov elektronskih vozovnic za vsak sistem posebej.
3. Kako si naročnik predstavlja, da bo izvajalec izvedel nadgradnjo informacijskih sistemov prevoznikom, s katerimi nima sklenjenih pogodb (prevoznik nima nobene obveznosti do izvajalca)?«

Cilj razpisanega javnega naročila je uvedba enotne vozovnice ter poenotenje voznih redov na ravni avtobusnega in železniškega prometa v Republiki Sloveniji. V okviru javnega naročila je potrebno izvesti: 1. razvoj in implementacijo enotnega sistema javnega potniškega prometa, 2. oblikovanje in vzpostavitev delovanja upravljavca sistema IJPP, 3. nadgradnjo obstoječih sistemov IT v celovit informacijski sistem, 4. oblikovanje tehnološkega standarda enotne elektronske vozovnice in tehnološko poenotenje obstoječih informacijskih sistemov elektronske vozovnice pri prevoznikih JPP in 5. implementirati celoten sistem v redno uporabo. Pri tehnološki rešitvi integriranega sistema elektronskih vozovnic (ki je ena izmed razpisanih nalog), naj bi se v čim večji meri ohranili obstoječi in delujoči sistemi v smislu terminalske opreme (validatorji, prodajna mesta) in elektronskih kartic ter obstoječa mreža prodajnih mest in možnost uporabe dodatnih aplikacij na elektronski kartici. Projekt mora biti zasnovan tako, da se izvede nadgradnja programske opreme obstoječih in delujočih sistemov elektronske vozovnice pri prevoznikih v Sloveniji na način, da ti nimajo dodatnih stroškov. V okviru projekta bo izvedena tudi nadgradnja in nabava nove terminalske opreme in elektronskih kartic, ki je nujno potrebna za implementacijo sistema v redno uporabo (5. stran Projektne naloge).

Bistvo vlagateljevih očitkov v zahtevku za revizijo je v njegovem zatrjevanju, da gre pri predmetu javnega naročila za integracijo štirih obstoječih sistemov pri štirih ponudnikih opreme in da imajo zato ti ponudniki konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, saj že imajo dostop, in sicer vsak izmed njih do svojega informacijskega sistema, ter imajo zato tudi več informacij. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da ima družba Slovenske železnice d.o.o. klicni center, ki se bo v okviru projekta implementiral kot nadgradnja, kar pomeni, da ima navedena družba na voljo več podatkov in s tem posledično prednost pred ostalimi potencialnimi ponudniki. Od tod izvirajo tudi vsa predhodno zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na točke A.3, A.3.3 in B 3 razpisne dokumentacije. Za vsako izmed njih vlagatelj v zahtevku za revizijo podrobno navaja, katere podatke in zaveze, ki se nanašajo na razpisan predmet, bi moral naročnik še dodatno vključiti vanje, da bi bili ponudniki med seboj izenačeni oziroma enakopravni s tistimi, ki že razpolagajo z obstoječimi sistemi, ki bodo predmet nadgradnje.

Državna revizijska komisija ob vsem navedenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN je Državna revizijska komisija zato pritožbi ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka (dokument št. 430-108/2013/7, z dne 25.11.2013).

ZPVPJN v drugem odstavku 55. člena določa, da lahko Državna revizijska komisija v primeru, kadar pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, ugodi, odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo. Ker v obravnavani zadevi naročnik zahtevka za revizijo (še) ni meritorno obravnaval, bo moral v nadaljevanju postopka pravnega varstva vlagateljev zahtevek za revizijo (če bo ugotovil izpolnjevanje vseh procesnih predpostavk) sprejeti v vsebinsko obravnavo ter o njem sprejeti odločitev v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo. Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških pritožbe pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 20.12.2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana
- odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova ulica 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu