018-376/2013 Občina Ljutomer

Številka: 018-376/2013-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »"OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C" Gradnja transportnih vodovodov, kanalizacije in objektov za obdelavo vode« (v sklopu številka 1: »transportni vodovodi in kanalizacija - varovanje vodnih virov«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 12. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 9. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 2. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za gradnjo vodnih vodovodov, kanalizacijskega omrežja in transportnih vodovodov v sklopu projekta »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C«. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 1. 3. 2013 (pod številko objave JN2476/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 6. 3. 2013 pa (pod številko dokumenta 073755) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 046.

Naročnik je dne 13. 9. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 430-4/2013-155-437 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 1 odda ponudniku »MDM d.o.o., Ljubljana + Proadria d.o.o., Ljubljana + TELEG-M d.o.o., Ljubljana«, katerih (skupno) ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 16. 9. 2013, dne 18. 9. 2013 pa je oddal zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 1. Na podlagi omenjene vloge je vlagatelj vpogled opravil dne 23. 9. 2013.

Dne 26. 9. 2013 je vlagatelj oddal zahtevek za revizijo, z dne 26. 9. 2013, skupaj s prilogami. V zahtevku za revizijo vlagatelj primarno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, v primeru, če naročnik oziroma Državna revizijska komisija primarno podanemu delu zahtevka za revizijo ne bosta ugodila, pa zahteva, da se zahtevku za revizijo ugodi v delu glede vpogleda. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel »v postopku revizije javnega naročila«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v navezavi na primarni predlog zatrjuje:
 da je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnjeval v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, zato je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila relevantna zgolj ponudba izbranega ponudnika, ne pa njena dopolnitev,
 da izbrani ponudnik glede tehničnih zahtev cevi in fazonskih kosov ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, pa tudi, da je ponudba izbranega ponudnika (predložena v sklopu številka 1) nepopolna že v primeru, da v izjavi 8 niso navedeni enaki proizvajalci kot izhajajo iz prospektne dokumentacije,
 kršitve naročnika, povezane z referenčnimi deli, navedenimi v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1),
 da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev za opravljanje dejavnosti, s tem pa zahtev razpisne dokumentacije in ZJN-2, saj »nobeden od konzorcialnih partnerjev nima obrtnega dovoljenja«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj glede podrejenega predloga zatrjuje kršitve naročnika, povezane z vpogledom v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 11. 10. 2013 prejel vlogo izbranega ponudnika, z dne 9. 10. 2013. V omenjeni vlogi izbrani ponudnik podaja izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo zavrača, obenem pa ugotavlja, da »ponudbena cena vlagatelja bistveno odstopa od cene iz skupne ponudbe, ki je bila izbrana, in je zato« […] »nesprejemljiva, saj bistveno odstopa od tržnih cen, ki jih je v svoji ponudbi podal izbrani ponudnik«.

Naročnik je dne 17. 10. 2013 sprejel sklep številka 430-4/2013-200-437, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da:
 ne držijo zatrjevanja vlagatelja, da je pri svojem ravnanju kršil 78. člen ZJN-2, saj mu je izbrani ponudnik v zvezi s cevmi in fazonskimi kosi podal pojasnila in zahtevane prevode prospektne dokumentacije, z ničemer pa ni vsebinsko spreminjal specifikacij ponujene opreme, ki jo je navedel v ponudbi,
 cevi in fazonski kosi v celoti izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije, cevi, ki v celoti izpolnjujejo njegove zahteve, pa bodo tudi vgrajene,
 je izbrani ponudnik s predloženimi referencami »tako za ponudnika kot tudi za odgovornega vodja del jasno izkazal, da ima ustrezne izkušnje za gradnjo vodovodov vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu v dolžini najmanj 10 km«,
 zatrjevanja vlagatelja o neizpolnjevanju zahtev izbranega ponudnika za opravljanje dejavnosti niso utemeljena, saj »izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz ObrZ«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 18. 10. 2013.

Naročnik je z dopisom številka 430-4/2013-202-437, z dne 22. 10. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 23. 10. 2013 prejela vlogo z dne 22. 10. 2013. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri vseh svojih trditvah iz zahtevka za revizijo in pri predlaganih dokazih, obenem pa ocenjuje, da je izpodbijana odločitev o oddaji naročila nezakonita. Vlagatelj se v omenjeni vlogi (v navezavi na vsako od zatrjevanih kršitev naročnika posebej) tudi opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 11. 11. 2013 pozvala na odstop oziroma dopolnitev dokumentacije, dodatno odstopljeno dokumentacijo pa je prejela dne 14. 11. 2013.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo primarno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, v primeru, če naročnik oziroma Državna revizijska komisija primarno podanemu delu zahtevka za revizijo ne bosta ugodila, pa zahteva, da se zahtevku za revizijo ugodi v delu glede vpogleda. Ker je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o primarnem predlogu vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnjeval v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), zato je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila relevantna zgolj ponudba izbranega ponudnika, ne pa njena dopolnitev na podlagi naročnikovega poziva z dne 14. 8. 2013. Tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, namreč ni dopustno spreminjati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila dokaznim predlogom vlagatelja, pri čemer je na podlagi opravljenega vpogleda v poziv naročnika, številka 430-4/2013-77-437, z dne 14. 8. 2013, ugotovila, da je naročnik v njem med drugim navedel, da je ves prospektni material v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) predložen v tujih jezikih, v prospektnem materialu pa tudi ni jasno razvidno oziroma označeno, katere cevi in fazonski kosi so bili v ponudbi izbranega ponudnika (predloženi v sklopu številka 1) upoštevani, zato ni mogoče oceniti izpolnjevanja pogoja iz člena 5.1 (o) Navodil ponudnikom. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, da ponudbo (za sklop številka 1) dopolni tako, da predloži prevode tistega dela prospektnega materiala za cevi in fazonske kose, ki so bili upoštevani v omenjeni ponudbi in iz katerih je razvidno, da ponujeni materiali ustrezajo tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Po zahtevi naročnika je moralo biti v omenjeni dokumentaciji skladno z zahtevo iz podčlena 5.1 (o) Navodil ponudnikom jasno razvidno oziroma označeno, katere cevi in fazonski kosi so bili upoštevani v ponudbi (predloženi v sklopu številka 1), prav tako pa je moralo biti jasno označeno, na katere materiale iz splošnih tehničnih zahtev se ponujene cevi in fazonski kosi nanašajo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v omenjenem pozivu naročnik izbranemu ponudniku v skladu z 78. členom ZJN-2 (v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) dopustil in omogočil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (s prevodi tistega dela prospektnega materiala za cevi in fazonske kose, ki so bili upoštevani v ponudbi), obenem pa ga je (v preostalem delu omenjenega poziva) po vsebini pozval na podajo pojasnil njegove ponudbe (predložene v sklopu številka 1). V konkretnem primeru je bila namreč ponudba izbranega ponudnika (za sklop številka 1) zaradi manjkajočih prevodov tistega dela prospektnega materiala za cevi in fazonske kose, ki so bili upoštevani v ponudbi, nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merilo najnižja cena (točka IV.2.1) obvestila o naročilu in točka 13.2. Navodil ponudnikom). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, pa pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje.

Ob vpogledu v dokument »Dopolnitev naše Ponudbe na podlagi vašega poziva št. 430-4/2013-77-437 z dne 14.8.2013«, z dne 22. 8. 2013, vključno z njegovimi prilogami, je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik z njim (vključno z njegovimi prilogami) ni spreminjal tistega dela svoje ponudbe (predložene v sklopu številka 1), ki se veže na tehnične specifikacije predmeta zadevnega javnega naročila (druga alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2), niti v njej ni spreminjal katerega od ostalih elementov ponudbe, ki so navedeni v prvi oziroma tretji alinei tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Omenjena dokumentacija, ki jo je izbrani ponudnik posredoval naročniku na njegov poziv z dne 14. 8. 2013, po vsebini predstavlja pojasnilo že predložene ponudbe (za sklop številka 1). Vsebuje namreč izpolnjen vzorec pogodbe, v pretežnem delu pa prevode certifikatov ter prospektnega materiala za cevi in fazonske kose, ki so bili upoštevani v ponudbi. V predstavljenem smislu je zato slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, je šlo »za pojasnjevanje tehničnih specifikacij materialov, ki so bili navedeni v ponudbi že ob predložitvi«, pa tudi, da mu je izbrani ponudnik »na njegovo zahtevo z dne 14. 8. 2013 podal pojasnila in zahtevane prevode prospektne dokumentacije, z ničemer pa ni vsebinsko spreminjal specifikacij ponujene opreme, ki jo je navedel v ponudbi« (prvi odstavek točke 1. na strani 6). V predstavljenem smislu je slediti tudi vsebinsko enakim zatrjevanjem izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 8 in prvi odstavek na strani 9).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo (predloženo v sklopu številka 1) dopolnjeval v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Vlagatelj tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1) iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije (zlasti prvi odstavek točke 24.1 Navodil ponudnikom, pa tudi odgovor »ad. C« na vprašanje 2 Dodatka številka 12 k razpisni dokumentaciji) ali ZJN-2. Vlagatelju tako ne gre slediti v njegovem zaključku, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila relevantna zgolj ponudba izbranega ponudnika (predložena v sklopu številka 1), ne pa njena dopolnitev na podlagi naročnikovega poziva z dne 14. 8. 2013. Vlagatelju tudi ne gre pritrditi v njegovem zatrjevanju, da je »z navedeno dopolnitvijo ponudbe prišlo do nedopustne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, kot jo določa 3. Odstavek 78. Člena ZJN-2«, niti, da je naročnik izbranemu ponudniku s pozivom z dne 14. 8. 2013 dopustil »spremembe ponudbe tehničnega dela specifikacij glede na dano ponudbo« (zadnji odstavek na strani 21 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik glede tehničnih zahtev cevi in fazonskih kosov ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, pa tudi, da je ponudba izbranega ponudnika (predložena v sklopu številka 1) nepopolna že v primeru, da v izjavi 8 niso navedeni enaki proizvajalci kot izhajajo iz prospektne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je sledila dokaznim predlogom vlagatelja, kot so podani v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (zlasti na strani 23). Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja »IZJAVA 8«, v kateri je izbrani ponudnik navedel štiri proizvajalce ponujenih cevi in fazonskih kosov iz nodularne litine, za katere je v ponudbi (za sklop številka 1) predložil tudi prospektni material (prevode prospektnega materiala za cevi in fazonske kose, ki so bili upoštevani v ponudbi za sklop številka 1, je izbrani ponudnik, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, naročniku posredoval v prilogah dokumenta »Dopolnitev naše Ponudbe na podlagi vašega poziva št. 430-4/2013-77-437 z dne 14.8.2013«). V »IZJAV 8«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1), so, sodeč po kraticah, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo (zlasti predzadnji odstavek na strani 22 in stran 23), navedeni isti proizvajalci cevi in fazonskih kosov iz nodularne litine, kot jih v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj. Ker so torej v izjavi 8 navedeni isti (oziroma enaki) proizvajalci kot izhajajo iz prospektne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali v nasprotju z določbami ZJN-2, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika (predložena v sklopu številka 1) v predstavljenih delih popolna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo za tri od štirih proizvajalcev cevi in fazonskih kosov, kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1), zatrjuje, da ne nudijo »opcije razstavljiv siderni spoj«, oziroma da ne nudijo razstavljivega sid(e)rnega spoja. Po zatrjevanju vlagatelja omenjene tehnične zahteve (oziroma opcije) ne nudi niti izbrani ponudnik v svoji ponudbi (predloženi v sklopu številka 1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz odločitve o oddaji naročila (tretja alinea zadnjega odstavka na tretji strani) jasno razvidno, da je bilo po pregledu tehničnih specifikacij »ugotavljeno, da ponudnik izpolnjuje razpisne pogoje glede tehničnih zahtev za cevi« s tremi proizvajalci, glede tehničnih zahtev za fazonske kose pa z enim proizvajalcem. Vsebinsko enak zaključek izhaja tudi iz Poročila o ocenjevanju ponudb in izboru ponudnika, številka 430-4/2013-156-437, z dne 11. 9. 2013.

Glede zatrjevanja vlagatelja, da »v prospektnem materialu v ponudbi izbranega ponudnika ni cevi, ki bi zadoščale pogoju C64, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji« (1. oziroma 2. točka na strani 23 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v vprašanju številka 10 Dodatka številka 2 k razpisni dokumentaciji, ki se je v alinei C glasilo »Naročnik ustvarja zmedo v navajanju zahtev o tlakih. Kaj mora ponudnik upoštevati od navedenih pojmov. PN 10, C64 ali nazivni tlak 16 bar. Če naj upošteva PN 10 ali nazivni tlak 16 bar popolnoma ustrezajo cevi klase C40 za dimenzije do DN 300, za dimenzijo cevi DN 350 pa klasa C30. Klasa C 64 daleč presega zahteve po tlakih PN 10 in nazivni tlak 16 bar. Naročnik naj namesto klase C64 navede klaso C40 do dimenzije cevi DN 300 in klaso C 30 za dimenzijo DN 350, sicer mu gre očitati negospodarno vodenje projekta«, odgovoril: »Pravilna navedba zahteve za tlake je PN10 ali pa PN16. Temu ustrezajo cevi klase C40 do in vključno z DN 300 in klase C30 za dimenzije večje od DN350«.

Citirani odgovor naročnika se kot informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje za del razpisne dokumentacije.

Glede na navedeno je pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 1. točke na strani 6) ugotavlja, da »je bila tekom postopka ta zahteva spremenjena, tako da je dejansko zahtevan tlačni razred C40« (do in vključno z DN 300), pa tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 9) ugotavlja, da je bila zahteva, ki jo v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, sicer res »opredeljena v prvotni razpisni dokumentaciji, vendar je bila tekom postopka spremenjena, tako da je dejansko zahtevan tlačni razred C40«. Predstavljenim dejstvom (zlasti dejstvu, da je naročnik v alinei C vprašanja številka 10 Dodatka številka 2 k razpisni dokumentaciji kot ustrezne označil »cevi klase C40 do in vključno z DN 300 in klase C30 za dimenzije večje od DN350«) vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo konkretizirano ne nasprotuje.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da ponudba izbranega ponudnika (predložena v sklopu številka 1) ne izpolnjuje zahtev, vezanih na cevi, iz razloga, ker »v prospektnem materialu v ponudbi izbranega ponudnika ni cevi, ki bi zadoščale pogoju C64«. Naročnik je namreč v alinei C vprašanja številka 10 Dodatka številka 2 k razpisni dokumentaciji kot ustrezne označil »cevi klase C40 do in vključno z DN 300 in klase C30 za dimenzije večje od DN350«. Glede na navedeno vlagatelj ni uspel dokazati niti, da je bil tlačni razred (oziroma »pogoj C64«, kot ga v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) zahtevan v (spremenjenih) določbah razpisne dokumentacije.

Ker je iz odločitve o oddaji naročila in poročila z dne 11. 9. 2013 jasno razvidno, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisne pogoje glede tehničnih zahtev za fazonske kose izpolnjuje z enim proizvajalcem, v konkretnem primeru niso pravno relevantna vlagateljeva zatrjevanja, da trije proizvajalci fazonskih kosov (od štirih), kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1), ne nudijo »opcije razstavljiv siderni spoj«, oziroma da ne nudijo razstavljivega sid(e)rnega spoja (stran 23 zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisnih pogojev glede tehničnih zahtev za fazonske kose ne izpolnjuje niti s četrtim proizvajalcem fazonskih kosov (vlagatelj ga na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3.), kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1), oziroma da niti četrti proizvajalec fazonskih kosov, kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1), ne nudi »opcije razstavljiv siderni spoj« (oziroma razstavljivega sid(e)rnega spoja). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da bi moral naročnik iz omenjenega razloga ponudbo izbranega ponudnika (predloženo v sklopu številka 1) označiti za neprimerno in nepopolno in jo izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo v navezavi na četrtega proizvajalca fazonskih kosov (vlagatelj ga na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3.) ugotavlja zgolj, da je v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) predložen pretečen certifikat za »cevi in fazone«.

Ob upoštevanju dosedanjih ugotovitev niso pravno relevantna niti vlagateljeva zatrjevanja (stran 23 zahtevka za revizijo), da v katalogih enega od proizvajalcev cevi in fazonskih kosov (vlagatelj ga na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 4.) v ponudbi izbranega ponudnika (predloženi v sklopu številka 1) ni opisane zahtevane zunanje zaščite, ki je bila zahteva razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da zahtevane zunanje zaščite izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) ne izpolnjuje s četrtim proizvajalcem cevi in fazonskih kosov (vlagatelj ga na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3.) ali s katerim drugim proizvajalcem cevi in fazonskih kosov, kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1).

Glede zatrjevanja vlagatelja (stran 23 zahtevka za revizijo), da je glede proizvajalca cevi in fazonskih kosov, na strani 23 zahtevka za revizijo označenega s številko 3., v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) predložen pretečen certifikat za »cevi in fazone«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so dokumenti, ki jih mora vsebovati popolna ponudba, našteti v točki 13.1 Navodil ponudnikom (tudi v povezavi s točko 5). Iz omenjenih določb Navodil ponudnikom ne izhaja, da bi morali ponudniki za popolnost ponudb v njih predložiti certifikate, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Nekatere certifikate bo moral priskrbeti izvajalec (pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila), ni pa jih dolžan predložiti ponudnik (v postopku oddaje javnega naročila). Iz določb razpisne dokumentacije tako med drugim bodisi izhaja, da mora izvajalec (ne pa ponudnik) priskrbeti certifikat (npr. certifikat, da so cevi za pitno vodo izdelane iz polietilena s potrebnimi dodatki – stran 135 razpisne dokumentacije; dokazilo o umerjenosti merilnih instrumentov oziroma kalibracijski certifikat – stran 199 razpisne dokumentacije), bodisi izhaja zgolj dejstvo, da morajo cevi oziroma cevovodi imeti ustrezen atest, ne da bi bila predložitev atestov oziroma certifikatov zahtevana za popolnost ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (na primer atest za litoželezne cevi iz nodularne litine z notranjo EC izolacijo za uporabo v prehrambeni industriji – stran 134 razpisne dokumentacije; atest za cevovode iz HDPE – stran 194 razpisne dokumentacije). Dejstva, da so morali na podlagi določb razpisne dokumentacije ponudniki za popolnost ponudb v njih predložiti certifikate, izpostavljene v zahtevku za revizijo, vlagatelj tudi sicer v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje. Ob dosedanjih ugotovitvah pa gre pritrditi tudi naročniku (zadnji odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo) in izbranemu ponudniku (prvi odstavek na strani 10 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da je »veljavni certifikat priložen v dopolnitvi 1 (prevodi - št. Certifikata DW7701BM0141, izdan 18. 3. 2013 str. 1 in 2)«.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev, vezanih na cevi in fazonske kose, iz razloga, ker naj bi bil v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) predložen pretečen certifikat za »cevi in fazone«. Vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo v posledici tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1) iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali katero od določb ZJN-2. Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede drugih dveh proizvajalcev cevi in fazonskih kosov, za katera vlagatelj na strani 23 zahtevka za revizijo (ta proizvajalca sta na omenjeni strani zahtevka za revizijo označena s številko 1. in 4.) ugotavlja, da zanju v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) ni predložen certifikat (»za fazone«).

Iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisnih pogojev glede tehničnih zahtev za cevi in fazonske kose ne izpolnjuje s proizvajalcem fazonskih kosov, ki ga vlagatelj na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3., Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaznih predlogov »preveritev izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije in prospektnega materiala s sodnim izvedencem tehnične stroke« ter »poizvedbe pri navedenih proizvajalcih« (stran 24 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija tudi ne prepoveduje, da bi ponudniki v ponudbah (za sklop številka 1) ponudili cevi in fazonske kose (več) različnih proizvajalcev, niti, da bi morali vsi proizvajalci, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi (za sklop številka 1), ponujati oziroma proizvajati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane kose predmeta zadevnega javnega naročila. Predstavljenega zaključka tudi ne spreminja vsebina »IZJAV[E] 8«, po kateri ponudnik izjavlja, da bo v okviru zadevnega javnega naročila vgrajeval »cevi in fazonske kose iz nodularne litine proizvajalca ……………………………………………., za katere smo v ponudbi predložili zahtevan prospektni material« (na kar na strani 2 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo napeljuje vlagatelj). Zgolj besedna razlaga pojma »proizvajalca« (ker je ta zapisan v ednini) v omenjeni izjavi namreč v konkretnem primeru ne pretehta dejstva, da razpisna dokumentacija ponudnikom ne prepoveduje, da bi v ponudbah (za sklop številka 1) ponudili cevi in fazonske kose (več) različnih proizvajalcev, niti da bi morali vsi proizvajalci, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi (za sklop številka 1), ponujati oziroma proizvajati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane kose predmeta zadevnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da
 sta tudi v »IZJAV 8« ene od preostalih skupnih ponudb, predloženih v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, navedena dva proizvajalca cevi in fazonskih kosov, kar kaže na to, da so tudi ti skupni ponudniki razumeli določbe razpisne dokumentacije na način, da jim ta ne prepoveduje, da bi v ponudbah ponudili cevi in fazonske kose (več) različnih proizvajalcev,
 je iz odločitve o oddaji naročila (tretja alinea zadnjega odstavka na tretji strani) jasno razvidno, da je bilo po pregledu tehničnih specifikacij ugotovljeno, da izbrani ponudnik »izpolnjuje razpisne pogoje glede tehničnih zahtev« za cevi in za fazonske kose z istim proizvajalcem (vsebinsko enak zaključek izhaja tudi iz poročila z dne 11. 9. 2013).

Vlagatelju ne gre pritrditi niti (stran 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da »ponudba izbranega ponudnika ni definirana na način, ki bi bil določljiv v smislu s katerim proizvajalcem bo izbrani ponudnik dejansko izvedel predmetno naročilo«, in da »[ž]e zgolj navedeno dejstvo, ob tem, da vsi proizvajalci, ki jih je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, ne nudijo vseh zahtevanih elementov« nudi »podlago, da predmetne ponudbe ni mogoče označiti za popolno«. Izbrani ponudnik je namreč v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 1 (upoštevaje pri tem tudi dokument »Dopolnitev naše Ponudbe na podlagi vašega poziva št. 430-4/2013-77-437 z dne 14.8.2013« in njegove priloge), določljivo navedel proizvajalce cevi in fazonskih kosov, katerih proizvode ponuja za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročila (oziroma proizvajalce, s katerimi bo, kot to navaja vlagatelj, izbrani ponudnik »dejansko izvedel predmetno naročilo«), predmet zadevnega javnega naročila pa bo lahko izvedel le s proizvodi tistega proizvajalca, ki v celoti ustrezajo (tehničnim) zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje tega javnega naročila. Razpisna dokumentacija, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, v konkretnem primeru ne prepoveduje, da bi ponudniki v ponudbah (za sklop številka 1) ponudili cevi in fazonske kose (več) različnih proizvajalcev, niti, da bi morali vsi proizvajalci, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi (za sklop številka 1), ponujati oziroma proizvajati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane kose predmeta zadevnega javnega naročila. Glede na navedeno je izbrani ponudnik v svoji ponudbi (upoštevaje pri tem tudi dokument »Dopolnitev naše Ponudbe na podlagi vašega poziva št. 430-4/2013-77-437 z dne 14.8.2013« in njegove priloge) sledil tudi določbi 5.1 (o) Navodil ponudnikom, saj je
 iz priloženega prospektnega materiala razvidno, ali ponujene cevi ustrezajo tehničnim zahtevam, kot so za te cevi podane v razpisnih pogojih (vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisnih pogojev glede tehničnih zahtev za cevi in fazonske kose ne izpolnjuje s proizvajalcem fazonskih kosov, ki ga vlagatelj na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3.),
 v prospektnem materialu jasno razvidno oziroma označeno, katere cevi in fazonski kosi katerih štirih proizvajalcev so bili upoštevani v njegovi ponudbi,
 v prospektnem materialu označeno, na katere materiale iz splošnih tehničnih zahtev se ponujene cevi in fazonski kosi nanašajo,
 izbrani ponudnik izpolnil, podpisal, žigosal in v ponudbi predložil »IZJAV[O] 8« o proizvajalcu cevi v Poglavju 5.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, ki se nanašajo na variantne ponudbe in primerljivost ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja sledeče:

1. Čeprav je izbrani ponudnik naročniku v ponudbi (za sklop številka 1) istočasno ponudil proizvode različnih proizvajalcev (na primer cevi in fazonske kose), njegove ponudbe (za sklop številka 1) zgolj zaradi tega ne gre obravnavati kot variantne ponudbe v smislu določbe 38. člena ZJN-2. Variantna ponudba namreč predvideva različne rešitve (naročnik na primer upošteva drugačne tehnične ali tehnološke rešitve, ki so morebiti tudi novejše ali bolj napredne), ki v določeni meri načrtno odstopajo od vnaprej določenih zahtev razpisne dokumentacije, česar pa v konkretnem primeru iz ponudbe izbranega ponudnika (za sklop številka 1) ni mogoče ugotoviti. Izbrani ponudnik je v navezavi na ponujene cevi in fazonske kose sicer res navedel štiri proizvajalce, vendar so bili proizvodi vsakega od omenjenih proizvajalcev ponujeni po isti ceni. V zadevnem primeru gre torej za drugačne okoliščine, saj je naročnik predmet javnega naročila in njegov končni cilj vnaprej navedel ter ne dopušča variantnih možnosti, zgolj možnost alternativnih rešitev pa se po stališču Državne revizijske komisije ne izključuje z dejstvom, da naročnik variantnih ponudb ne bo upošteval. Poleg tega, kot je bilo to poudarjeno že doslej, iz odločitve o oddaji naročila in poročila z dne 11. 9. 2013 jasno izhaja, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisne pogoje glede tehničnih zahtev za cevi in fazonske kose izpolnjuje z enim (in istim) proizvajalcem (katerega vlagatelj na strani 23 zahtevka za revizijo označuje s številko 3), vlagatelj pa pri tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) razpisnih pogojev glede tehničnih zahtev za cevi in fazonske kose z omenjenim proizvajalcem ne izpolnjuje. Zatrjevanjem vlagatelja, da je izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) ponudil variantno ponudbo, tako tudi sicer (torej tudi v primeru, če bi se morebiti ugotovilo, da so v smislu petega odstavka 29. člena ZPVPJN predstavljena zatrjevanja vlagatelja podana pravočasno) ne bi bilo mogoče slediti.

2. Četudi »je vlagatelj v nasprotju z izbranim ponudnikom ponudil le enega proizvajalca« (tretji odstavek na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), ponudba izbranega ponudnika in ponudba vlagatelja (obe predloženi v sklopu številka 1), ob upoštevanju ponujenega predmeta zadevnega javnega naročila, nista medsebojno neprimerljivi. V obeh so ponujene cevi, fazonski kosi in ostale postavke iz popisa del. Poleg tega je imel (ob upoštevanju določb predmetne razpisne dokumentacije) vlagatelj enako možnost v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponuditi proizvode več različnih proizvajalcev.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k odločanju o delih zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, povezane z referenčnimi deli, navedenimi v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila med drugim določil, da morajo ponudniki, da bi bili upravičeni sodelovati v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, izpolnjevati pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kot so podani v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (p) Navodil ponudnikom. Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju, obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov in podizvajalcev pa so podani v Poglavju 5 (prvi odstavek točke 5.1 Navodil ponudnikom). Vsebina izpolnjenih obrazcev je morala ustrezati zahtevam iz obrazca, podanega v razpisni dokumentaciji, ne glede na način izpolnjevanja (tretji odstavek točke 5.1 Navodil ponudnikom).

V podčlenu 5.1 (j) Navodil ponudnikom je naročnik določil:

»Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni Izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec za:
Sklop 1: gradnjo vodovodov vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 km ali za gradnjo vodovodov vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu pri vsaj dveh naročilih v dolžini najmanj 5 km vsako.
Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (j) v poglavju 5 - Sposobnost - Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, mora izpolniti tudi kolono »odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju«. Pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz podčlena 5.1 (j) v segmentu dolžine izvedenega vodovodnega omrežja del bo naročnik upošteval dolžino izvedenega omrežja le v odstotku ponudnikove udeležbe pri navedenem delu. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov Del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 5 - Sposobnost kot PRILOGA št. 1. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.«

V podčlenu 5.1 (l) Navodil ponudnikom je naročnik (upoštevaje Dodatek številka 2 k razpisni dokumentaciji) določil:

»Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za izvedbo razpisanih del. Ponudnik mora za vsak sklop, ki ga ponuja, razpolagati z odgovornim vodjem del.
Odgovorni vodja del za Sklop 1 mora biti oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v skladu z drugim odstavkom 77. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/02 in spremembe) ob upoštevanju določil Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 123/03, 56/05 in 108/09). Nadalje mora odgovorni vodja del izkazati ustrezne reference kot odgovorni vodja del pri gradnji vodovoda v dolžini najmanj 10 km.
V kolikor je ponudnik oddal v predmetnem naročilu ponudbo za Sklop 2 – Objekti za obdelavo vode, mora v ponudbi za Sklop 1 navesti odgovornega vodjo del, ki ni isti kot je bil naveden za Sklop 2. Isti odgovorni vodja del ne sme biti naveden v ponudbi pri obeh sklopih.
Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (l-1) za Sklop 1 in/ali obrazec 5.1 (l-2) za Sklop 2 v poglavju 5 - Sposobnost. Poleg tega mora ponudnik podpisati IZJAVO 3 v Poglavju 5 – Sposobnost, s katero izjavlja, da razpolaga s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri za izvedbo del in da odgovorni vodja/e del, kot ga/jih za izvedbo razpisanih del navaja v ponudbi, zadošča zahtevam za tovrstne kadre, podanim v Zakonu o graditvi objektov. Za odgovornega vodjo del za Sklop 1 in/ali Sklop 2 je potrebno v ponudbi priložiti potrdilo naročnka o izpolnjevanju referenčnih pogojev, kot so podani za posameznega odgovornega vodjo del. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 5 - Sposobnost kot PRILOGA št. 2 - potrdilo o referenčnem delu za odgovornega vodja del. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 2.Za sklop 2 je za vodjo hidrogeoloških del in za odgovornega vodjo posameznih del za strojne instalacije zadošča, da ponudnik ustrezne izkušnje vpiše v obrazec 5.1 (l-2) za Sklop 2 v poglavju 5 – Sposobnost. Nadalje je potrebno v ponudbi za Sklop 2 za odgovornega vodjo posameznih del za strojne instalacije predložiti tudi kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za odgovorno vodenje del.
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno navedeno referenčno delo strokovnjaka zahteva še dodatna dokazila.
Ponudnik se lahko v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete (kadre) drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo kadre, potrebne za izvedbo naročila. Kot dokazilo šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen, iz katerega bo jasno razvidno, katere kadre bo imel ponudnik na voljo (navesti poimensko).«

Da mora odgovorni vodja del izpolnjevati pogoje, kot so zanj podani v podčlenu 5.1 (l) Navodil ponudnikom, je naročnik potrdil tudi v odgovoru »Ad. A« na vprašanje 1 Dodatka številka 5 k razpisni dokumentaciji, v odgovoru na vprašanje 3 Dodatka številka 5 k razpisni dokumentaciji pa je naročnik zapisal, da morata biti odgovorni vodja del za sklop številka 1 in odgovorni vodja del za sklop številka 2 vpisana v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Omenjena odgovora naročnika se kot informaciji, ki ju je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejeta za del razpisne dokumentacije.

Za dokazila, zahtevana v podčlenih 5.1 (j) oziroma 5.1 (l) Navodil ponudnikom, je zadoščalo, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju (drugi odstavek alinee a) točke 5.2 Navodil ponudnikom). V primeru predložitve skupne ponudbe so se zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev (da se ugotovi izpolnitev pogojev po podčlenih 5.1 (j) oziroma 5.1 (l) Navodil ponudnikom) seštevale (točka 5.3 Navodil ponudnikom). Popolna ponudba, ki jo predloži ponudnik, je morala med drugim vsebovati tudi »Poglavje 5 Obrazci in IZJAVE za ugotavljanje sposobnosti Ponudnikov v skladu z zahtevami Poglavja 1« (alinea b) 9. točke 13.1 Navodil ponudnikom).

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v podčlenu 5.1 (j) Navodil ponudnikom naročnik med drugim določil, da mora imeti ponudnik (v navezavi na sklop številka 1) v zadnjih petih letih od objave zadevnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 kilometrov ali pri vsaj dveh naročilih v dolžini najmanj 5 kilometrov vsako.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila dokaznim predlogom vlagatelja, kot so podani v predstavljenem delu zahtevka za revizijo (zlasti na straneh od 25 do 4. točke na strani 30). Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec številka 5.1 (j), ki predstavlja seznam najpomembnejših opravljenih (referenčnih) gradenj, pa tudi eno izpolnjeno, podpisano in žigosano potrdilo o referenčnem delu. V omenjeni seznam najpomembnejših opravljenih (referenčnih) gradenj je izbrani ponudnik vpisal tri referenčna dela, pri čemer je pri vsakem od njih navedel, da dolžina izvedenega vodovodnega omrežja znaša več kot 10 kilometrov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija dejstva, da pri katerem od referenčnih del, vpisanih v obrazec številka 5.1 (j), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, dolžina izvedenega vodovodnega omrežja morebiti ne znaša več kot 10 kilometrov.

Četudi bi bilo pritrditi vlagatelju, da omenjena tri referenčna dela, vpisana v obrazcu številka 5.1 (j), v naravi predstavljajo dela, ki so del (enega) javnega naročila, dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljenega na Portalu javnih naročil, pa ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije (zlasti še vsebine podčlena 5.1 (j) Navodil ponudnikom) ne gre slediti vlagatelju, da zgolj zaradi omenjenega dejstva izbrani ponudnik ni sledil določbam razpisne dokumentacije. Ker je naročnik določil, da mora imeti ponudnik (v navezavi na sklop številka 1) uspešne izkušnje za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 kilometrov, bi bila omenjena zahteva naročnika v konkretnem primeru izpolnjena že v primeru, če bi izbrani ponudnik vsaj z enim od referenčnih potrdil dokazal, da ima v zadnjih petih letih od objave zadevnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 kilometrov. S tem bi namreč izbrani ponudnik dokazal, da ima uspešne izkušnje za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu (v konkretnem primeru pri delih, ki so sestavni del naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 pod številko objave JN226/2009 objavljeno na Portalu javnih naročil).

Izhajajoč iz namena dokazovanja opravljenih preteklih (referenčnih) del, ki je v izkazovanju tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta (oziroma ponudnika) za izvedbo javnega naročila, ki ga izvaja naročnik, tudi ne gre slediti vlagatelju, da zgolj iz razloga, ker morebiti referenčna dela, vpisana v obrazcu številka 5.1 (j), v naravi predstavljajo dela, ki so del (enega) javnega naročila, izbrani ponudnik v konkretnem primeru (upoštevaje določbe razpisne dokumentacije) ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi izbrani ponudnik v konkretnem primeru (upoštevaje zlasti podčlen 5.1 (j) Navodil ponudnikom) svojo tehnično sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila izkazal, če bi dokazal, da je v zadnjih petih letih od objave zadevnega javnega naročila uspešno izvedel gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) v dolžini najmanj 10 kilometrov pri vsaj katerih delih, ki v okviru naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, predstavljajo (samostojno) zaključeno celoto. Že iz poimenovanja javnega naročila »TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO TER ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V BELI KRAJINI – IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINAH ČRNOMELJ, SEMIČ IN METLIKA TER KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI METLIKA«, pa tudi iz njegove vsebine, namreč jasno izhaja, da se je omenjeno (javno) naročilo izvajalo na območjih več občin. Poleg tega je naročnik v Navodilih ponudnikom zahteval dokazovanje uspešnih izkušenj za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) v dolžini najmanj 10 kilometrov pri vsaj enem naročilu, ne pa pri več naročilih (kot je to veljalo za uspešne izkušnje za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) v dolžini najmanj 5 kilometrov vsako). Predstavljeno razlago (ob upoštevanju namena dokazovanja opravljenih preteklih referenčnih del) podpira tudi podčlen 5.1 (j) Navodil ponudnikom, saj je potrdilo o referenčnem delu (referenca) dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, z njim pa se dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Glede na navedeno določba podčlena 5.1 (j) Navodil ponudnikom ni določala, da naročnik v dokaz izpolnjevanja tehnične sposobnosti ponudnikov kot uspešno izvedenih referenčnih del ne bo upošteval »posamičnih delov enovitega naročila«, kot jih v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj, če so bila ta dela že dokončana. Predstavljena razlaga tudi ni v nasprotju z določbami ZJN-2, kot to v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 28) zatrjuje vlagatelj, niti niso bili zaradi nje ostali ponudniki »v izrazito diskriminatornem in neenakopravnem položaju«, saj predstavljena razlaga učinkuje za vse ponudnike enako (in bi ji pri pripravi ponudb lahko sledil vsak od ponudnikov).

Na predstavljene zaključke ne vpliva dejstvo, da javno naročilo, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, ni bilo razdeljeno na sklope. V konkretnem primeru je namreč bistveno, ali ima izbrani ponudnik (v zadnjih petih letih od objave zadevnega javnega naročila) uspešne izkušnje za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 kilometrov.

Vlagatelj ni uspel dokazati niti, da izbrani ponudnik iz razloga, ker je potrdilo o referenčnem delu podpisala Občina Semič, ne pa Občina Metlika, ki je v obvestilu o naročilu, kot je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, zavedena kot naročnik, ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila (saj naj bi bila, kot zatrjuje vlagatelj, omenjena »referenca neupoštevna«). Res je, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da je naročnik v Navodilih ponudnikom določil, da mora ponudnik »seznamu priložiti potrdila naročnikov Del, ki jih navaja v seznamu« (podčlen 5.1 (j) Navodil ponudnikom) in da je potrdilo o referenčnem delu, ki je v seznamu najpomembnejših opravljenih (referenčnih) gradenj (obrazec številka 5.1 (j)) navedeno na tretji poziciji, potrdila Občina Semič, ne pa Občina Metlika, vendar pa je potrebno upoštevati še naslednja dejstva:

1. Predmet javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, se je izvajal tudi na območju Občine Semič. Omenjeno dejstvo izhaja iz poimenovanja in vsebine javnega naročila »TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO TER ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V BELI KRAJINI – IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINAH ČRNOMELJ, SEMIČ IN METLIKA TER KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI METLIKA«, v povezavi z 12. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 in sprem.; v nadaljevanju: ZLS) in Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/1994 in sprem.; v nadaljevanju: ZUODNO). Iz 2. člena ZUODNO v točki »129. Semič:« namreč izhaja, da Občina Semič obsega naslednja naselja, ki izhajajo iz potrdila o referenčnem delu, katerega je podpisala (in skozi katera poteka referenčni oskrbni cevovod): Gaber (pri Semiču), Osojnik, Semič in Vrtača (pri Semiču).

2. Predmet javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, se v izpostavljenem delu uvršča med izvirne naloge občine, ki jih vsaka občina (kot lokalne zadeve javnega pomena), torej tudi Občina Semič, opravlja samostojno (21. člen ZLS).

3. Vsebina pogoja, določenega v podčlenu 5.1 (j) Navodil ponudnikom (upoštevaje Dodatek številka 2 k razpisni dokumentaciji), v delu, kjer zahteva ustrezne reference ponudnika »pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 km«, se (tudi ob upoštevanju vsebine obrazca »POTRDILO O REFERENČNEM DELU«) veže na dokončanje oziroma izvedbo del, ne pa na dokazilo o primopredaji omenjenih del oziroma pridobljeno uporabno dovoljenje.

4. Iz (pravnomočnega) uporabnega dovoljenja številka 351-346/2012-19, z dne 28. 12. 2012, izdanega za Vodovod Gaber – VH Osojnik in Višinski sistem 1 (Visoka cona Semič), tudi sicer izhaja, da je investitor omenjenih del Občina Semič (ne pa Občina Metlika). Kot izhaja iz zahtevka za revizijo (tretji odstavek na strani 12) je bil vlagatelju »dopuščen vpogled pri dopolnitvah« (ponudb izbranega ponudnika) tudi v »potrdilo o referenčnem delu Občine Semič in Uporabno dovoljenje UE Črnomelj« (vsebinsko enako zatrjevanje vlagatelja izhaja tudi iz prvega odstavka točke 1. na strani 12 zahtevka za revizijo), omenjeno dejstvo pa potrjuje tudi besedilo pripomb v »ZAP. ŠT.« 8 in 9 priloge zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013.

5. Iz potrdila o referenčnem delu, ki ga je podpisala Občina Semič, izhaja, da so bila dela dokončana »sep.2011« (torej meseca septembra 2011), skupna dolžina cevovoda pa je znašala 11,21 kilometra (upoštevaje 92 % izvedenih del s strani izbranega ponudnika oziroma partnerja v ponudbi dolžina cevovoda znaša 10,31 kilometra).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik iz razloga, ker je potrdilo o referenčnem delu podpisala Občina Semič, ne pa Občina Metlika, ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila iz podčlena 5.1 (j) Navodil ponudnikom. Vlagatelj pri tem ni dokazal niti, da je zato referenca Občine Semič (oziroma potrdilo o referenčnem delu, ki ga je podpisala Občina Semič) »neupoštevna«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 28) v »zvezi z deležem opravljenih del predlaga, da se opravi poizvedba pri Občini Metlika ali je izbrani ponudnik pri predmetnem projektu izvedel 92 % del kot izhaja iz obrazca 5.1. ponudbe izbranega ponudnika«, vendar pa Državna revizijska komisija citiranega dokaznega predloga ni izvedla. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ne zatrjuje, da izbrani ponudnik (oziroma njegov partner) v ponudbi, predloženi za sklop številka 1, pri omenjenem projektu ni izvedel 92 % del, temveč predlaga le izvedbo dokaznega predloga (z opravo poizvedb pri Občini Metlika), izvedba predlaganih dokazov pa ne more nadomestiti vlagateljeve trditvene podlage, ki je v izpostavljenem delu in v predstavljeni vsebini izostala. V tem smislu je pritrditi tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 12) ugotavlja, da »vlagatelj niti ne zatrjuje, da je izbrani ponudnik izvedel manj del kot pa je navedel«.

Iz razloga, ker:

 je naročnik v podčlenu 5.1 (j) Navodil ponudnikom zahteval, da mora imeti ponudnik (v navezavi na sklop številka 1) v zadnjih petih letih od objave zadevnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec za gradnjo vodovodov (vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu) pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 kilometrov,
 iz potrdila o referenčnem delu, ki ga je podpisala Občina Semič, izhaja, da so bila dela dokončana »sep.2011« (torej meseca septembra 2011), skupna dolžina cevovoda pa je znašala 11,21 kilometra (upoštevaje 92 % izvedenih del s strani izbranega ponudnika oziroma partnerja v ponudbi dolžina cevovoda znaša 10,31 kilometra),
 je bilo dne 28. 12. 2012 za Vodovod Gaber – VH Osojnik in Višinski sistem 1 (Visoka cona Semič) izdano uporabno dovoljenje številka 351-346/2012-19, iz katerega je razvidno, da je investitor omenjenih del Občina Semič (ne pa Občina Metlika), zadevno uporabno dovoljenje pa je postalo tudi pravnomočno,
 vlagatelj v zahtevku za revizijo vsebine omenjenega referenčnega dela, ki ga je podpisala Občina Semič, v ostalih segmentih ne izpodbija,
 vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik iz razloga, ker je potrdilo o referenčnem delu podpisala Občina Semič, ne pa Občina Metlika, ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila iz podčlena 5.1 (j) Navodil ponudnikom,

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali so bila dela po ostalih dveh referenčnih potrdilih (ki jih je potrdila Občina Črnomelj) že izvedena, oziroma ali naj bi bila izvedena šele v letu 2014. Državna revizijska komisija zato ni izvedla niti s tem povezanih dokaznih predlogov, ki jih v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati niti, da izbrani ponudnik ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila iz podčlena 5.1 (l) Navodil ponudnikom iz razloga, ker ne izpolnjuje »zahtevane reference razpisne dokumentacije za odgovornega vodjo del (OVD)«.

Kot je bilo to predstavljeno že doslej, je naročnik v podčlenu 5.1 (l) Navodil ponudnikom (upoštevaje Dodatek številka 2 k razpisni dokumentaciji) med drugim določil, da »mora odgovorni vodja del izkazati ustrezne reference kot odgovorni vodja del pri gradnji vodovoda v dolžini najmanj 10 km«. Za dokazovanje izpolnjevanja omenjenega pogoja so morali ponudniki »izpolniti obrazec 5.1 (l-1) za Sklop 1 in« […] »v poglavju 5 – Sposobnost« ter »podpisati IZJAVO 3 v Poglavju 5 – Sposobnost«, v kateri ponudnik izjavlja, da »razpolaga s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri za izvedbo del in da odgovorni vodja/e del, kot ga/jih za izvedbo razpisanih del navaja v ponudbi, zadošča zahtevam za tovrstne kadre, podanim v Zakonu o graditvi objektov. Za odgovornega vodjo del za Sklop 1« je bilo »potrebno v ponudbi priložiti potrdilo naročnka o izpolnjevanju referenčnih pogojev, kot so podani za posameznega odgovornega vodjo del«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja (kot so podani na koncu strani 29 in na začetku strani 30 zahtevka za revizijo). Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahajajo tako izpolnjene, podpisane in žigosane »IZJAV[E] 3«, kakor tudi izpolnjen, podpisan in žigosan »obrazec 5.1 (l-1) za Sklop 1« ter izpolnjeno, podpisano in žigosano »POTRDILO O REFERENČNEM DELU ZA ODGOVORNEGA VODJA DEL«. Slednje potrdilo je potrdila Občina Črnomelj, ne pa Občina Metlika, vendar pa je potrebno, poleg vsega doslej navedenega, kot ključna upoštevati še naslednja dejstva:

1. Predmet javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, se je izvajal tudi na območju Občine Črnomelj. Omenjeno dejstvo izhaja iz poimenovanja in vsebine javnega naročila »TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO TER ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V BELI KRAJINI – IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINAH ČRNOMELJ, SEMIČ IN METLIKA TER KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI METLIKA«, v povezavi z 12. členom ZLS in ZUODNO. Iz 2. člena ZUODNO v točki »21. Črnomelj:« namreč izhaja, da Občina Črnomelj obsega tudi naselje Dobliče, ki izhaja iz potrdila o referenčnem delu odgovornega vodje del (skozi omenjeno naselje poteka referenčni duktilni cevovod), katerega je podpisala. Prav tako se je na območju Občine Črnomelj izvajalo tudi referenčno delo »Sistem Črnomelj višinski: duktil DN 100/125 – 11,94 km«, ki je za odgovornega vodjo del navedeno v »POTRDIL O REFERENČNEM DELU ZA ODGOVORNEGA VODJA DEL«.

2. Predmet javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 1. 2009 (pod številko objave JN226/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil, se v izpostavljenem delu uvršča med izvirne naloge občine, ki jih vsaka občina (kot lokalne zadeve javnega pomena), torej tudi Občina Črnomelj, opravlja samostojno (21. člen ZLS).

3. Iz potrdila o referenčnem delu, ki ga je podpisala Občina Črnomelj, jasno izhaja, da sta bili referenčni deli, ki sta v ponudbi izbranega ponudnika navedeni za odgovornega vodjo del, dokončani dne 25. 12. 2012 (tako tudi referenčno delo »Sistem Črnomelj višinski: duktil DN 100/125 – 11,94 km«), skupna dolžina cevovoda pa je pri obeh znašala več kot 10 kilometrov. Takšen zaključek velja tudi v primeru upoštevanja 92 % izvedenih del s strani izbranega ponudnika oziroma partnerja v ponudbi. Potrdilo o referenčnem delu za odgovornega vodjo del, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je predloženo za odgovornega vodjo del za sklop številka 1, ki je v tabeli obrazca 5.1 (l-1) zapisan na prvem mestu (v prvi vrstici).

4. Vsebina pogoja, določenega v podčlenu 5.1 (l) Navodil ponudnikom (upoštevaje Dodatek številka 2 k razpisni dokumentaciji), v delu, kjer zahteva ustrezne reference odgovornega vodje (del) »pri gradnji vodovoda v dolžini najmanj 10 km«, se (tudi ob upoštevanju vsebine obrazca »POTRDILO O REFERENČNEM DELU ZA ODGOVORNEGA VODJA DEL«) veže na dokončanje oziroma izvedbo del, ne pa na dokazilo o primopredaji omenjenih del oziroma pridobljeno uporabno dovoljenje.

Iz »dopisa Občine Črnomelj naročniku z dne 6. september 2013« (ki ga vlagatelj izpostavlja na strani 29 zahtevka za revizijo) sicer res izhaja, da bo rok dokončanja del po predvidevanjih iztekel dne 30. 6. 2014, vendar pa se omenjeni rok veže na »Pogodb[o] za izvedbo vseh vodovodov (in kanalizacij v občini Metlika) v okviru projekta "Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine"« in ne vpliva na dejstvo, da so bila dela na nekaterih sistemih (npr. na sistemu »Črnomelj višinski: duktil DN 100/125 – 11,94 km«) v Občini Črnomelj medtem očitno že dokončana. Omenjeno dejstvo je Občina Črnomelj v potrdilu o referenčnem delu tudi izrecno potrdila, iz »dopisa Občine Črnomelj naročniku z dne 6. september 2013« (kot ga v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) pa med drugim izhaja tudi, da je sistem Dobliče – Nestoplja vas (ker je šlo za rekonstrukcijo obstoječih vodovodov) že v uporabi.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 29 zahtevka za revizijo), da naročnik »ni preverjal pri naročniku projekta Občina Metlika ali je bil imenovani OVD resnično odgovorni vodja del na projektu "TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO TER ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V BELI KRAJINI – IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINAH ČRNOMELJ, SEMIČ IN METLIKA TER KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI METLIKA"«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja potrdilo o referenčnem delu za odgovornega vodjo del z jasno vsebino, naročnik pa v primeru postopka iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 (upoštevaje prvi odstavek 77. člena ZJN-2) preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma druge navedbe iz ponudbe pred sprejetjem odločitve iz 79. člena ZJN-2, oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila. Iz »POTRDIL[A] O REFERENČNEM DELU ZA ODGOVORNEGA VODJA DEL«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, potrdila pa ga je Občina Črnomelj, prav tako jasno izhaja navedba imena in priimka odgovornega vodje del, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne navaja niti tega, katera (druga) oseba naj bi bila »resnično odgovorni vodja del na projektu "TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO TER ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V BELI KRAJINI – IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBČINAH ČRNOMELJ, SEMIČ IN METLIKA TER KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI METLIKA"«.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da izbrani ponudnik (v sklopu številka 1) ni dokazal svoje tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila iz podčlenov 5.1 (j) oziroma 5.1 (l) Navodil ponudnikom. Vlagatelj v predstavljenih delih zahtevka za revizijo tako tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1) iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (zlasti prvi in tretji odstavek točke 5.1, v povezavi s podčlenoma 5.1 (j) in 5.1 (l) Navodil ponudnikom) ali katero od določb ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev za opravljanje dejavnosti, s tem pa zahtev razpisne dokumentacije in ZJN-2, saj »nobeden od konzorcialnih partnerjev nima obrtnega dovoljenja«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zelo splošna in pavšalna, tako da jih ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, ob splošnem sklicevanju na Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 40/2004 – ObrZ-UPB1 in sprem.) in Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008 in sprem.), navaja zgolj, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev za opravljanje dejavnosti, s tem pa zahtev razpisne dokumentacije in ZJN-2, saj bi moral imeti na dan oddaje ponudbe glede na klasifikacijo registracije svoje dejavnosti obrtno dovoljenje, obrtnega dovoljenja pa nima niti »nobeden od konzorcialnih partnerjev«. Vlagatelj pri tem ne podaja trditvene podlage v smislu navedbe šifre in/ali naziva postavk dejavnosti po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in sprem.; v nadaljevanju: Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti), katere so potrebne za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročila in bi morali imeti konzorcialni partnerji v ponudbi izbranega ponudnika v navezavi nanje pridobljeno obrtno dovoljenje. Ob upoštevanju dejstva, da dokaz ne more nadomestiti trditvene podlage vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki je v konkretnem primeru v predstavljeni vsebini izostala, Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaznega predloga »vpogled v uradni obrtni register obrtne zbornice«.

Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija dejstev, ki jih vlagatelj podaja v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 9 in v prvih treh odstavkih na strani 10), po vsebini pa predstavljajo nova dejstva, pri odločanju o zahtevku za revizijo v vsebini, ki presega navedbo dejstev, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, ni upoštevala. Vlagatelj v njih sicer navaja področja izvedbe zadevnega javnega naročila, za katera bi moral biti izbrani ponudnik »na dan oddaje ponudbe registriran«, pa tudi šifre in nazive postavk dejavnosti po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, za katere bi moral imeti izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe obrtno dovoljenje, vendar pa vlagatelj ni dokazal, da predstavljenih novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku (v trditveni podlagi zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je ta v njej predložil tri izpolnjene, podpisane in žigosane »IZJAV[E] 1«, v katerih vsak od partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika izjavlja, da je registriran pri pristojnem organu in ima v temeljnem aktu družbe opredeljene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo ni dokazal, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev za opravljanje dejavnosti, s tem pa zahtev razpisne dokumentacije in ZJN-2, saj »nobeden od konzorcialnih partnerjev nima obrtnega dovoljenja«. Vlagatelj tako tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika (predložene v sklopu številka 1) iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2.

Vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, ki se uvršča pod podrejeni predlog, zatrjuje kršitve naročnika, povezane z vpogledom v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Vlagateljeve navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJN-2 mora tako naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Ne glede na predstavljeno določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2 pa so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila (torej na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna – 34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz 22. člena ZJN-2, naročnik pa mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij poslovne skrivnosti), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij poslovne skrivnosti). Nosilec pri tem lahko po eni strani kot poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 določi tudi manj pomembne podatke, po drugi strani pa lahko edinole omili strogost drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele dokumentacije, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti (subjektivnih oziroma objektivnih). V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti zadostuje, da ponudnik pisno označi podatke v ponudbi, ki so po njegovem mnenju zaupni, takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj, kakor to izhaja iz zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013, omenjenega dne že opravil vpogled v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Navedenemu dejstvu v zahtevku za revizijo vlagatelj sicer pritrjuje, vendar pa obenem dodaja, da mu je bil vpogled omogočen »v omejenem obsegu«, saj mu »ni bil omogočen vpogled v ključno dokumentacijo« (zadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), z navedenim ravnanjem pa mu je naročnik »izrazito omejil možnost uspešnejšega uveljavljanja pravnega varstva« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013, vključno z dokumentom »Dopolnitev naše Ponudbe na podlagi vašega poziva št. 430-4/2013-437-139«, z dne 4. 9. 2013 (v nadaljevanju: vloga z dne 4. 9. 2013), zapisal, da svojo ponudbo, vlogo z dne 22. 8. 2013 in vse njene dopolnitve (izrecno pa celotno tehnično dokumentacijo, vključno z imeni o proizvajalcih, tehničnimi specifikacijami, opisi, certifikati in pojasnili, pa tudi »Pogodbo z Naročnikom in pogodbeni predračun,Anex z dne 20.12.2009,Račun 05 07 27/13«) označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke. Izbrani ponudnik je s tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, (kot osebo, ki mora to poslovno skrivnost varovati) seznanil naročnika in ga pozval, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke. Škoda, ki bi izbranemu ponudniku (lahko) nastala, če bi za podatke v njegovi ponudbi, določene kot poslovno skrivnost, izvedela nepooblaščena oseba, je povezana z zatrjevanjem izbranega ponudnika, da ti podatki predstavljajo njegovo konkurenčno prednost, ki jo želi zaščititi pred konkurenco in tretjimi nepooblaščenimi osebami, saj je smoter varstva podatkov, označenih za poslovno skrivnost, prav in predvsem varstvo konkurenčnih prednosti gospodarskega subjekta (v zvezi s tem primerjati tudi komentar k 39. členu ZGD-1 dr. Bojana Zabela, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, založila GV založba leta 2006, stran 211). Državna revizijska komisija je vlogi z dne 22. 8. 2013 in z dne 4. 9. 2013 (obe sta podpisani s strani zakonitega zastopnika izbranega ponudnika) v konkretnem primeru štela za pisni sklep o določitvi poslovne skrivnosti v smislu prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 40. člena ZGD-1. Zato ne gre slediti vlagatelju (stran 9 zahtevka za revizijo, vsebinsko zelo primerljivo pa tudi prvi odstavek na strani 10 zahtevka za revizijo), da »izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) v ponudbi« ali v nadaljnjem postopku oddaje zadevnega javnega naročila »ni predložil prav nikakršnega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti«.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi številka 018-454/2011. Omenjena odločitev je bila namreč sprejeta ob upoštevanju drugačnega dejanskega stanja, pri katerem je Državna revizijska komisija takrat med drugim (za razliko od dejanskega stanja v tokratni zadevi) ugotovila, da »dopis vlagatelja nima lastnosti, da bi ga lahko šteli za pisni sklep po prvem odstavku 39. člena ZGD-1«.

Na predstavljene zaključke Državne revizijske komisije prav tako ne vpliva sklicevanje vlagatelja na »izvleček iz sodbe II U 213/2012 Upravnega sodišča RS z dne 21.11.2012«, saj se besedilo, ki ga vlagatelj citira v zahtevku za revizijo (to je besedilo: »Kot izhaja iz tega določila mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitno. Očitno občutno škodo bi morali tožeči stranki konkretno izkazati«), nanaša na objektivne pogoje (objektivni kriterij poslovne skrivnosti) iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pa na subjektivni kriterij poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naknadna označitev posameznih podatkov za poslovno skrivnost in predložitev dokumenta o določitvi (določenih) podatkov za poslovno skrivnost ne pomeni, da je ponudnik ponudbo dopolnil v okviru instituta iz 78. člena ZJN-2, temveč pomeni, da je ponudnik seznanil naročnika o zaupni naravi določenih podatkov. Seznanitev pa predstavlja točko razmejitve, ki vpliva na to, da se naročnik zave, da je določen podatek za ponudnika poslovna skrivnost, ne pa, da naročnik lahko samo sklepa, da bi bil določen podatek za ponudnika lahko poslovna skrivnost.

Vlogi z dne 22. 8. 2013 in 4. 9. 2013 sta bili naročniku posredovani pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in pred dnem, ko je vlagatelj opravil vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da učinkujeta na način, predstavljen v prejšnjem odstavku. Takšen zaključek zato tudi v ničemer ni v nasprotju z »obsežno sodno prakso«, po kateri »odredba ne more veljati za nazaj« (tretji odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (stran 9 zahtevka za revizijo), da je naročnik pri izvedbi vpogleda »v celoti nekritično sledil izbranemu ponudniku«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru bistveno, ali je naročnik s tem, ko je »sledil izbranemu ponudniku« v tem, kateri podatek (zanj) predstavlja poslovno skrivnost, kršil katero od določb ZJN-2. O tem vprašanju pa bo Državna revizijska komisija odločala v nadaljevanju tega sklepa.

Glede zatrjevanja vlagatelja (zadnji odstavek na strani 11 in prva dva odstavka na strani 12 zahtevka za revizijo), da ne more v celoti vedeti, v katere dokumente in dokazila mu je bil vpogled onemogočen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz prve strani zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013 jasno razvidno, da vlagatelju »ni bil omogočen vpogled v dele dokumentacije kot je razvidno iz tabele v prilogi«, v omenjeni tabeli pa so dokumenti oziroma deli dokumentov, v katere vlagatelju vpogled ni bil omogočen (vključno z dokumentacijo naročnika), našteti pregledno in določno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju odločala o tem, ali je vlagatelj dokazal svoja zatrjevanja, da je naročnik s tem, ko mu v dokumente, ki jih izpostavlja v zahtevku za revizijo (in so našteti v tabeli zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013), ni dovolil vpogleda, kršil določbe ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (po posameznih točkah) zatrjuje, da mu naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 (in po njegovi oceni docela nezakonito) na vpogledu dne 23. 9. 2013 ni omogočil vpogleda v:

1. »Dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika z dne 4.9.2013 na podlagi naročnikovega poziva z dne 2.9. 2013«. Vlagatelj ob tem dodaja, da mu ni bil omogočen vpogled v omenjeno vlogo, v aneks k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za nastop pri skupni izvedbi javnega naročila za projekt »Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bela krajina«, pa tudi v izvajalsko pogodbo in »35. Situacijo« za omenjeni projekt.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo in vse njene dopolnitve (izrecno pa »Pogodbo z Naročnikom in pogodbeni predračun,Anex z dne 20.12.2009,Račun 05 07 27/13«) označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je »35. Situacij[a]«, ki jo v predstavljenem delu zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, istovetna računu številka 05 07 27/13, podatke na njem pa izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 9. 2013 označuje kot poslovno skrivnost.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da so vsi podatki, vezani na reference naročnikov po ZJN-2 javni in »jih naročnik upoštevajoč ZJN-2 ne more opredeliti kot poslovno skrivnost«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo vlagatelju, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi sam (prvi odstavek točke 1. na strani 12 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi tretji odstavek na strani 12), v »okviru te dopolnitve ponudbe na podlagi poziva naročnika z dne 2.9.2013« razkrito »potrdilo o referenčnem delu Občine Semič in Uporabno dovoljenje UE Črnomelj«. Drugih potrdil o referenčnem delu v vlogi z dne 4. 9. 2013 ni najti.

V posledici vpogleda v dokumentacijo, ki jo v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo omenja vlagatelj (in v katero vlagatelju vpogled ni bil dovoljen), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pritrditi izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju (stran 5 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da so v delih dokumentov, v katere želi vlagatelj vpogledati (v aneksu k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za nastop pri skupni izvedbi javnega naročila za projekt »Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bela krajina«), razvidni tudi nekateri podatki o »cenah, medsebojnih pravicah in obveznostih partnerjev in delitvi stroškov in provizij«, ki so označeni za poslovno skrivnost skladno z določbami ZJN-2 in ZGD-1. V posledici vpogleda v omenjeno dokumentacijo (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da v konkretnem postopku ni izkazano, da kateri od podatkov v dokumentih, v katere vlagatelju vpogled ni bil dovoljen, v čemerkoli zmanjšuje dokazno vrednost predloženih potrdil referenčnih naročnikov o referenčnih delih oziroma drugih dokazil, ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložil izbrani ponudnik.

Ob vpogledu v vsebino vloge z dne 4. 9. 2013 (vključno z njenimi prilogami) v delih, v katerih vlagatelju vpogled ni bil omogočen, Državna revizijska komisija tako ni ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju podatkov, ki iz nje (vključno z njenimi prilogami) izhajajo, morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

2. »Dopolnitev ponudbe/pojasnila ponudbe izbranega ponudnika na podlagi naročnikovega poziva z dne 14.8.2013«. Vlagatelj ob tem dodaja, da je lahko na vpogledu vpogledal samo v obrazec pogodbe in v prospekte.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013 zapisal, da svojo ponudbo in njeno dopolnitev (izrecno pa celotno tehnično dokumentacijo, vključno z imeni o proizvajalcih, tehničnimi specifikacijami, opisi, certifikati in pojasnili) označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Ob vpogledu v vlogo z dne 22. 8. 2013 je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej (kot priloga omenjene vloge) poleg obrazca pogodbe, v katerega je vlagatelj (kot v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi sam) na vpogledu tudi vpogledal, nahajajo le še prevodi dela prospektnega materiala in certifikatov, ki se (v pretežnem delu) nahajajo že v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 14) sam navaja, da je lahko (že v osnovni ponudbi) vpogledal v prospekte, ki so v njej predloženi. Vlagatelj ob tem ne zatrjuje, da vsebine prospektov, v katere je vpogledal, morebiti ni razumel, poleg tega pa v zahtevku za revizijo (stran 22 in 23) konkretizirano zatrjuje zahteve, vezane na cevi in fazonske kose, ki naj bi jih izbrani ponudnik ne izpolnjeval. Ob upoštevanju navedenega, ob upoštevanju dejstva, da se v prilogah vloge z dne 22. 8. 2013 poleg obrazca pogodbe nahajajo le še prevodi dela prospektnega materiala in certifikatov, ki se (v pretežnem delu) nahajajo že v ponudbi izbranega ponudnika, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da je v predmetni vlogi izbrani ponudnik naročniku podal pojasnila, na katera ga je naročnik pozval s pozivom z dne 14. 8. 2013, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa v konkretnem primeru ni izkazano, da je omejitev vpogleda v predstavljenem delu v čemerkoli vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ali na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja v predmetnem postopku pravnega varstva.

3. »Prilog[e] C, C1, D in D1 iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika«. Vlagatelj ob tem navaja, da gre za obrazce, izdelane s strani naročnika, ki se nanašajo na preveritev pogojev in zahtev naročnika, zato ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013 in 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Ob vpogledu v priloge »C«, »C1«, »D« in »D1« sklopa številka 1, ki se izpolnjene, podpisane in žigosane nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v njih (po zaporedju) vpisani konkretni podatki o gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ki bodo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe izbranega ponudnika (v sklopu številka 1), o strukturi delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe, oziroma podatki o gradbenem materialu. V omenjenih prilogah so vpisane tudi konkretne cene, ponekod celo z njihovimi kalkulativni učinki, iz katerih so, kot upravičeno zatrjuje tudi izbrani ponudnik (3. točka na strani 6 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), razvidne »konkurenčne prednosti, ki jih ima v zvezi s ponujenimi materiali, opremo in delovno silo«. Državna revizijska komisija ocenjuje, da so omenjeni podatki označeni za poslovno skrivnost skladno z določbami ZJN-2 in ZGD-1.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (upoštevaje rubrike v njih, ki so mu znane in jih je bilo potrebno izpolniti) tudi ni dokazal, da bi šlo v konkretnem primeru pri ostalih podatkih, vpisanih v priloge »C«, »C1«, »D« in »D1« sklopa številka 1 v ponudbi izbranega ponudnika, za podatke, ki bi bili označeni za poslovno skrivnost v nasprotju z 39. členom ZGD-1, za podatke, ki so po zakonu javni na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s tem, ko mu v dokumente, navedene v 3. točki zahtevka za revizijo (na strani 14), ni dovolil vpogleda, kršil določbe ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje.

V posledici vpogleda v priloge »C«, »C1«, »D« in »D1« sklopa številka 1, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) prav tako ni ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju podatkov, ki iz njih izhajajo, morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

4. »Pogodb[o] za ustanovitev konzorcija in nastop pri skupni izvedbi javnega naročila Oskrba s pitno vodo sistem C«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013 in 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da
 celotna »konzorcijska pogodba« […] »ne more predstavljati poslovne skrivnosti« (zadnji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo),
 je Državna revizijska komisija že v svojem sklepu številka 018-050/2011-4, z dne 22. 3. 2011, ugotovila, da »bi naročnik vlagatelju moral dopustiti vpogled v tisti del ponudbe, ki se nanaša na imena ponudbenih partnerjev izbranega ponudnika, saj je ta del glede na 1. alinejo drugega odstavka 76. člena ZJN-2 po poteku roka za predložitev ponudb na podlagi zakona javen«.

Vendar pa Državna revizijska komisija obenem ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila že iz zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013 (v točki 4. na drugi strani) v stolpcu »ponudnik« vpisano »MDM d.o.o.+ Proadria d.o.o. + Teleg-M d.o.o.«. Še bolj natančno omenjeni podatek izhaja iz tabele na strani 5 zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013, kjer je kot vodilni partner ponudbe izbranega ponudnika naveden »MDM d.o.o.«, kot »Partner 2« »Proadria d.o.o.«, kot »Partner 3« pa »Teleg-M d.o.o.«. Vsebinsko enak podatek na več mestih izhaja tudi iz naročnikove odločitve o oddaji naročila (za sklop številka 1). Ker se omenjeni podatki ujemajo s podatki, kot izhajajo iz Pogodbe za ustanovitev konzorcija in nastop pri skupni izvedbi zadevnega javnega naročila, sklenjene dne 23. 4. 2013 (v nadaljevanju: pogodba za ustanovitev konzorcija), Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena kršitev naročnika v ničemer ni vplivala na položaj vlagatelja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

V navezavi na ostale podatke v pogodbi za ustanovitev konzorcija Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi šlo v konkretnem primeru za podatke, ki bi bili označeni za poslovno skrivnost v nasprotju z 39. členom ZGD-1, za podatke, ki so po zakonu javni na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj glede ostalih podatkov v pogodbi za ustanovitev konzorcija (ki se ne nanašajo na firme in sedeže partnerjev v skupnem nastopu) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko mu v dokumente, navedene v 4. točki zahtevka za revizijo (na strani 14), ni dovolil vpogleda, kršil določbe ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje.

V posledici vpogleda v ostale podatke v pogodbi za ustanovitev konzorcija (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) Državna revizijska komisija tudi ni ugotovila, da bi naročnik ob njihovem upoštevanju morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

5. »Obrazec 5.1 (1-1) Kadri, odgovorni vodja del za sklop 1 iz ponudbe«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013 in 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo, kljub temu, da je bil vzorec obrazca 5.1 (l-1) sestavni del razpisne dokumentacije (kar pomeni, da je bila vlagatelju njegova vsebina znana), ni konkretizirano navedel podatkov, za katere ocenjuje, da »vsaj delno predstavljajo javni podatek«, Državna revizijska komisija zaradi izostale trditvene podlage omenjenega vlagateljevega zatrjevanja ni vsebinsko preizkusila.

Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je ob vpogledu v tabelo obrazca 5.1 (l-1) (»KADRI ZA SKLOP 1«) ugotovila, da je v njej naveden tudi odgovorni vodja del, za katerega je v ponudbi izbranega ponudnika (za sklop številka 1) predloženo potrdilo o referenčnem delu. Podatki o imenu, priimku in izobrazbi se pri tem ujemajo.

V posledici vpogleda v »Obrazec 5.1 (1-1) Kadri, odgovorni vodja del za sklop 1 iz ponudbe« (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) Državna revizijska komisija tudi ni ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju podatkov v njem morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

6. »Izjav[o] 8 iz ponudbe«. Vlagatelj ob tem navaja, da je iz razloga, ker gre za preverjanje pogojev iz razpisne dokumentacije, zavrnitev vpogleda tudi v tem delu v celoti nezakonita.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo in vse njene dopolnitve (izrecno pa celotno tehnično dokumentacijo, vključno z imeni o proizvajalcih, tehničnimi specifikacijami, opisi, certifikati in pojasnili) označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so z izjavo 8 ponudniki izjavili, cevi in fazonske kose iz nodularne litine katerega proizvajalca bodo v okviru zadevnega (javnega) naročila (v sklopu številka 1) vgrajevali. Državna revizijska komisija ob vpogledu v izjavo 8, predloženo v ponudbi izbranega ponudnika, ni ugotovila, da bi šlo v konkretnem primeru za podatke, ki so po zakonu javni na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da omejitev vpogleda v »Izjav[o] 8 iz ponudbe« v ničemer ni vplivala na položaj vlagatelja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj je imel za proizvode vsakega od štirih proizvajalcev, ki jih izbrani ponudnik navaja v izjavi 8, v zahtevku za revizijo možnost zatrjevati, da ti proizvodi ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj je namreč vpogledal v prospekte (v tujem jeziku), ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila (zlasti predzadnja alinea na tretji strani) pa izhaja, da je izbrani ponudnik »posredoval prevode prospektnega materiala štirih proizvajalcev, ki jih je navedel v Izjavi 8«.

V posledici vpogleda v »Izjav[o] 8 iz ponudbe« Državna revizijska komisija (upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa) tudi ni ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju podatkov v njej morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

7. »Poročilo o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca (delno)« ter »Zapisnik komisije z dne 27.8.2013 (delno)«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2013 in 4. 9. 2013 zapisal, da svojo ponudbo (izrecno pa celotno tehnično dokumentacijo, vključno z imeni o proizvajalcih, tehničnimi specifikacijami, opisi, certifikati in pojasnili) označuje kot poslovno skrivnost, obenem pa naročnika poziva, da temu primerno zaščiti vse posredovane podatke.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelju sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da sta »poročilo o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca kot tudi zapisnik komisije z dne 27.8.2013« […] »dokumenta naročnika v katerih je zajeta ocena ali izbrani izvajalec izpolnjuje pogoje glede na zahteve razpisne dokumentacije«, vendar pa ob tem ne gre prezreti zlasti dveh ključnih dejstev: 1. naročnik mora ugotovitve ter razloge za odločitev o oddaji naročila navesti v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in o odločitvi pisno obvestiti ponudnike (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), kar je naročnik v konkretnem primeru tudi storil. Naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 ob upoštevanju določb ZJN-2 ne o »poročil[u] o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca« ne o »zapisnik[u] komisije z dne 27.8.2013« ni bil dolžan pisno obvestiti ponudnikov; 2. naročnik je v omenjena dokumenta vlagatelju dovolil vpogled, razen v delu, v katerem vsebujeta podatke, ki jih je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost. Iz zapisnika vpogleda z dne 23. 9. 2013 namreč
 v 6. točki tabele jasno izhaja, da je naročnik v poročilu o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca del prekril »zgolj tisti del Poročila, ki je bil prekrit tudi v pregledu ponudbene dokumentacije in označen kot poslovna skrivnost, vezano na dopolnitev ponudbe«,
 v 7. točki tabele jasno izhaja, da je naročnik (tudi zaradi varovanja poslovne skrivnosti) v zapisniku komisije z dne 27. 8. 2013 prekril le »zadnje tri alineje na strani 1 (točka 2), prvih 11 alinej na strani 2 (točka 2) in navedbe proizvajalcev cevi v prvem in drugem odstavku na strani 2«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s tem, ko mu v delih, izpostavljenih v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, ni dovolil vpogleda v »poročilo o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca kot tudi zapisnik komisije z dne 27.8.2013«, kršil določbe ZJN-2, v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje. Podatki, ki jih je naročnik vlagatelju na vpogledu prekril, se namreč nanašajo na tehnično dokumentacijo in imena proizvajalcev v ponudbi izbranega ponudnika, kot takšni pa se v konkretnem primeru ne uvrščajo med podatke, ki se ob upoštevanju določb ZGD-1 ne bi mogli označiti za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru pri omenjenih podatkih tudi ne gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V posledici vpogleda v »Poročilo o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca (delno)« ter »Zapisnik komisije z dne 27.8.2013 (delno)« v delih, v katerih vlagatelju vpogled ni bil dovoljen, Državna revizijska komisija (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN)
 ugotavlja, da je naročnik podatke, kot izhajajo iz omenjenih dveh dokumentov, v povzetku strnil v zaključku, predstavljenem v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (zlasti v predzadnji alinei na tretji strani), s čimer je z njimi seznanil vse ponudnike v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (vključno z vlagateljem),
 ni ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju podatkov v njej morebiti moral zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni popolna in jo v posledici izločiti iz postopka oddaje tega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa v konkretnem primeru ni izkazano, da je omejitev vpogleda v delih »Poročil[a] o ocenjevanju ponudb in izboru izvajalca« oziroma v delih »Zapisnik[a] komisije z dne 27.8.2013« v čemerkoli vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ali na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja v predmetnem postopku pravnega varstva.

V posledici vsega doslej navedenega naročnik iz predstavljenih razlogov tudi ni kršil pravice vlagatelja do »uspešnega uveljavljanja pravnega varstva«, niti ni nezakonito »favoriziral izbranega ponudnika, diskriminatorno obravnaval vlagatelja ter ravnal v celoti v nasprotju z določili 7., 8. in 9. Člena ZJN-2« (prvi odstavek na strani 10 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi 1. alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Čeprav navedeno ne vpliva na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija v navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika (drugi odstavek na strani 2 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da »ponudbena cena vlagatelja bistveno odstopa od cene iz skupne ponudbe, ki je bila izbrana, in je zato« […] »nesprejemljiva, saj bistveno odstopa od tržnih cen, ki jih je v svoji ponudbi podal izbrani ponudnik«, ugotavlja, da citirana zatrjevanja izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso pravno relevantna, saj naročnik zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 ni oddal vlagatelju, temveč izbranemu ponudniku. Poleg tega iz odločitve o oddaji naročila ne izhaja, da bi naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila že preveril, ali je vlagateljeva ponudba popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel »v postopku revizije javnega naročila«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 6. 12. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer
– SGP POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
– MDM, d. o. o., Ljubljana, Ljubljana, Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana – Črnuče
– PROADRIA, d. o. o., Ljubljana, Vrhovci, cesta XXVI/14, 1000 Ljubljana
– TELEG-M, d. o. o., Ljubljana, Cesta v Pečale 36, 1231 Ljubljana - Črnuče
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu