018-381/2013 Ministrstvo za infrastrukuturo in prostor, Geodetska uprava RS

Številka: 018-381/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Virtualizacija delovnih mest«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Astec d.o.o., Stegne 31, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.11.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Virtualizacija delovnih mest«, ki je bilo dne 23.08.2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 10708/2013.

Naročnik je dne 20.09.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43000-17/2013-6, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi FMC, Sistemski integrator d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je ponudbe razvrstil glede na merila in nato preveril, ali je najugodnejša ponudba tudi popolna. Ker je ponudba s ponujeno najnižjo ceno popolna, je bila izbrana kot najugodnejša.

Vlagatelj je dne 26.09.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 02.10.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 08.10.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter da se mu dovoli, da po opravljenem vpogledu, zahtevek za revizijo dopolni, oziroma podredno, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija sama ugotovita kršitve in razveljavita odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil le delno, oziroma mu je bil na vpogledu onemogočen vpogled v tisti del ponudbe, ki se nanaša na osebne podatke o kadrih, certifikate, reference, osnovni načrt izvedbe nalog in terminski plan. Vlagatelj tako ni prišel do podatkov, ki bi potrdili njegov sum v pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je želel preveriti pravilnost kadrovskih referenc izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da oseba, ki jo je izbrani ponudnik določil za vodjo projekta, po njemu znanih in preverljivih podatkih ne izpolnjuje pogojev, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, in sicer: 1. Vodenje projekta postavitev Microsoft strežniške infrastrukture na centralni lokaciji Windovs Server 2008 R2 ali Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih in 2. Vodenje projekta postavitev Microsoft Terminal Services na Windows Server 2008 R2 ali na Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih. Vlagatelj predvideva, da je izbrani ponudnik v obrazca (OBR 5 in OBR 23 a) vpisal osebo R.B., ta oseba pa po vlagateljevem prepričanju ne izpolnjuje zahtev za vodjo projekta. Vlagatelj pojasnjuje, da je bil R.B. v času izvajanja projekta »Projekt prenove strežniške infrastrukture CURS«, za katerega domneva, da ga je izbrani ponudnik navedel kot referenco, zaposlen pri njemu (šele od 01.12.2012 pa pri izbranem ponudniku). Vlagatelj zatrjuje, da je naveden projekt izvajal sam, zato poseduje vso projektno dokumentacijo, iz katere so razvidne naloge vseh članov projektne ekipe. Vlagatelj navaja člane projektne ekipe in zatrjuje, da je bil R.B. udeležen le kot izvajalec in ne kot vodja, zato domneva, da je podana referenca neresnična oziroma zavajajoča. Obstaja tudi možnost, da je izbrani ponudnik isti kader prijavil z drugim projektom, vendar med zaposlitvijo pri vlagatelju, oseba R.B. ni opravljala vodenja takšnega projekta, kot ga je zahteval naročnik. Vlagatelj navaja, da obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije (in so jih morali ponudniki izpolniti le s splošnimi in javno dostopnimi podatki, ter jih podpisati), skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-454/2011, predstavljajo podatek, ki je javen. Podobno velja za reference, ki so pridobljene na podlagi javnih naročil, saj so te po določilih zakonodaje, ki ureja javno naročanje, objavljene in torej javne. Zato bi moral biti vlagatelju omogočen vpogled tako v reference ponudnika kot v reference njegovega strokovnega kadra. Naročnik z onemogočanjem vpogleda ni kršil le 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) temveč tudi 8. člen ZJN-2, ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 43000-17/2013-16, z dne 24.10.2013). Naročnik pojasnjuje, da vlagatelju ni bilo dovoljeno vpogledati v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, z dne 09.09.2013, oziroma je kot poslovno skrivnost označil tisti del ponudbe, ki se nanaša na osebne podatke o prijavljenih kadrih, certifikate, reference, osnovni načrt izvedbe nalog in terminski plan. V sklepu je zapisal, da navedeni podatki predstavljajo informacije, ki zanj pomenijo konkurenčno prednost oziroma katerih razkritje bi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju. Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval referenc od ponudnika, pač pa reference za osebe, ki bodo izvajale naloge, ki so predmet javnega naročila. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj z oznako zaupno ravno tako označil oba referenčna obrazca (OBR 5 in OBR 23 a), kar pomeni, da so njegove navedbe tudi kontradiktorne. Naročnik navaja, da je pravočasne ponudbe razvrstil glede na merila in nato preveril, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna. Ker ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije, je popolna.

Naročnik je z vlogo, z dne 25.10.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 30.10.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 04.11.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj v celoti prereka navedbe naročnika in vztraja pri zahtevku za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da se je naročnik opredelil le do tistih očitkov, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ni pa se opredelil do kršitev, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik se tako ni opredelil do njegovih očitkov, ki se nanašajo na reference vodje projekta oziroma na njegovo ugotovitev, da so reference neresnične oziroma zavajajoče in ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Zgolj naročnikova trditev, da vlagateljeve domneve niso pravilne, pa ne ovrže dvoma v njihovo resničnost. Tudi naročnikova ugotovitev o tem, da je tudi vlagatelj označil obrazca (OBR 5 in OBR 23 a) za poslovno skrivnost, ne opravičuje onemogočanja vpogleda v zahtevano ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da mu je nezakonito onemogočil vpogled v reference nominiranega kadra izbranega ponudnika ter navaja, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ni popolna.

Vprašanje vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila je potrebno presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Vendar pa se načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila nanaša zlasti na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega predvsem na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 namreč naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Prav tako šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz 22. člena ZJN-2. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Ne glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2 so (skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, razen v tiste dele, ki so bili označeni z oznako poslovna skrivnost. V ponudbo izbranega ponudnika je predložen tudi Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, z dne 09.09.2013. Z navedenim sklepom je izbrani ponudnik tisti del ponudbe (podatke o kadrih, njihovih certifikatih in referencah, osnovni načrt izvedbe nalog in terminski plan), v katere vlagatelju vpogled ni bil dovoljen, na podlagi 39. in 40. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami) določil kot poslovno skrivnost. Ker kadrovski podatki, skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2, niso služili ocenjevanju ponudbe (edino merilo za ocenjevanje ponudb je v obravnavanem primeru zgolj najnižja cena - 8. stran Splošnega dela razpisne dokumentacije - Merila) in zlasti tudi iz razloga, ker sodijo podatki o kadrih, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, med osebne podatke, naročniku ni mogoče očitati kršitve 8. in 22. člena ZJN-2. V konkretnem primeru gre torej za reference fizičnih oseb, ki bodo sodelovale pri razpisani storitvi, saj naročnik referenc (tudi) za ponudnika sploh ni zahteval.

Naročnik se v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo (kot pravilno opozarja tudi vlagatelj), ni opredelil do vlagateljevega očitka o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo konkretno navedel, zakaj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, naročnik pa je te očitke zavrnil s pavšalno navedbo, »da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije«. Ker pa se vlagateljevi očitki nanašajo na listine, v katere mu je naročnik upravičeno odrekel vpogled, jih je Državna revizijska komisija preverila sama.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na kadre, določil v 3. točki Splošnega dela razpisne dokumentacije - Kadrovski pogoji, in sicer:

»1. Ponudnik mora za predmetno javno naročilo imenovati:

1. vodjo projekta in
2. najmanj 3 sodelavce, ki bodo sodelovali na projektu.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec Spisek prijavljenih sodelavcev (OBR 5)

Vodja projekta ali sodelavci morajo imeti naslednje reference:

- Vodenje projekta postavitev Microsoft strežniške infrastrukture na centralni lokaciji Windows Server 2008 R« ali Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih.
- Vodenje projekta postavitev Microsoft Terminal Services na Windows Server 2008 R2 ali na Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih.
- Postavitev Microsoft strežniške infrastrukture na centralni lokaciji Windows Server 2008 R2 ali na Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih.
- Postavitev Microsoft Terminal Services na Windows Server 2008 R2 ali Windows Server 2012 z vsaj 400 uporabniki v zadnjih dveh letih.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec Spisek prijavljenih sodelavcev (OBR 5) ter OBR 23 a (Potrjene reference za osebo) za vsako prijavljeno referenco.

3. Aktivno znanje slovenskega jezika:

Pogoj za priznanje sposobnosti je, da vodja projekta ter najmanj dva strokovna sodelavca obvladajo slovenski jezik.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec: Spisek prijavljenih sodelavcev (OBR 5).

Ponudnik mora v obrazec Spisek prijavljenih sodelavcev (OBR 5), točka 3 navesti prijavljene sodelavce ter ustrezno obkrožiti, ali so z naročnikom sposobno komunicirati v slovenskem jeziku.

3. Vodja projekta ali sodelavci morajo imeti naslednje veljavne certifikate:

- Microsoft Windows Server - Microsoft Certified IT Professional: Enterprise Administrator (1 cerifikat)
- Microsoft Hyper - V - Microsoft Certified TS: Windows Server Virtualization (1 certifikat)
- Microsoft SQL Server - Microsoft Certified TS: Microsoft SQL Server 2008 (1 certifikat)
- Microsoft Active Directory - Microsoft Certified TS: Windows Server 2008 Active Directory (1 certifikat)
- Microsoft Windows 7 - Microsoft Certified TS: Windows 7 (1 certifikat).«

Iz citiranih zahtev izhaja, da je moral ponudnik imenovati enega vodjo projekta in vsaj tri sodelavce, ki bodo sodelovali na razpisanemu projektu. Vsi skupaj so morali izkazati štiri različne reference (ki jih je naročnik natančno specificiral), od katerih sta se morali dve nanašati na vodenje projekta. Ponudnik je moral za vodja projekta in vsaj dva sodelavca potrditi, da obvladajo slovenski jezik ter za nominirane kadre predložiti tudi kopije petih veljavnih certifikatov iz zahtevanih področij.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ravnal v skladu z vsemi zahtevami naročnika. V ponudbo je priložil oba (v celoti izpolnjena, podpisana in žigosana) kadrovska obrazca (OBR 5 in OBR 23 a), zahtevane kopije certifikatov in potrdila referenčnih naročnikov. Iz obrazcev je razvidno, da izbrani ponudnik, v nasprotju z domnevami vlagatelja, kot vodjo projekta ni nominiral osebe R.B. Za vodjo projekta je bila imenovana oseba M.P., ki je izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zanj sta v referenčni obrazec (OBR 5) med drugim vpisani obe zahtevani referenci s področja vodenja projekta, za oba referenčna projekta sta priloženi tudi potrdili referenčnega naročnika (OBR 23 a), iz katerih izhaja, da sta bili obe referenčni storitvi izvedeni kakovostno in strokovno ter da v zvezi z njima ni bilo reklamacij. Iz obeh potrdil je prav tako razvidno, da sta bila referenčna projekta izvedena znotraj zahtevanega obdobja. Iz Obrazca (OBR-5) tudi izhaja, da je vodja projekta izpolnil zahtevo v zvezi z aktivnim znanjem slovenskega jezika. Poleg vodje projekta je izbrani ponudnik nominiral tudi tri strokovne sodelavce (osebe P.Š., L.S.F. in R.B.), ki so skupaj z vodjo projekta izpolnili vse zahteve, ki jih je postavil naročnik (naročnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve namreč dopustil, da vodja in sodelavci referenčne zahteve in zahteve, ki se nanašajo na certifikate, izpolnijo skupaj). Prav tako je iz obrazca (OBR 5) tudi razvidno, da vsi kadri obvladajo slovenski jezik. Tudi vsi ostali vpisani referenčni projekti so v celoti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter (kot strokovno in kakovostno izvedeni) potrjeni s strani referenčnih naročnikov. Za nominirani kader so priloženi vsi zahtevani certifikati (naročnik je zahteval 5 certifikatov, priloženih je 10 certifikatov, saj nekateri izmed vpisanih kadrov razpolagajo z več zahtevanimi certifikati).

Ob vsem ugotovljenem Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 20.11.2013



predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana
- Astec d.o.o., Stegne 31, Ljubljana
- FMC, Sistemski integrator d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu