018-354/2013 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-354/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava diagnostike«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanj: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 12. 11. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2013 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089 in 16.24.01.01.218, kot izhaja iz dokumenta »Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 2«, št. 2784-2013-2, z dne 16. 8. 2013. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 857,37 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 3. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 18/SKL-2013. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 3. 2013 pod št. objave JN2784/2013 in dne 13. 3. 2013 pod oznako 2013/S 051-083523 v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma.

Naročnik je dne 16. 8. 2013 izdal dokument »Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 2«, št. 2784-2013-2, iz katerega izhaja, da je javno naročilo v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089, 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097, 16.24.01.01.125 in 16.24.01.01.218 oddal ponudniku MEDILINE d.o.o., Perovo 30, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je pri artiklih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089 in 16.24.01.01.218 brez podlage v razpisni dokumentaciji njegovo ugodnejšo ponudbo izločil kot neprimerno iz razloga, ker ponujeni artikli nimajo negativnih kontrol, ki so obvezne pri testiranju in vrednotenju testov. Vlagatelj izpostavlja, da v razpisni dokumentaciji pri navedenih artiklih ni bilo zahteve po negativnih kontrolah, naročnik pa po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Vlagatelj še iz vidika uveljavljanja enakopravne obravnave ponudnikov navaja, da naročnik zgolj domneva oz. sklepa, da naj bi izbrani ponudnik ponudil artikle, ki negativno kontrolo omogočajo, saj to iz ponudbe izbranega ponudnika nikakor ne izhaja. Vlagatelj v zvezi z artikli 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097 in 16.24.01.01.125 meni, da drugačno pakiranje ponujenih artiklov od zahtevanega v razpisni dokumentaciji ne more biti razlog za izločitev ponudbe. Naročnik navedbe, da je zahtevo po pakiranju postavil glede na porabo in naravo testiranj, ni utemeljil, ponujeno drugačno pakiranje pa v ničemer ne vpliva na uporabo artiklov ali porabo in naravo testiranj. S ponudbo drugačnega pakiranja tudi ni prišlo do vpliva na primerljivost ponudb, saj so cene v vlagateljevem predračunu preračunane na želeno pakiranje, v vsakem primeru pa je njegova ponudba bistveno cenejša od izbrane. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 25. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo kot neutemeljen. Ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji res ni posebej navedene zahteve po negativnih kontrolah pri artiklih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089 in 16.24.01.01.218, vendar pa je uporaba negativnih kontrol pri teh artiklih potrebna pri delu Transfuzijskega centra, saj je to v transfuzijski medicini medicinska doktrina. Naročnik tudi podrobneje pojasnjuje razloge za postavitev zahteve glede pakiranja artiklov 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097 in 16.24.01.01.125.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 10. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 9. 2013 opredelil do navedb naročnika. Izpostavlja, da vlagateljevi artikli (ravno tako kot artikli izbranega ponudnika) omogočajo izvajanje negativnih kontrol, njegova ponudba pa je bila izločena, ker negativne kontrole niso bile predložene, saj v okviru predmetnega javnega naročila niti niso bile zahtevane. Vlagatelj še meni, da naročnik v tej fazi postopka ne more navajati dodatnih argumentov in razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, kot je to storil naročnik, vseeno pa se opredeljuje tudi do teh naročnikovih navedb.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj najprej kot sporno izpostavlja odločitev naročnika v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089 in 16.24.01.01.218, kjer je bila njegova ugodnejša ponudba izločena kot neprimerna, ker pri ponujenih artiklih »ni negativnih kontrol, ki so obvezne pri testiranju in vrednotenju vzorcev«, čeprav zahtev po negativnih kontrolah v razpisni dokumentaciji sploh ni bilo.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno obravnavati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot predmet naročila za sporne sklope navedel:
- 16.24.01.01.074 Serum anti AB 10 ml
- 16.24.01.01.087 Serum za določanje eritrocitnega antigena A, 10X10 ml
- 16.24.01.01.089 Serum za določanje eritrocitnega antigena B, 10x10 ml
- 16.24.01.01.218 Serum za določanje eritrocitnih antigenov AB, 10x10 ml

Med strankama sicer ni sporno, da v razpisni dokumentaciji za artikle v navedenih sklopih zahteve po negativnih kontrolah niso bile podane ter da artikli, ki jih je ponudil vlagatelj v teh sklopih, negativnih kontrol ne vsebujejo. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je uporaba negativnih kontrol pri teh artiklih potrebna pri delu znotraj transfuzijskega centra, saj je to na področju transfuzijske medicine medicinska doktrina. Državna revizijska komisija poudarja, da lahko primernost ponudbe presoja le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije. Naročnikova razlaga, ki po poteku roka za predložitev ponudb daje nov (širši) pomen obstoječim določbam razpisne dokumentacije, pomeni kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. V fazi oddaje javnega naročila naročnik namreč presoja zgolj, ali ponudbena dokumentacija ustreza pogojem, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Razloga za izločitev ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne, ne more predstavljati neizpolnjevanje pogoja, ki v razpisni dokumentaciji sploh ni bil zahtevan.

Naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil (čeprav mu to nalaga drugi odstavek 28. člena ZPVPJN) do vlagateljeve navedbe o tem, da tudi iz ponudbe izbranega ponudnika izrecno ne izhaja, da ponujeni artikli negativne kontrole imajo; naročnik je le povzel že navedene ugotovitve v odločitvi o oddaji naročila oziroma v njeni dodatni obrazložitvi (»Izbrani ponudnik Mediline d.o.o. je ponudil artikel, ki te kontrole omogoča«). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da tudi iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da ta v spornih sklopih poleg zahtevanih serumov ponuja tudi negativne kontrole. Vlagatelj prepričljivo pojasnjuje, da so negativne kontrole ločen proizvod z drugačno kataloško številko od serumov, ki so predmet javnega naročila v spornih sklopih – to izhaja tudi iz katalogov izdelkov Diagast (ki jih je v spornih sklopih ponudil vlagatelj) in Seraclone (ki jih je v spornih sklopih ponudil izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija ob odsotnosti drugačnih razlogov za neprimernost vlagateljeve ponudbe ugotavlja, da je vlagatelj v spornih sklopih ponudil izdelke skladno z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije, saj so bili predmet naročila v teh sklopih zgolj opredeljeno določeni serumi za določanje eritrocitnih antigenov, ne pa tudi negativne kontrole.

Z upoštevanjem navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v spornih sklopih v nasprotju s prvim odstavkom 80. členom ZJN-2 izločil kot neprimerno, zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 16.24.01.01.074, 16.24.01.01.087, 16.24.01.01.089 in 16.24.01.01.218, kot izhaja iz dokumenta »Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 2«, št. 2784-2013-2, z dne 16. 8. 2013. Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker se z razveljavitvijo odločitve o (ne)oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ob upoštevanju ugotovljene kršitve iz tega sklepa, ponovno preveri popolnost vlagateljeve ponudbe glede na določbe iz razpisne dokumentacije in na podlagi tega sprejme ustrezno odločitev, s katero bo oddal naročilo ali drugače zaključil postopek oddaje javnega naročila (79. in 80. člen ZJN-2).

Vlagatelj nadalje izpodbija naročnikovo odločitev za sklope 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097 in 16.24.01.01.125, kjer je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi neustreznega pakiranja. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba drugačnega pakiranja od zahtevanega ne more biti razlog za izločitev ponudbe. Pri tem se sklicuje na navedbe naročnika, ki je »zahtevo [o količini pakiranja] postavil glede na porabo in naravo testiranj« in meni, da drugačno ponujeno pakiranje v ničemer ne vpliva na uporabo artiklov ali porabo in naravo testiranj.

Iz razpisne dokumentacije nedvoumno izhaja naročnikova zahteva glede vsebnosti pakiranja ene enote serumov v spornih sklopih in sicer:
- za sklop 16.24.01.01.095 (Serum za določanje eritrocitnega antigena E) 10 ml;
- za sklop 16.24.01.01.097 (Serum za določanje eritrocitnega antigena H) 5 ml in
- za sklop 16.24.01.01.125 (testni serum za določanje P1 antigena) 2 ml.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi pri navedenih artiklih ni ponudil blaga, ki bi ustrezalo zahtevam naročnika po ustreznem pakiranju, saj je v sklopu 16.24.01.01.095 ponudil 5 ml pakiranje (in ne 10 ml, kot zahtevano), v sklopu 16.24.01.01.097 pakiranje 3 ml (in ne 5 ml, kot zahtevano) in v sklopu 16.24.01.01.125 pakiranje 3 ml (in ne 2 ml, kot zahtevano). Vlagateljeva ponudba v tem delu torej ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, zato je ni mogoče obravnavati kot primerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in posledično kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, naročniku pa ni mogoče očitati, da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka.

Vlagateljeva zatrjevanja glede ustreznosti drugačnega pakiranja od razpisanega se nanašajo na vsebino zahtev (specifikacij) razpisne dokumentacije, zato je vlagatelj s temi navedbami prepozen. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru namreč ne presoja pravilnosti in zakonitosti postavljenih specifikacij naročnika, saj so imeli ponudniki v postopku oddaje zadevnega javnega naročila možnost vložiti zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, oziroma zoper vsebino objave obvestila o zadevnem javnem naročilu, ob upoštevanju določb 25. člena ZPVPJN. V skladu s četrtim odstavkom tega člena vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to zakon dopušča in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Prav tako je imel ponudnik možnost pridobiti (dodatna) pojasnila razpisne dokumentacije, v kolikor je za navedene specifikacije menil, da so sporne. Iz tega razloga so nerelevatne trditve vlagatelja, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni bolj natančno utemeljil zahteve po pakiranju glede na porabo in naravo testiranj. Navedbe naročnika v dokumentu »Delna odločitev o oddaji javnega naročila št. 2«, ko pojasnjuje in ugotavlja, zakaj je v razpisni dokumentaciji postavil prav tako zahtevo glede pakiranja, gre tako razumeti zgolj kot pojasnilo postavljenih zahtev v razpisni dokumentaciji, ki pa teh zahtev (specifikacij) v ničemer ne spreminja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2 s tem, ko je njegovo ponudbo v sklopih 16.24.01.01.095, 16.24.01.01.097 in 16.24.01.01.125 izločil kot neprimerno, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku in opredelitvi do navedb naročnika pravočasno priglasil stroške, in sicer: 1.500,00 EUR kot nagrado za postopek, 1.500,00 EUR kot nagrado za opredelitev do navedb, 500,00 EUR za takso, 20,00 EUR za izdatke v revizijskem postopku in 20,00 EUR za dodatno prijavljene izdatke, vse skupaj povečano za 22 % DDV.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo nagrado v višini 800,00 EUR in 20,00 EUR za izdatke kot pavšalni znesek po tarifni številki 6002 ZOdvT, oboje povečano za 22 % DDV, ter strošek takse za revizijski zahtevek v višini 500,00 EUR, vse skupaj v znesku 1.500,40 EUR. Državna revizijska komisija ni priznala višjih stroškov izdatkov: za dvakratno nagrado za postopek ni najti podlage v veljavnih predpisih, kot nepotrebne pa je Državna revizijska komisija ocenila priglašene stroške (enotne) nagrade za postopek nad priznano višino in pavšalne stroške nad priznano višino. Prav tako Državna revizijska komisija ni priznala stroška DDV na takso za revizijski zahtevek.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga ocenjuje na 4/7 (vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo v štirih od sedmih sklopov), povrne 857,37 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 12. 11. 2013
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- MEDILINE d.o.o., Perovo 30, 1241 Kamnik
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis, tu.