018-364/2013 Občina Hoče - Slivnica

Številka: 018-364/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »IZGRADNJA NIZKOENERGETSKEGA VRTCA V SLIVNICI« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Koper, Obrtniška ulica 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA HOČE – SLIVNICA, Pohorska cesta 15, Hoče (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 11. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 9. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 7. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo nizkoenergetskega vrtca v Slivnici, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo istega dne (pod številko objave JN8801/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 3. 9. 2013 sprejel »OBVESTILO o izbiri najugodnejšega ponudnika«, številka 430-9/2013-057 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »GRADBENO PODJETJE DRAVA d.o.o.«, Osojnikova cesta 9, Ptuj, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o izbiri je vlagatelj prejel dne 4. 9. 2013, dne 9. 9. 2013 pa je naročnik prejel vlagateljevo vlogo z dne 6. 9. 2013, znak vlagatelja T/SK-13/160-974/2013, v kateri vlagatelj zahteva dodatno obrazložitev obvestila o izbiri. Naročnik je dne 11. 9. 2013 sprejel »Dodatn[o] obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila«, številka 430-9/2013-074, ki jo je vlagatelj prejel dne 12. 9. 2013.

Dne 18. 9. 2013 je naročnik prejel vlagateljevo »ZAHTEV[O] ZA SPREMEMBO ODLOČITVE«, z dne 17. 9. 2013, dne 25. 9. 2013 pa še vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 9. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila, njegovo ponudbo pa »kot popolno ponudbo izbere kot najugodnejšo za konkretno javno naročilo«. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka pravnega varstva.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker
 je izbrani ponudnik na več mestih napačno izpolnil ponudbeni predračun, kot na primer na mestu, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«. Pri slednji postavki, kot jo poimenuje vlagatelj, naj tako izbrani ponudnik ne bi določil cene za posamezni kos razdelilnika, prav tako pa naj ne bi ponudil cene na enoto kompleta posameznega razdelilnika, saj je pustil to rubriko prazno,
 ponudbeni predračun v ponudbi izbranega ponudnika ni parafiran in žigosan, kakor je bilo to s strani naročnika zahtevano,
 je izbrani ponudnik predložil neizpolnjeno izjavo »iz obrazca št. 16 kar predstavlja nepopolnost ponudbe«, saj vanjo ni vpisal nominalnega zneska »izdane bančne garancije«,
 je izbrani ponudnik v njej predložil neizpolnjeno izjavo, kot izhaja iz obrazca številka 11, saj v njej ni obkrožil, v kakšnem razmerju s ponudnikom je odgovorni vodja del,
 izbrani ponudnik v njej ni predložil niti ene reference, s katero bi dokazoval vsaj minimalno sposobnost izvedbe zadevnega javnega naročila, pač pa se v celoti sklicuje na reference imenovanih podizvajalcev (za katere ni predvidel, da bodo dejansko izvajali vsa razpisana dela, kot bi to morali v primeru, da se ponudnik v celoti sklicuje na njihove reference),
 je izbrani ponudnik v njej predložil bančno garancijo Factor banke, d. d., ki ni prvovrstna in kredibilna banka, bančna garancija, izdana s strani banke s podpovprečno stopnjo zanesljivosti, pa nikakor ni primerna in sprejemljiva za javnega naročnika.

Naročnik je dne 27. 9. 2013 sprejel »SKLEP O ZADRŽANJU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-9/2013-081, dne 2. 10. 2013 pa je prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA« z dne 1. 10. 2013 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V slednje omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (vlagateljeva zatrjevanja v njem zavrača), izpostavlja vprašanje plačila ustreznega zneska takse za postopek pravnega varstva in izraža pomisleke (oziroma svoja stališča) glede tega, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik uveljavlja tudi zahtevo za povrnitev stroškov (pred)revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 9. 10. 2013 sprejel sklep številka 430-9/2013-085 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi omenjenega sklepa naročnik
 Državni revizijski komisiji predlaga, da najprej presodi, ali so sploh izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo in zahtevek za revizijo zavrže,
 izraža pomisleke (oziroma svoja stališča) glede tega, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen zoper njegovo ravnanje, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN),
 v navezavi na prvo zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da so navedbe vlagatelja neutemeljene, saj je izbrani ponudnik ponudil cene za komplet posameznega razdelilnika, neutemeljen pa je tudi očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ni določil cene za posamezni kos razdelilnika znotraj postavke. Naročnik opozarja, da v delih, v katerih izbrani ponudnik popisa (del) ni izpolnil, ne gre za opremo oziroma pozicije opreme, pač pa za tehnične specifikacije oziroma elemente, iz katerih je posamezna pozicija sestavljena. Po zatrjevanju naročnika pa tudi vlagatelj v svoji ponudbi ni podal cene posameznih elementov postavk(e), kar kaže na to, da je njegovo navodilo tolmačil enako kot izbrani ponudnik,
 v navezavi na drugo zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da gre neparafiranje vsake strani ponudbenega predračuna ob upoštevanju konkretnih okoliščin dejanskega stanja šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost,
 v navezavi na tretjo zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja pomanjkljivost izjave, predložene na obrazcu številka 16, v kateri ni vpisan nominalni znesek »izdane bančne garancije«, predstavlja kvečjemu nebistveno pomanjkljivost ponudbe,
 v navezavi na četrto zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja pomanjkljivost izjave, predložene na obrazcu številka 11, v kateri izbrani ponudnik ni obkrožil, v kakšnem razmerju z njim je odgovorni vodja del, predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu »17. točke 2. člena ZJN-2«. Naročnik pri tem dodaja, da se je o »izpolnjevanju strokovne usposobljenosti« imenovanega odgovornega vodje del prepričal »s vpogledom v imenik pooblaščenih inženirjev« Inženirske zbornice Slovenije,
 v navezavi na peto zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da je dopustil »uporabo referenc podizvajalcev«. Naročnik nadaljuje, da so iz razloga, ker bosta oba imenovana podizvajalca dejansko opravljala dela, za katera sta dala referenco, vlagateljevi očitki, da izbrani ponudnik neupravičeno uporablja reference podizvajalcev, neutemeljeni, ter zaključuje, da je ponudba izbranega ponudnika s predložitvijo dveh ustreznih referenc izpolnila »pogoj po 2 referenčnih objektih splošnega družbenega pomena«,
 v navezavi na šesto zatrjevano kršitev v zahtevku za revizijo ugotavlja, da »ni nikjer v razpisni dokumentaciji določeno, kdaj določena banka šteje za prvovrstno in kredibilno. Izločitev ponudbe kot nepopolne iz tega razloga bi zato pomenila spremembo razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb in bi bila v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 10. 10. 2013.

Naročnik je v prilogi dopisa številka 430-9/2013-086, z dne 11. 10. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 10. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 16. 10. 2013 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA« v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 15. 10. 2013. V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (naročnikova zatrjevanja v njej zavrača), pa tudi do vprašanja plačila ustreznega zneska takse za postopek pravnega varstva (vlagatelj je prepričan, da je bil z napačno navedbo višine takse v pravnem pouku obvestila o izbiri zaveden).

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-364/2013-3, z dne 17. 10. 2013, pozvala na odstop oziroma dopolnitev dokumentacije, dne 17. 10. 2013 in dne 18. 10. 2013 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 1) naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da najprej presodi, ali »so sploh izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo in zahtevek že iz tega razloga zavrže«. Zaključke glede zneska in plačila takse za postopek pravnega varstva v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v točki II.) podaja tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v konkretnem primeru znaša taksa za postopek pravnega varstva 25.000,00 eurov, saj dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za javno naročilo omenjeni znesek presegata (drugi odstavek 71. člena ZPVPJN). Predstavljeno dejstvo med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom ni sporno.

Na podlagi prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) mora v odločitvi naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter med drugim navesti tudi višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v pouku o pravnem sredstvu obvestila o izbiri med drugim zapisano: »Vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse in sicer 10.000 €«. Ob upoštevanju dejstva, da v konkretnem primeru znaša taksa za postopek pravnega varstva 25.000,00 eurov, Državna revizijska komisija zaključuje, da je pouk o pravnem sredstvu v obvestilu o izbiri napačen. To v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 1) priznava tudi naročnik, ko ugotavlja, da »je naročnik sicer res navedel, da znaša taksa za zahtevek za revizijo 10.000 EUR«.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna. Kljub drugačnemu stališču naročnika (stran 1 odločitve o zahtevku za revizijo), po katerem »v konkretnem primeru ni uporabna ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da napačni pravni pouk ne more iti v škodo vlagatelju, ki se je nanj zanesel«, saj »se je povsem jasno zavedal, da mora plačati takso v znesku 25.000 EUR, zato ni mogoče sprejeti stališča, da se je v dobri veri zanesel na pravni pouk naročnika«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja napačen pravni pouk ne more iti v škodo vlagatelju, ki se je po njem ravnal. Na predstavljeni zaključek Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva dejstvo, da je v zahtevi za spremembo odločitve vlagatelj med drugim pozval naročnika, da poda »popravek obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika v delu višine plačila takse za vložitev zahtevka za revizijo«, ob tem pa dodal, da je po njegovem mnenju »naročnik napačno zapisal višino takse«, saj (kot izhaja iz dokumentacije, odstopljene Državni revizijski komisiji)
 naročnik vlagatelju na omenjeno vlogo ni odgovoril, niti ga ni drugače opozoril, da v konkretnem primeru znaša taksa za postopek pravnega varstva 25.000,00 eurov (pač pa mu je izpostavljeno dejstvo predstavil šele v pozivu k doplačilu takse, številka 430-9/2013-080, z dne 27. 9. 2013),
 je v zahtevi za spremembo odločitve vlagatelj med drugim zapisal, da je po njegovem mnenju »naročnik napačno zapisal višino takse«, na podlagi navedenega pa ne gre slediti zaključku naročnika, da se je vlagatelj v posledici omenjenega zapisa »povsem jasno zavedal, da mora plačati takso v znesku 25.000 EUR«. Vlagatelj namreč v zahtevi za spremembo odločitve ni zapisal, koliko eurov v konkretnem primeru dejansko znaša taksa za postopek pravnega varstva.

Iz razloga, ker
 je navedba ustrezne višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja v odločitvi zakonska dolžnost naročnika (prvi odstavek 79. člena ZJN-2),
 je namen pravnega pouka v odločitvi prav v tem, da »se stranke seznani, na kakšen način lahko po zaključenem postopku oddaje javnega naročila uveljavljajo pravno varstvo« (glej komentar k 35. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, novela B – Poročevalec Državnega zbora, številka 151/2009; EVA: 2009-1611-0142),
 ni zakonska dolžnost ponudnikov, da v primeru, ko naročnik v odločitvi ne navede ustrezne višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, sami ugotavljajo, kakšna je ustrezna višina omenjene takse,
 je dejstvo, da je v konkretnem primeru vlagatelj takso v skupnem znesku 25.000,00 eurov plačal (dan pred tem, ko je naročnik prejel zahtevek za revizijo, je vlagatelj plačal 10.000,00 eurov, po naročnikovem pozivu pa je plačal še 15.000,00 eurov) na ustrezen transakcijski račun, preverila tudi Državna revizijska komisija,
je Državna revizijska komisija (ob upoštevanju dejstva, da napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna) v nadaljevanju, v posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo, slednjega sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

Ob tem Državna revizijska komisija stališčem naročnika (v odločitvi o zahtevku za revizijo – zlasti zadnji odstavek na strani 6) in izbranega ponudnika (v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo – zlasti četrti in sedmi odstavek na strani 8, pa tudi zadnji odstavek na strani 11), po katerih vlagateljev zahtevek za revizijo ni vložen zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (5. člen ZPVPJN), ni sledila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker je izbrani ponudnik na več mestih napačno izpolnil ponudbeni predračun, kot na primer na mestu, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«. Pri omenjeni postavki, kot jo poimenuje vlagatelj, naj tako izbrani ponudnik ne bi določil cene za posamezni kos razdelilnika, prav tako pa naj ne bi ponudil cene na enoto kompleta posameznega razdelilnika, saj je pustil to rubriko prazno.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija najprej sledila dokaznemu predlogu vlagatelja »razpisna dokumentacija, že pri naročniku«. V posledici opravljenega vpogleda v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (drugi odstavek 1. točke Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (tretji odstavek 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), popolna pa bo ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi »OBRAZEC št. 13 – Izjava o popolnosti ponudbenih cen« (16. točka tabele) in »OBRAZEC ŠT. 20 – PREDRAČUN« (22. točka tabele). Da mora ponudnik ponudbi priložiti »ponudbeni obrazec št. 20 – predračun/popis del« v natisnjeni obliki ter tudi v elektronski obliki na CD-ju, v formatu Excel, kot ga je prevzel, izhaja tudi iz 14. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Ponudniki so morali poleg obrazca številka 1 »Ponudba« kot sestavni del ponudbe oddati tudi izpolnjen popis del (prvi odstavek 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) in obvezno izpolniti vse pozicije v priloženem popisu in predizmerah, z navedbo cen po enoti mere in rekapitulacijo posameznih vrst razpisnih del (del drugega odstavka 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja termina »pozicija« in »postavka« (v zvezi s tem na primer drugi in peti odstavek 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), pri čemer je iz popisa del, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, mogoče razbrati, da posamezno postavko označuje (ločuje) številka pred opisom potrebnih del. Omenjeno dejstvo tako izhaja na primer vsaj iz
 postavke 12b. zidarskih (gradbenih) del, v kateri je zapisano: »Dodatek za izvedba tlakov postavka10 do 12 a s hitrosušečo izvedbo«,
 postavke 17. zidarskih (gradbenih) del, v kateri je v pravno relevantnem delu zapisano: »postavka oblikovana po načelu "ključ v roke"«,
 opombe pri tlakarskih (obrtniških) delih, v kateri je zapisano: »OPOMBA! V VSEH SPODNJIH POSTAVKAH JE POTREBNO UPOŠTEVATI IZRAVNAVO ESTRIHA Z IZRAVNALNO MASO«,
 zapisa »Postavka« v drugem stolpcu »POPIS[A] DEL IN MATERIALA - TK« oziroma v drugem stolpcu »POPIS[A] DEL IN MATERIALA - CATV«,
 zapisa »Post.« v prvem stolpcu in zapisa »Ime postavke« v drugem stolpcu popisa del za zunanjo ureditev,
 zapisa v popisu zaključnih del, v katerem je v pravno relevantnem delu zapisano: …»JE POTREBNO TUDI VSE SPODAJ NAVEDENE POSTAVKE DOBAVITI ZA PRVO IN DRUGO UPORABNO DOVOLJENJE!«,
 odgovora naročnika, objavljenega na Portalu javnih naročil (»Popis del, Datum objave: 1.8.2013, 12:22«), v katerem je na vprašanje »Pri TK in CATV priključku je pri trasiranju nove trrase navedena količina 150 in 160KM. Ali gre za pomoto?«, odgovoril: »Da, gre za pomoto, enota mere pri navedenih postavkah je tekoči meter. Popravek popisa del bo danes objavljen na spletni strani občine«.

Naročnik je zahtevo po tem, kaj mora ponudnik v priloženem popisu in predizmerah obvezno izpolniti, vezal na »vse pozicije« (del drugega odstavka 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila pa ni jasno razbrati, ali naročnik termina »pozicija« in »postavka« po vsebini enači. Na področju gradbeništva se namreč omenjena termina lahko enačita. Glede na navedeno v postopku oddaje zadevnega javnega naročila tudi ni jasno, ali je potrebno v primeru, kot je konkretni, ko je pri posamezni postavki v podatku »EM« popisa del naveden »kpl« (komplet), v popisu del na mestu, na katerem je (kot to mesto opredeljuje vlagatelj) zapisano »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, obvezno izpolniti in navesti cene za vse opise v alineah postavke, ki sestavljajo komplet (drugi odstavek 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Predstavljeni zaključek konkretno dejansko stanje v tokratni zadevi dela bistveno drugačnega od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-323/2010-7, na katerega se vlagatelj v podkrepitev svojih zatrjevanj sklicuje v zahtevku za revizijo. V takratnem postopku oddaje javnega naročila takratnega naročnika je bila namreč zahteva razpisne dokumentacije (za razliko od razpisne dokumentacije postopka oddaje tokratnega javnega naročila) jasna in ni dopuščala morebitnih izjem, kar je izhajalo tudi iz takratnega odgovora naročnika »na vprašanje št. 60 potencialnega kandidata«. Slednje omenjeno vprašanje se je v takratnem postopku glasilo »Ali lahko za postavke, ki so v popisih združene v komplet (predvsem v popisih inštalacij) podamo samo ceno za komplet brez cen posameznih postavk znotraj kompleta, saj smo tako ovrednotene ponudbe dobili od ponudnikov ?«, takratni naročnik pa je nanj jasno odgovoril z »Ne«.

Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). V primeru, ko razpisna dokumentacija ni jasna, je potrebno skladno z ustaljeno prasko Državne revizijske komisije uporabiti razlago njenih določb, ki je do ponudnikov manj stroga. Zato je v konkretnem primeru potrebno šteti, da je (izbrani) ponudnik zadostil naročnikovim zahtevam, če je ponudbo pripravil na kateregakoli izmed načinov, ki ga tolmačenje nejasne razpisne dokumentacije dopušča, tako tudi na način, da na mestu, na katerem je (kot to mesto opredeljuje vlagatelj) zapisano »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, ni (z vnosom cen) izpolnil vsakega od opisov v posameznih alineah postavke, ki komplet sestavljajo. Predstavljenega zaključka ne izključuje niti vlagatelj, ki v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 5) dopušča možnost, da bi »morebiti še lahko sledil razlagi naročnika, da je ponudbeni predračun izbranega ponudnika pravilno izpolnjen, četudi ni vpisal cen na enoto mere znotraj vsakega kompleta«.

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznima predlogoma vlagatelja »priloga: predračun ½ in 2/2« ter »ponudba prvo izbranega ponudnika, že pri naročniku«. V posledici opravljenega vpogleda v obe omenjeni dokazili je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik v postavki »1. RAZDELILNIK R-G« podpoglavja »5. RAZDELILNIKI« poglavja »D. POPIS DEL IN MATERIALA-ELEKTRO INSTALACIJE« popisa del (predračuna) ni zapisal cene za posamezne kose, ki sestavljajo komplet omenjene postavke, pač pa je v rubriki »SKUPAJ:« zapisal ceno kompleta te postavke. Vsebinsko enako je izbrani ponudnik izpolnil tudi postavke »2. RAZDELILNIK R1«, »3. RAZDELILNIK R2«, »4. RAZDELILNIK R-K« in postavko 5 podpoglavja »5. RAZDELILNIKI« istega poglavja popisa del (predračuna). Dejstvu, da je v prvo predstavljeni postavki popisa del (predračuna) v ponudbi izbranega ponudnika vpisana »skupna vrednost postavke«, v zahtevku za revizijo (na strani 4) pritrjuje tudi vlagatelj. Ob vpogledu v popis del (predračun), ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v omenjenih postavkah popis del (predračun) prav tako podal brez navedbe cen za posamezne kose, ki sestavljajo komplete teh postavk, pač pa je pri posameznih kosih, ki sestavljajo komplete teh postavk, zapisal »zajeto«. Ker izbrani ponudnik nobenega od posameznih kosov, ki sestavljajo komplete teh postavk, ni prečrtal, ali pri njih kako drugače označil, da ga v kompletu ne ponuja, je iz njegovega predračuna razbrati, da v ceni kompleta posamezne postavke ponuja vse kose, ki jih je naročnik zahteval in sestavljajo komplete teh postavk. Omenjeni zaključek dodatno potrjuje tudi izpolnjena, podpisana in žigosana izjava, kot izhaja iz obrazca številka 13, predložena v ponudbi izbranega ponudnika, v kateri odgovorna oseba izbranega ponudnika izjavlja, da
 »smo pri kalkulaciji posameznih cen iz ponudbenega predračuna, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in naše ponudbe in se nanaša na oddajo« zadevnega javnega naročila, »upoštevali vsa dela, material, storitve, stroške dela ter ostale elemente, ki vplivajo na izračun cene, ob upoštevanju zahtev naročnika, ki so potrebne za realizacijo posamezne postavke, in so navedene v razpisni dokumentaciji in ponudbenem predračunu«,
 so »v primeru, da v popisih oziroma predračunu niso izpolnjene vse postavke, ali smo pri posamezni postavki vpisali "0,00"« […] »dela iz neizpolnjenih postavk upoštevana v ostalih postavkah«,
 »smo seznanjeni s tem, da nam naročnik v nobenem primeru za ta dela ne bo priznal naknadno določenih cen ali podražitev iz tega naslova«.

Ker je razpisno dokumentacijo (zaradi ugotovljene nejasnosti) torej razumeti na način, da je skladna z njo tudi tista ponudba, pri kateri ponudnik v posamezni postavki ni (z vnosom cen) izpolnil vsakega od opisov v alineah postavke, ki komplet sestavljajo, vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker naj bi izbrani ponudnik napačno izpolnil ponudbeni predračun s tem, ko na mestu, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, ni določil cene »za posamezni kos razdelilnika znotraj postavke«. Vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2.

Na dosedanje zaključke iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne vplivajo zatrjevanja vlagatelja, kot izhajajo iz četrtega in petega odstavka točke 1. na strani 4 zahtevka za revizijo. V zvezi s tem ne gre prezreti niti dejstva, da izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje, da »[o]vrednotenje posameznih elementov pozicije tudi ni bistveno za obračun«, saj razdelilnik, ki »ne bi vseboval vseh zahtevanih elementov,« […] »ne bo dosegal funkcionalnosti, ki so predvidene v projektu elektroinštalacij oz. drugače povedano, razdelilnik lahko deluje po projektu elektroinštalacij le tako, da ima vse zahtevane elemente (kose)«. Vsebinsko enako v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 3) ugotavlja tudi naročnik.

Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker je izbrani ponudnik na več mestih napačno izpolnil ponudbeni predračun, vendar pa kot takšno mesto v zahtevku za revizijo izpostavlja zgolj mesto, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, Državna revizijska komisija zaradi izostale trditvene podlage v zahtevku za revizijo ni odločala o tem, ali je (in na katerih drugih mestih naj bi) izbrani ponudnik še napačno izpolnil ponudbeni predračun.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker naj bi izbrani ponudnik na mestu, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, ne ponudil cene na enoto kompleta posameznega razdelilnika, saj je pustil to rubriko prazno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ceno na enoto kompleta v postavki »1. RAZDELILNIK R-G« podpoglavja »5. RAZDELILNIKI« poglavja »D. POPIS DEL IN MATERIALA-ELEKTRO INSTALACIJE« popisa del (predračuna) namreč iz razloga, ker naročnik v omenjeni postavki naroča en komplet, predstavlja že cena kompleta te postavke, zapisana v rubriki »SKUPAJ:«. Vsebinsko smiselno enak zaključek gre napraviti tudi v navezavi na postavke »2. RAZDELILNIK R1«, »3. RAZDELILNIK R2«, »4. RAZDELILNIK R-K« in postavko 5 podpoglavja »5. RAZDELILNIKI« istega poglavja popisa del (predračuna) v ponudbi izbranega ponudnika. Iz tega razloga na predstavljeni zaključek ne bi vplivala niti morebitna določba razpisne dokumentacije, v kateri naj bi naročnik »predvidel, da v kolikor ponudnik ni vpisal cene se šteje, da je cena "0,"« (drugi odstavek točke 1. na strani 4 zahtevka za revizijo), četudi bi iz razpisne dokumentacije izhajala. Razlaga, kot jo v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ponuja vlagatelj, po kateri bi se štelo, da je cena na enoto kompleta postavke »0,« tudi v primeru, ko je v popisu del (predračunu) znana skupna cena enega kompleta te postavke (zapisana v rubriki »SKUPAJ:« – naročnik namreč naroča en komplet), bi bila prav tako nelogična.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker naj bi izbrani ponudnik na mestu, na katerem je navedeno »ELEKTRO INSTALACIJE podpoglavje 5. RAZDELILNIKI postavka 1. RAZDELILNIK R-G«, ne ponudil cene na enoto kompleta posameznega razdelilnika. Ker je formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru nebistvena, ponudba izbranega ponudnika ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko istega člena). V posledici vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali katero od določb ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da ponudbeni predračun v ponudbi izbranega ponudnika ni parafiran in žigosan, kakor je to »eksplicitno zahteva iz razpisne dokumentacije v točki 19«, prav tako pa ne gre »za nebistveno pomanjkljivost, saj je naročnik zahtevo podal posebej poudarjeno, s tem je naročnik določil pomembnost temu elementu ponudbe«.

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno najprej sledila dokaznemu predlogu vlagatelja »razpisna dokumentacija, že pri naročniku«. Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da morajo biti priloženi popisi in predizmere v tiskani obliki na vsaki strani žigosani in parafirani s strani odgovorne osebe ponudnika (tretji odstavek 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in obrazec številka 20 – »PREDRAČUN (POPIS DEL)«).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, pa tudi, da je kot nebistvene (formalne) pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom in podobno.

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila tudi dokaznima predlogoma vlagatelja »priloga: predračun ½ in 2/2« ter »ponudba prvo izbranega ponudnika, že pri naročniku«. Državna revizijska komisija je ugotovila, da izbrani ponudnik popisa del (predračuna) v svoji ponudbi ni parafiral in žigosal. Dejstvo, da izbrani ponudnik popisa del (predračuna) v svoji ponudbi ni parafiral in žigosal, med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom tudi ni sporno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik sicer ni sledil zahtevam razpisne dokumentacije, vendar pa obenem ugotavlja, da omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru (v nasprotju s stališčem vlagatelja, podanim v prvem odstavku na strani 5 zahtevka za revizijo) predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik je namreč že s tem, ko je ponudbeni predračun v tiskani obliki izpolnil (s cenami) in ga, skupaj s ponudbenim predračunom v elektronski obliki (na optičnem disku za zapis podatkov – CD-ju), predložil svoji ponudbi, upoštevaje ostalo predloženo dokumentacijo v ponudbi (zlasti izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce številka 1, 3 in 13), jasno izkazal svojo voljo, da ponudbo poda ob upoštevanju predloženega predračuna, naročnik pa ne v tretjem odstavku 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ne v obrazcu številka 20 (»PREDRAČUN (POPIS DEL)«) ni zapisal, da bo ponudbo, če v njej priloženi popisi in predizmere v tiskani obliki na vsaki strani ne bodo žigosani in parafirani s strani odgovorne osebe ponudnika, izločil.

Predstavljenega zaključka Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminja niti dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji naročnik besedi »vsaki strani žigosani« in »parafirani« zapisal v poudarjenem tisku. Zgolj omenjeno dejstvo v konkretnem primeru še ne omogoča zaključka, da je naročnik kateri od omenjenih formalnosti izrecno pripisal poseben pomen v razpisni dokumentaciji (niti iz razpisne dokumentacije ni razbrati, kakšen naj bi ta izrecni pomen bil), slednji zaključek pa potrjuje tudi upoštevanje preostale vsebine razpisne dokumentacije. Naročnik prav tako v tretjem odstavku 19. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe oziroma v obrazcu številka 20 (»PREDRAČUN (POPIS DEL)«) ni izrecno določil, da gre za takšno (bistveno) sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba označena za formalno nepopolno oziroma bo izločena. Glede na navedeno je tako v predstavljenem smislu pritrditi naročniku, da zgolj »uporaba poudarjenega tiska, brez izrecno predpisanih sankcij,« v konkretnem primeru »ne more biti razlog za izločitev ponudbe kot nepopolne« (predzadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, kljub temu, da priloženi popisi in predizmere v tiskani obliki (predračuna) niso na vsaki strani žigosani in parafirani s strani odgovorne osebe ponudnika, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2. Ker je formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga v konkretnem primeru nebistvena, ponudba izbranega ponudnika namreč ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko istega člena).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil neizpolnjeno izjavo »iz obrazca št. 16 kar predstavlja nepopolnost ponudbe«, saj vanjo ni vpisal nominalnega zneska »izdane bančne garancije«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (drugi odstavek 1. točke Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (tretji odstavek 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), popolna pa bo ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi »OBRAZEC št. 16 – Izjava ponudnika o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti« (19. točka tabele).

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznima predlogoma vlagatelja »fotokopija obrazca št. 16« in »ponudba prvo izbranega ponudnika, že pri naročniku«. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na obrazcu številka 16 predložil tudi podpisano in žigosano izjavo ponudnika o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla. V njej izbrani ponudnik naročniku izjavlja, da mu bo, v kolikor bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izbran, v roku 20 dni od dneva podpisa pogodbe izročil »bančno garancijo za dobro izvedbo posla v višini _ € (10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV) z veljavnostjo do vključno 120 dni dlje, kot je predviden rok za predajo predmeta javnega naročila naročniku«, pa tudi, da je seznanjen »s tem, da se šteje, da brez izročitve bančne garancije za dobro izvedbo posla pogodba ni sklenjena, naročnik pa bo uveljavil bančno garancijo za resnost ponudbe«. Z izjavo o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla je izbrani ponudnik prav tako v celoti prevzel vso odgovornost in morebitne posledice, ki iz nje izhajajo.

Ob vpogledu v izjavo o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla (obrazec številka 16), ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta ni izpolnjena le v delu, ki se glasi: »v višini _ €«. Glede na navedeno je torej pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik v omenjeno izjavo (v ostalih delih sicer izpolnjen obrazec številka 16) na črto ni vpisal nominalnega zneska. Vendar pa Državna revizijska komisija v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ugotavlja, da omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Gre namreč za izjavo ponudnika (in ne banke ali zavarovalnice), v kateri ta naročniku v pravno relevantnem delu jasno izjavlja, da mu bo, v kolikor bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izbran, v roku 20 dni od dneva podpisa pogodbe izročil »bančno garancijo za dobro izvedbo posla v višini« […] »10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV«. Manjkajoči vpis podatka na črto bi torej v konkretnem primeru predstavljal le ponovitev (z zapisom nominalnega zneska, enakega »10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV«) jasne izjave izbranega ponudnika, da bo naročniku, v kolikor bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izbran, v roku 20 dni od dneva podpisa pogodbe izročil »bančno garancijo za dobro izvedbo posla v višini« […] »10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV«. Enak podatek izhaja tudi iz podpisanega in žigosanega obrazca številka 16a, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, predstavlja pa vzorec bančne garancije za dobro izvedbo posla. Zapisa »10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV« v oklepaju omenjene izjave tako ni razumeti zgolj kot »navodila, kaj naj se na črto vpiše«, kakor to v zahtevku za revizijo (prvi odstavek 3. točke na strani 5) zatrjuje vlagatelj, temveč je omenjeni zapis razumeti tudi kot sestavni del vsebine izjave izbranega ponudnika (in izraz njegove volje). Glede na navedeno vlagatelju ne gre slediti niti v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek 3. točke na strani 5 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik v izjavi o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla »ne izjavlja v kakšni višini bo izdal bančno garancijo«. Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da bančno garancijo izda banka (če gre za garancijo zavarovalnice pa zavarovalnica), ne pa ponudnik, kot je to mogoče razumeti iz citiranega vlagateljevega zatrjevanja.

Izjava o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla v vsebini, kot je predložena v ponudbi izbranega ponudnika, iz razlogov, ki so bili predstavljeni doslej, zaradi jasno izražene volje izbranega ponudnika v njej tudi (v nasprotju s stališčem vlagatelja) ne pomeni, da »se lahko ponudnik sam odloči, kakšno bančno garancijo za dobro izvedbo del bo dostavil«, niti ne pomeni, da znesek bančne garancije ni jasen in lahko izbrani ponudnik »dostavi tudi bančno garancijo za vrednost 0,00 EUR« (drugi odstavek 3. točke na strani 5 zahtevka za revizijo). Znesek (bančne) garancije za dobro izvedbo posla v konkretnem primeru ne bi bil jasen, če v izjavi o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla ne bi bilo zapisa »10% pogodbene vrednosti z upoštevnim DDV«. Prav tako je smiselno pritrditi naročniku (peti odstavek 3. točke na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo) in izbranemu ponudniku (tretji odstavek na strani 7 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), ki ugotavljata, da »se obrazec št. 16 sklicuje na pogodbeno vrednost, v tem trenutku pa je mogoče govoriti le o ponudbeni vrednosti. Ta se je v konkretnem primeru zaradi ugotovljene računske napake celo spremenila. V kolikor bi izbrani ponudnik izračunal nominalni znesek glede na prvotno ponudbeno vrednost, bi ta znesek pravzaprav bil napačen«.

Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti navodilo, zapisano na obrazcu številka 16, ki ga je pripravil naročnik in je sestavni del razpisne dokumentacije. Navodilo, zapisano na omenjenem obrazcu, se namreč nanaša na izpolnjevanje obrazca številka 15, saj se glasi: »Navodilo : Ponudnik mora obrazec št. 15 izpolniti. Izjava mora biti v celoti izpolnjena, datirana, žigosana in podpisana s strani osebe, ki je podpisnik ponudbe«. Tudi v primeru, če je morebiti v navodilu omenjenega obrazca prišlo do napake naročnika in bi bilo njegovo vsebino razumeti, kot da se nanaša na obrazec številka 16, to iz razlogov, ki so bili predstavljeni, ne bi v ničemer vplivalo na zaključke Državne revizijske komisije.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da izbrani ponudnik v obrazec številka 16 (v izjavo o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla) ni vpisal nominalnega zneska »izdane bančne garancije«, pa Državna revizijska komisija pripominja, da bančna garancija (za dobro izvedbo posla) še ni bila izdana, zato pri doslej predstavljeni opustitvi vpisa nominalnega zneska v izjavi o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla ne gre za opustitev vpisa nominalnega zneska »izdane bančne garancije«, temveč za opustitev vpisa nominalnega zneska bodoče (še neizdane bančne) garancije za dobro izvedbo posla.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ponudba izbranega ponudnika zaradi opustitve vpisa nominalnega zneska v izjavi o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla (v delu, ki se glasi: »v višini _ €«), ni popolna. Ker je formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru nebistvena, ponudba izbranega ponudnika ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko istega člena). V posledici vlagatelj v predstavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2. V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek 3. točke na strani 5) ugotavlja, da bi šlo v konkretnem primeru »kvečjemu« za »nebistveno pomanjkljivost ponudbe«, pa tudi izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ugotavlja, da »[n]evpis nominalnega zneska v izjavo o izročitvi bančne garancije za dobro izvedbo posla v konkretnih okoliščinah ne predstavlja nepopolnosti ponudbe, zaradi katere bi ta morala biti izločena« (zadnji odstavek na strani 6), ter zaključuje, da »gre pri nevpisu nominalnega zneska bančne garancije za dobro izvedbo del za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe« (drugi odstavek na strani 7).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je izbrani ponudnik predložil neizpolnjeno izjavo, kot izhaja iz obrazca številka 11, kar predstavlja nepopolnost njegove ponudbe, saj v njej ni obkrožil, v kakšnem razmerju s ponudnikom je odgovorni vodja del.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (drugi odstavek 1. točke Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (tretji odstavek 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), popolna pa bo ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi »OBRAZEC št. 11 – Podatki o tehničnem osebju« (14. točka tabele).

V 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik med drugim določil, da mora za priznanje sposobnosti ponudnik izpolnjevati »pogoje po 42. do 45. člena ZJN-2«. V prvi alinei pogoja številka 12 (11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je naročnik določil, da kadrovsko sposobnost ponudnik dokazuje s predložitvijo izpolnjenega, datiranega, podpisanega in žigosanega obrazca številka 11 (»Podatki o tehničnem osebju«). Iz obrazca številka 11, ki ga je pripravil naročnik in je sestavni del razpisne dokumentacije, izhaja naslednje navodilo: »Ponudnik mora obrazec št. 11 izpolniti. Obrazec mora biti datiran, žigosan in podpisan s strani osebe, ki je podpisnik ponudbe«. Navodilo za izpolnjevanje obrazca številka 11 torej (v nasprotju z vsebino pogoja številka 12) ne vsebuje izrecne zahteve po tem, da je potrebno omenjeni obrazec izpolniti.

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznima predlogoma vlagatelja »fotokopija obrazca št. 11« in »ponudba prvo izbranega ponudnika, že pri naročniku«. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi med drugim predložil datiran, podpisan in žigosan obrazec številka 11. V omenjenem obrazcu izbrani ponudnik za (imenovanega) odgovornega vodjo del v izjavi (čeprav iz obrazca izhaja »(opomba: ustrezno obkrožiti)«) ni obkrožil podatka o tem, ali je odgovorni vodja del pri njem v rednem delovnem razmerju ali pa z njim pogodbeno sodeluje.

Ker iz razpisne dokumentacije ni razbrati nobenega posebnega namena oziroma razloga, zaradi katerega je naročnik omenjeno zahtevo uvrstil v obrazec številka 11, niti iz razpisne dokumentacije ni razbrati, da bi se omenjeni podatek pomembno navezoval na kak drug podatek ali na kako drugo dejstvo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost njegove ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek 4. točke na strani 6 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik tudi »ni predložil nikakršnega dokazila, ki bi izkazoval v kakšnem razmerju sta« izbrani ponudnik in (imenovani) odgovorni vodja del. V dokaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti (pogoja številka 12) je namreč naročnik od ponudnikov zahteval predložitev zgolj izpolnjenega, datiranega, podpisanega in žigosanega obrazca številka 11 (»Podatki o tehničnem osebju«), ne pa tudi kakšnih drugih dokazil. Ob tem si je naročnik le za primer dvoma v podano izjavo pridržal pravico, da sam pridobi potrdila o podatkih, ki se nanašajo na priznanje sposobnosti in se vodijo v uradnih evidencah državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcih javnih pooblastil, oziroma da sam pozove ponudnika, da v postavljenem roku izroči ustrezna potrdila, ki se nanašajo na podatke o priznanju sposobnosti in se ne vodijo v uradnih evidencah državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil (drugi odstavek 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah pa od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Poleg tega v odprtem postopku oddaje javnega naročila naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe pred sprejetjem odločitve iz 79. člena ZJN-2 oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek 4. točke na strani 6 zahtevka za revizijo), da naročnik zaradi doslej predstavljene opustitve izbranega ponudnika »v trenutku oddaje naročila ni vedel ali je odgovorni vodja del sploh na razpolago«. Opustitev izbranega ponudnika namreč v ničemer ne vpliva na vprašanje razpoložljivosti (imenovanega) odgovornega vodje del, temveč pojasnjuje le (delovnopravno, pogodbeno) obliko sodelovanja med izbranim ponudnikom in (imenovanim) odgovornim vodjo del. Zaključek, da bo »odgovorni vodja del« naročniku »na razpolago«, je namreč napraviti že na podlagi dejstva, da je izbrani ponudnik prav osebo, navedeno v obrazcu številka 11, imenoval za odgovornega vodjo del. V tem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5) ugotavlja, da je izbrani ponudnik z izjavo na obrazcu številka 11 izjavil, kdo bo imenovani odgovorni vodja del, iz česar »izhaja, da ima to osebo tudi na razpolago, in sicer ne glede na pravno podlago, na kateri sodelujeta ponudnik in imenovani kader«. Prav tako je v tem smislu pritrditi vsebinsko enakemu zatrjevanju izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 7). Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (in ne dokazuje), da v obrazcu številka 11 navedeni (imenovani) odgovorni vodja del morebiti izbranemu ponudniku ni oziroma mu ne bo na razpolago za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ponudba izbranega ponudnika zaradi opustitve obkroženja podatka (v obrazcu številka 11) o tem, v kakšnem razmerju s ponudnikom je odgovorni vodja del, ni popolna. Ker je formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru nebistvena, ponudba izbranega ponudnika ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko istega člena). Vlagatelj tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2. Pritrditi je naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 6) ugotavlja, da obravnavana pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika pomeni »nebistveno pomanjkljivost v smislu 17. točke 2. člena ZJN-2, saj pomanjkljivost ni takšna, da bi kazala ne neizpolnjevanje pogoja kadrovske sposobnosti«, pa tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 8) ugotavlja, da »[p]omanjkljivost, da v obrazcu št. 11 ni navedena pravna podlaga, na kateri bo ponudnik sodeloval z odgovornim vodjem del,« […] »lahko pomeni kvečjemu nebistveno pomanjkljivost v smislu 17. točke 2. člena ZJN-2, saj pomanjkljivost ni takšna, da bi kazala ne neizpolnjevanje pogoja kadrovske sposobnosti«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil niti ene reference, s katero bi dokazoval vsaj minimalno sposobnost izvedbe zadevnega javnega naročila, pač pa se v celoti sklicuje na reference imenovanih podizvajalcev (za katere ni predvidel, da bodo dejansko izvajali vsa razpisana dela, kot bi to morali v primeru, da se ponudnik v celoti sklicuje na njihove reference).

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna je med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), torej tudi pogojev glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2), nepravilno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (drugi odstavek 1. točke Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (tretji odstavek 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), popolna pa bo ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi »OBRAZEC št. 8 – Seznam izvršenih gradenj« (11. točka tabele) in »OBRAZEC št. 9 – Referenčno potrdilo« (12. točka tabele) v zahtevanem številu.

V navezavi na (referenčni) pogoj številka 13, katerega oštevilčenje je bilo s popravkom razpisne dokumentacije številka 3 popravljeno tako, da se je številka omenjenega pogoja preštevilčila v številko 14 (glej objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku na Portalu javnih naročil, številka objave JN9214/2013, datum objave 23. 7. 2013; v nadaljevanju: pogoj številka 14), je naročnik na Portalu javnih naročil objavil več informacij, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Te informacije so: »Reference, Datum objave: 17.7.2013, 14:42«, »Reference, Datum objave: 17.7.2013, 14:44«, »Obrazec 9, Datum objave: 18.7.2013, 14:43«, »Obrazec št. 9, Datum objave: 19.7.2013, 08:41«, »Reference podizvajalcev, Datum objave: 22.7.2013, 14:01«, »Obrazec 9, Datum objave: 24.7.2013, 10:46«, »Reference, Datum objave: 25.7.2013, 12:08«, »Reference, Datum objave: 25.7.2013, 14:35«, »Reference, Datum objave: 31.7.2013, 10:53«, »Vrednost referenčnih objektov, Datum objave: 31.7.2013, 14:42« in »Upoštevanje referenc, Datum objave: 1.8.2013, 12:36«.

Ob upoštevanju omenjenih informacij je naročnik v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da se pogoj številka 14 (v drugi alinei) glasi: »Ponudnik (soponudniki skupaj, kadar gre za skupno ponudbo) je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj dva objekta splošnega družbenega pomena (126-v skladu z Enotno klasifikacijo vrst objektov 2012), od tega en leseni montažni objekt splošnega družbenega pomena, v posamezni vrednosti 1.000.000,00 € z DDV«. Naročnik je ob tem dodal, da to pomeni, da bo kot referenco upošteval tudi »montažni leseni objekt šole, dvorane ipd. Glede vrednosti velja, da vrednost 1.000.000,00 € velja tako za leseni montažni objekt kot tudi za drug referenčni objekt (objekt splošnega družbenega pomena)« (glej popravek razpisne dokumentacije številka 5). Naročnik je prav tako v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil (»Reference podizvajalcev, Datum objave: 22.7.2013, 14:01«) zapisal, da »bo pri preverjanju sposobnosti ponudnika upošteval tudi refernece nominiranega podizvajalca«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od ponudnikov oziroma soponudnikov zahteval, da z zahtevanimi dokazili dokažejo, da so v zadnjih petih letih pred objavo zadevnega naročila uspešno izvedli najmanj dva objekta splošnega družbenega pomena, pri »preverjanju sposobnosti ponudnika« pa se upoštevajo »tudi refernece nominiranega podizvajalca«. V predstavljenem delu je torej pogoj številka 14 razumeti na način, da bo naročnik (enakovredno) upošteval reference (skladne z zahtevami razpisne dokumentacije) ponudnikov ali partnerjev v skupni ponudbi ali podizvajalcev, reference pa se dokazujejo z izpolnjenim, datiranim, žigosanim in podpisanim obrazcem številka 8 (»Seznam izvršenih del«) ter s strani naročnika referenčnega dela izpolnjenim, datiranim, žigosanim in podpisanim obrazcem številka 9 (»Referenčno potrdilo«). Naročnik pri tem ni zahteval, da bi moral ponudnik (četudi prevzema izvedbo nekaterih del po ponudbi) tudi v primeru, če je izpolnjevanje pogoja številka 4 dokazano z dvema referencama (ali več referencami) morebitnih podizvajalcev ali soponudnikov (v skupni ponudbi), še sam dokazati izpolnjevanje pogoja številka 14. Takšnega ravnanja mu ne nalaga niti (določba 45. člena) ZJN-2.

Ob upoštevanju trditvene podlage, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznim predlogom vlagatelja »ponudba prvo izbranega ponudnika, že pri naročniku«, »referenčna potrdila, obrazec št 9« in »obrazec št. 8«. Državna revizijska komisija je ugotovila, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan obrazec številka 8 (»SEZNAM IZVRŠENIH GRADENJ«). V omenjenem obrazcu je navedeno eno referenčno delo prvo navedenega podizvajalca in tri referenčna dela drugo navedenega podizvajalca, obrazcu pa sta priloženi tudi dve referenčni potrdili (izpolnjena, datirana, podpisana in žigosana obrazca številka 9). Omenjena podizvajalca izbranega ponudnika v ponudbi prevzemata izvedbo dobrih 55 % predmeta zadevnega javnega naročila, vendar pa, kot je to Državna revizijska komisija ugotovila že doslej, naročnik v konkretnem primeru ni zahteval, da bi moral ponudnik (četudi prevzema izvedbo nekaterih del po ponudbi) tudi v primeru, ko je izpolnjevanje pogoja številka 4 dokazano z dvema referenčnima potrdiloma ponudnikovih podizvajalcev, še sam dokazati izpolnjevanje pogoja številka 14. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti, da omenjena referenčna dela po vsebini v čemerkoli ne bi izpolnjevala zahtev referenčnega pogoja številka 14. Ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije (zlasti pogoja številka 14) Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru ni dokazal, da izbrani ponudnik v mejah razpisne dokumentacije in ob njenem razumevanju na predstavljeni način, na kakršnega je zapisana, ni dokazal izpolnjevanja pogoja številka 14.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja, da ponudba izbranega ponudnika zaradi tega, ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil niti ene (lastne) reference, s katero bi dokazoval vsaj minimalno sposobnost izvedbe zadevnega javnega naročila, pač pa se v celoti sklicuje na reference imenovanih podizvajalcev, ni popolna. Vlagatelj tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz zatrjevanega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2. Predstavljenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), da »je bilo podjetje GP DRAVA d.o.o. ustanovljeno šele leta 2012«, in (sicer nedokazano) zatrjevanje vlagatelja, da »ima ponudnik zaposleno le eno osebo«.

Na predstavljeni zaključek tudi v ničemer ne vpliva sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-82/2013-5. Dejansko stanje, na podlagi katerega je bila sprejeta omenjena odločitev, se namreč pomembno razlikuje od tokratnega dejanskega stanja. V takratnem postopku oddaje javnega naročila je namreč takratni naročnik pogoj določil drugače, kot ga je določil tokratni naročnik, prav tako pa v takratnem postopku oddaje javnega naročila takratni podizvajalec »MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o.« takratnega izbranega ponudnika, ki je bil v takratni ponudbi »nominiran za izvajanje GOI del v operacijskih dvoranah«, v takratni ponudbi (za razliko od tokratnega postopka) »ni predložil nobene lastne reference« (v tokratnem postopku je vsak od podizvajalcev izbranega ponudnika v ponudbi predložil lastno referenco oziroma lastne reference). Takratni podizvajalec »MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o., je«, kot izhaja iz omenjene odločitve Državne revizijske komisije, spisek referenčnih poslov predložil šele naknadno, na podlagi takratnega naročnikovega poziva, pri čemer iz takrat predloženega spiska ni bilo razvidno, da bi se katerokoli izmed takratnih referenčnih del nanašalo na »izvajanje GOI del v operacijskih dvoranah«. V postopku oddaje takratnega javnega naročila se je (za razliko od tokratnega dejanskega stanja) eden od takratnih podizvajalcev (»MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o.«) v ponudbi takratnega izbranega ponudnika skliceval na reference drugega podizvajalca (»KOLPA-INVEST, d.o.o.«) v ponudbi takratnega izbranega ponudnika. Na podlagi takratnega dejanskega stanja je Državna revizijska komisija zato v odločitvi številka 018-82/2013-5 (za razliko od tokratnega dejanskega stanja) ugotovila, da »izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz točke B.2.11.21 razpisne dokumentacije, saj je referenco za izkazovanje usposobljenosti za izvajanje GOI del v operacijskih dvoranah predložil podizvajalec, ki teh del ne bo izvajal, medtem ko podizvajalec, ki je bil nominiran za ta dela, lastnih referenc v ponudbi ni predložil. V zvezi z referencami podizvajalca MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o., ki jih je izbrani ponudnik predložil naknadno«, pa je v takratni odločitvi Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali je bila takratna naknadna predložitev referenc z vidika 78. člena ZJN-2 sploh dopustna, ugotovila, da »se nobena izmed naknadno predloženih referenc ne nanaša na GOI dela v operacijskih dvoranah«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot slednje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil bančno garancijo Factor banke, d. d., ki ni prvovrstna in kredibilna banka, bančna garancija, izdana s strani banke s podpovprečno stopnjo zanesljivosti, pa nikakor ni primerna in sprejemljiva za javnega naročnika.

ZJN-2 v 6. točki prvega odstavka 71. člena določa, da vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, če ZJN-2 za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, tudi morebitna finančna ali druga zavarovanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (drugi odstavek 1. točke Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem določil, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (tretji odstavek 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), popolna pa bo ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi »OBRAZEC št. 15 – Bančna garancija za resnost ponudbe« (18. točka tabele).

V 20. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik med drugim določil, da mora ponudnik ponudbi skladno z zahtevami razpisne dokumentacije predložiti tudi bančno garancijo za resnost ponudbe – »OBRAZEC št. 15 v višini 25.000,00 €«. Naročnik je pri tem dodal, da bo ponudbo izločil, v kolikor ponudbi zahtevani obrazci ne bodo priloženi v skladu z vsebino razpisne dokumentacije in priloženimi obrazci. Bančna garancija je morala biti vsebinsko in pomensko enaka vzorcu bančne garancije, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik je v omenjeni točki določil tudi, da mora biti dokument skladen z vzorcem (obrazec številka 15), garancija za resnost ponudbe pa mora biti v veljavi do izročitve bančne garancije za dobro izvedbo del oziroma najmanj 120 dni po roku, določenem za predložitev ponudbe, z možnostjo podaljšanja na zahtevo uporabnika garancije. Za primer, da ponudnik ni predložil garancije za resnost ponudbe, je naročnik predvidel posledico, da se njegova ponudba kot nepravilna izloči iz nadaljnjega postopka. Kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjene zahteve naročnika dokazuje, je naročnik določil »OBRAZEC št. 15 – Bančna garancija za resnost ponudbe«.

V navezavi na zahteve glede (finančnih) zavarovanj je naročnik na Portalu javnih naročil objavil več informacij, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Te informacije so: »Zavarovanja in garancijski roki, Datum objave: 2.8.2013, 11:24«, »Bančne garancije, Datum objave: 6.8.2013, 14:30«, »Višina bančne garancije za odpravo napak, Datum objave: 6.8.2013, 14:31« in »Garancija za resnost ponudbe, Datum objave: 7.8.2013, 08:13«. V slednje izpostavljenih informacijah je naročnik podal sledeč odgovor: »Pravilno besedilo garancije za resnost ponudbe je navedeno v vzorcu garancije za resnost ponudbe (Obrazec št. 15)«.

Kot ustrezno v zahtevku za revizijo (prvi odstavek 6. točke na strani 8) ugotavlja že vlagatelj, naročnik v razpisni dokumentaciji »eksplicitno ne navaja, da mora ponudnik predložiti bančno garancijo prvovrstne banke«. Glede na navedeno je pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 8) ugotavlja, da »dejansko ni zahteval bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo izda prvovrstna in kredibilna banka«. Naročnik se v razpisni dokumentaciji tudi ni skliceval na določbe Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/2007 in sprem.), ki v 15. členu določa kriterije za presojanje o prvovrstnosti banke države članice ali tuje banke. Pritrditi je naročniku (šesti odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo) in izbranemu ponudniku (drugi odstavek točke VIII. na strani 11 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), ki ugotavljata, da »ni nikjer v razpisni dokumentaciji določeno, kdaj določena banka šteje za prvovrstno in kredibilno. Izločitev ponudbe kot nepopolne iz tega razloga bi zato pomenila spremembo razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb in bi bila v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2«.

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija izvedla dokazni predlog »fotokopija bančne garancije« (ki je priloga zahtevka za revizijo), obenem pa je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil garancijo za resnost ponudbe, ki jo je dne 7. 8. 2013 izdala Factor banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: Factor banka, d. d.).

Ob vpogledu na javno dostopno spletno stran Factor banke, d. d. (http://www.factorb.si/), je Državna revizijska komisija ugotovila, da se na eni od njenih podstrani nahaja dokument »Informacija o pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke d.d.«. Iz omenjenega dokumenta med drugim izhaja, da »je dne 6.9.2013 Banka Slovenije sprejela sklep o pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke d.d.«, pa tudi, da bo poslovanje omenjene banke »v prihodnje potekalo nemoteno na vseh področjih bančnega poslovanja, vendar pa banka praviloma ne bo sklepala novih poslov« (http://www.factorb.si/files/javne_objave/javne_objave/ObjPreneh_FB.pdf).

Glede na predstavljena dejstva in izvedene dokaze Državna revizijska komisija ugotavlja, da je »Banka Slovenije sprejela sklep o pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke d.d.« dne 6. 9. 2013, mesec dni po tem, ko je Factor banka, d. d., izbranemu ponudniku (kot naročniku garancije) izdala garancijo za resnost ponudbe in več kot pol meseca po poteku roka za prejem ponudb, dne 16. 8. 2013 do 12. ure (točka VI.4) obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, pod številko objave JN10323/2013 dne 14. 8. 2013 objavljenega na Portalu javnih naročil). Poleg tega iz dokumenta »Informacija o pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke d.d.« jasno izhaja, da bo poslovanje Factor banke, d. d., (tudi) »v prihodnje potekalo nemoteno na vseh področjih bančnega poslovanja, vendar pa banka praviloma ne bo sklepala novih poslov«.

Državna revizijska komisija v navezavi na navedbe vlagatelja o tem, kakšna garancija (za resnost ponudbe) oziroma garancija (za resnost ponudbe) katere banke je za naročnika primerna in sprejemljiva, pripominja, da je odločitev o tem v domeni naročnika (ki pripravi razpisno dokumentacijo – 71. člen ZJN-2) in je zato odvisna od vsebine razpisne dokumentacije.

Ker morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari, upoštevaje specifičnost postopka oddaje javnega naročila (kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih dosedanjih odločitvah), vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb, ob poteku roka za prejem oziroma predložitev ponudb (dne 16. 8. 2013) pa Banka Slovenije še ni sprejela sklepa o pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke, d. d., Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da ponudba izbranega ponudnika zaradi predložene garancije za resnost ponudbe, ki jo je izdala Factor banka, d. d., ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije ni popolna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni dokazal, da je Factor banka, d. d., v trenutku izdaje garancije za resnost ponudbe, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, v čemerkoli presegla dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali pravila svojega poslovanja. Vlagatelj tudi ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali ZJN-2.

Omenjenega zaključka iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne spreminjata niti dokazna predloga »spletna stran agencije Moody's« in »priloga obrazložitve agencije Moody's«. V razpisni dokumentaciji naročnik tako ni določil najmanj kakšno bonitetno oceno (»agencije Moody's«) mora imeti banka ali zavarovalnica, ki bo izdala garancijo (za resnost ponudbe), niti ni določil, da bo ponudbo ponudnika, kateri bi v njej predložil garancijo za resnost ponudbe, ki jo bo izdala banka z morebitno bonitetno oceno »agencije Moody's« […] »Bal z negativnim trendom«, kot nepopolno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj tudi ni dokazal, da bi Banka Slovenije vsaj do dne poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb (to je do dne 16. 8. 2013) Factor banki, d. d., izdala (z odločbo izrekla) izredne ukrepe.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi ne zatrjevane nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 9. 2013 na podlagi 1. alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V navezavi na del pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da se njegovo ponudbo »kot popolno ponudbo izbere kot najugodnejšo za konkretno javno naročilo«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega se Državna revizijska komisija do predstavljenega dela pravovarstvenega predloga ni opredeljevala. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki »popolno ponudbo izbere kot najugodnejšo za konkretno javno naročilo« (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 79. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik uveljavlja tudi zahtevo za povrnitev stroškov (pred)revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN in prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12. 11. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
– OBČINA HOČE – SLIVNICA, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče
– MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Koper, Obrtniška ulica 5, 6000 Koper
– GRADBENO PODJETJE DRAVA, d. o. o., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu