018-363/2013 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste

Številka: 018-363/2013-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota od km 1+200 do km 3+920« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6A, Videm pri Ptuju, ki ga zastopa odvetnik Janez Verk, Hrašovčeva 3, Celje (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2013

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 23.1.2013, pod št. objave JN765/2013 in v Uradnem listu EU dne 26.1.2013, pod št. objave 2013/S 019-27983. Naročnik je dne 17.6.2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega izhaja, da se javno naročilo odda v izvedbo sedanjemu drugemu vlagatelju. Državna revizijska komisija je navedeno odločitev naročnika, na podlagi zahtevka za revizijo z dne 1.7.2013 sedanjega prvega vlagatelja, s sklepom št. 018-275/2013-8 z dne 26.8.2013, razveljavila.

Naročnik je dne 10.9.2013 sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-196/2012/73 400, s katero je oba sodelujoča ponudnika obvestil, da na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrača vse ponudbe in da zaključuje postopek brez oddaje naročila. Naročnik je ob ponovnem pregledu ponudbenih predračunov v obeh ponudbah ugotovil, da zaradi nepravilnih formul v popisu del, ki je del razpisne dokumentacije, ni prejel in ni mogel prejeti med seboj primerljivih ponudb, zato ne more opraviti zakonite izbire. Naročnik bo razpisno dokumentacijo popravil in dopolnil ter postopek oddaje javnega naročila ponovil.

Drugi vlagatelj je pravočasno zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbo prvega vlagatelja. Naročnik je dne 19.9.2013 omogočil vpogled v ponudbo in istega dne sprejel dokument »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-196/2012/76, v katerem pojasnjuje, da so v obeh ponudbenih predračunih, zaradi nepravilnih formul, ki jih je naročnik vnesel v objavljen popis del v Excel-u, napake v seštevanju.

Zoper odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da naročnikova trditev o neprimerljivosti ponudb ni objektivno dokazljiva in s preverbo ni mogoče ugotoviti njene utemeljenosti. V konkretnem primeru gre za računsko napako, kar je že pravnomočno ugotovila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-275/2013-8, oziroma ker gre za napako v seštevanju in ker je naročnik v predhodnem postopku že zavzel stališče, da gre za računsko napako. Računske napake je v skladu z ZJN-2 dopustno odpraviti, zato bi naročnik lahko napravil obe ponudbi primerljivi. Prvi vlagatelj trdi, da je naročnik zavrnil vse ponudbe le zato, ker v tem postopku ne more doseči pravnomočne izbire ponudbe drugega vlagatelja, ker je le-ta nepopolna. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik s svojo odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo transparentnosti in načelo zagotavljanja konkurence. Diskriminatorno ravnanje naročnika prvi vlagatelj vidi v tem, da gre v konkretnem primeru za evropska sredstva, da je naročnik dovolil drugemu vlagatelju vpogled v ponudbo prvega vlagatelja, da bi naročnik v sodelovanju s ponudnikoma lahko odpravil računske napake in izbral najugodnejšega ponudnika ter da je naročnik v predhodnem postopku zatrjeval, da gre za računske napake, pri ponovnem odločanju pa je zavrnil obe ponudbi. Vlagatelj še navaja, da ima popolno in najugodnejšo ponudbo, ponudba izbranega ponudnika (pravilno drugega ponudnika, opomba Državne revizijske komisije) pa je nepopolna in bi morala biti izločena.

Drugi vlagatelj v pravočasnem zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik svojo odločitev utemeljil nezadovoljivo in pavšalno. Drugi vlagatelj meni, da je bila naročnikova specifikacija naročila jasna in brez vsebinskih napak, obremenjena je bila zgolj z računsko napako, kar je po oceni vlagatelja tudi že ugotovila Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-275/2013-8. Naročnik nima diskrecijske pravice odločati ali bo zahteval odpravo računske napake, ampak je to dolžan storiti, zato je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker ni pozval k odpravi računskih napak. Prav tako naročnik ni sledil navodilom Državne revizijske komisije, saj bi moral naročnik najprej pridobiti soglasje k odpravi računskih napak in nato pregledati in oceniti ponudbe. Če bi naročnik tako ravnal, bi ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja nepopolna, saj ne izkazuje zahtevanega kadrovskega pogoja, prvi vlagatelj je spremenil popis del in ni ponudil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe.

Naročnik je dne 2.10.2013 s sklepom št. 43001-196/2012/91 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je že v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 1.7.2013 prvega vlagatelja navedel, da je našel računske napake pri seštevanju v ponudbenem predračunu prvega vlagatelja v sklopu »Vodovod« in v ponudbenem predračunu drugega vlagatelja v sklopu »Meteorna kanalizacija« in »Vodovod«. Po oceni naročnika je ključnega pomena vprašanje izvora računskih napak, saj v kolikor gre za nenatančnosti ponudnika, ima naročnik na voljo institut odprave računskih napak. Če pa je računska napaka nastala na podlagi pomanjkljive razpisne dokumentacije, kot v konkretnem primeru, praksa Državne revizijske komisije ne dopušča tovrstnih popravkov ponudb. Naročnik ni prejel ponudb, ki bi vsebovale seštevke vseh postavk ponudbenega predračuna. Naročnik zatrjuje, da prvi vlagatelj v revizijskem zahtevku ne navaja kršitev v smislu tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Glede popolnosti ponudbe prvega vlagatelja naročnik navaja, da je ni zavrnil kot nepopolne, ampak jo je zaradi neustrezne razpisne dokumentacije zavrnil, kar spada v polje njegove avtonomne presoje.

Naročnik je dne 10.10.2013 s sklepom št. 43001-196/2012/94 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v obrazložitvi navaja identične razloge kot jih je navedel v sklepu št. 43001-196/2012/91, dodaja pa, da ni preverjal popolnosti ponudb prvega vlagatelja, zato so navedbe o nepopolnosti ponudbe prvega vlagatelja irelevantne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 11.10.2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z 11.10.2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v kateri vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da ponudba ni razpisna dokumentacija ter da preveritev seštevanja v ponudbi sodi tudi v sfero ponudnika v času priprave ponudbe.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 17.10.2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo, v kateri vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da bi naročnik lahko v duhu skrbnega naročnika z malo truda in volje nadaljeval postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZJN-2.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 16.10.2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja in ponovil svoje navedbe iz prejšnjih vlog.

Naročnik je v vlogi »Odziv naročnika na vlagateljeve navedbe v zadevi št. 018-363/2013« z dne 21.10.2013 navedel, da je v navodilih za pripravo dokumentacije eksplicitno zapisal, da specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Med vlagateljema in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da so v skladu z določbami ZJN-2 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik odda javno naročilo v izvedbo najugodnejšemu ponudniku, ki je predložil popolno ponudbo. ZJN-2 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nepopolne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe izloči iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), bodisi na strani naročnika, ko naročnik iz utemeljenih razlogov na njegovi strani ne odda javnega naročila, ampak ponudbe zavrne (tretji odstavek 80. člena ZJN-2).

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik obe ponudbi zavrnil, ker naj zaradi njegove napake pri pripravi razpisne dokumentacije ne bi prejel primerljivih ponudb. Zato so brezpredmetne (pavšalne) navedbe prvega vlagatelja o popolnosti njegove ponudbe in navedbe drugega vlagatelja o nepopolnosti ponudbe prvega vlagatelja in se posledično Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala. Naročnik namreč v ponovljenem postopku ni ugotavljal (ne)popolnosti prejetih ponudb in ponudb ni izločil kot nepopolne na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, temveč je ponudbe zavrnil zaradi (po njegovi oceni) neustrezne razpisne dokumentacije na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.

Tretji odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo in (razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2) vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točki 23 in 25 in C-244/02, točka 29). Je pa sodišče opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).

Predpisi torej ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal diskriminatorno, oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno. Zato se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni spuščala v presojo revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevno neutemeljenost razlogov za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ampak je presodila revizijske očitke le v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) in zatrjevanih kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelja ne izpodbijata naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v smislu kršitve zakonskih formalnosti iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, torej da naročnik o svoji odločitvi ni pisno obvestil ponudnikov in jih poučil o pravnem varstvu in da ni obvestil svojega nadzornega organa, ali pa da odločitve ni objavil na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam drugega vlagatelja, da naročnik ni podal zadostne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namen obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Po oceni Državne revizijske komisije je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razloge za zavrnitev vseh ponudb. Tudi dejstvo, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da bi bilo mogoče naročnikove razloge za zavrnitev obeh ponudb odpraviti in tako napraviti ponudbi primerljivi, kaže na to, da so bili razlogi drugemu vlagatelju dani in obrazloženi in mu je bilo omogočeno, da njihovo upravičenost v smislu enakopravne obravnave preveri v revizijskem postopku.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija ob upoštevanju revizijskih očitkov presojala morebitno naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Državna revizijska komisija je presojala, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključil zaradi razloga, ki ga je navedel v obrazložitvi svoje odločitve ali pa je v obrazložitvi navedeni razlog uporabil le z namenom diskriminatorne obravnave ponudnikov, kot mu to očita prvi vlagatelj.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že enkrat odločala, in sicer je s sklepom št. 018-275/2013-8 z dne 26.8.2013 ugodila zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ter razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila drugemu vlagatelju. Razlogi, ki so narekovali takšen zaključek, so navedeni v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije ter so obema vlagateljema znani. Kljub temu Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja temeljni razlog, ki je utemeljeval njeno odločitev v predhodnem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je navedla, da je naročnik oddal javno naročilo, ne da bi ugotovil dejanske cene ponudb, zaradi česar ni mogel prejetih ponudb razvrstiti glede na merilo najnižje cene in tudi ne izbrati najugodnejšega ponudnika. Med strankami ni bilo sporno, da sta ponudbi obremenjeni z napako, zaradi česar Državna revizijska komisija tudi ni presojala, zakaj ponudbena cena ni pravilna.

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije se razlogi za sprejem odločitve o zavrnitvi ponudb v konkretnem primeru nanašajo na ugotovitev naročnika, da zaradi pomanjkljive razpisne dokumentacije ni prejel primerljivih ponudb, ker je pri oblikovanju formul v Excelovi obliki popisa del prišlo do napak, zaradi česar ponudbeni ceni obeh vlagateljev ne vsebujeta seštevkov vseh postavk.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v popis del v Excelovi obliki ugotavlja, da je naročnik v popisu del pripravil tabelo »Rekapitulacija«, v kateri je navedel 26 posameznih skupin del - postavk (med drugim tudi postavki »Vodovod« in »Meteorna kanalizacija«), katere je dodatno razčlenil v več podpostavk v Excelovih tabelah za vsako posamezno skupino del. V tabeli »Rekapitulacija« je naročnik kot 27. postavko navedel »Nepredvidena dela (10% vseh del)«, vrednost katere je znašala 10 % vsote ostalih postavk v tabeli »Rekapitulacija« in jo je samodejno izračunala vstavljena matematična formula. Vsota vseh 27-ih postavk v tabeli »Rekapitulacija« je predstavljala ponudbeno ceno. Ponudniki so v popisu del v tabeli »Vodovod« in »Meteorna kanalizacija« morali pri posamezni podpostavki vnesti le ceno na enoto, saj je formula samostojno opravila zmnožek količine in cene na enoto ter izračunala skupno vrednost vseh podpostavk, vsota vseh podpostavk pa se je samodejno vnesla tudi v tabelo »Rekapitulacija« k pripadajoči postavki. Državna revizijska komisija je po opravljenem preizkusu vnosa cen pri postavkah »Vodovod« in »Meteorna kanalizacija« v naročnikov popis dela ugotovila, da je naročnik formule seštevanja v tem delu pripravil tako, da formula ni opravila seštevka vseh podpostavk in jih posledično tudi ni upoštevala v vrednosti posamezne postavke v tabeli »Rekapitulacija«, kakor tudi ne pri izračunu vrednosti postavke »Nepredvidena dela (10% vseh del)«.

Na podlagi navedenega je potrebno pritrditi naročniku, da se v popisu del, katerega je pripravljal naročnik, nahajajo napake v nastavitvi matematičnih formul, zaradi česar ponudbena cena ponudnikov ne zajema vrednosti vseh postavk. Priprava popolne razpisne dokumentacije in popisa del je v sferi naročnika, saj je naročnik tisti, ki postavlja pogoje za pridobitev naročila, zato je naročnik odgovoren za pravilno pripravo razpisne dokumentacije oz. za pripravo popisa del brez napak. Na naročniku je tudi, da presodi, ali lahko na podlagi razpisne dokumentacije javno naročilo odda, ali pa zaključi postopek brez oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ni presojala ali bi naročnik lahko napake v popisu del po roku za prejem ponudb odpravil, saj kot že navedeno, presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve. Če se je namreč naročnik odločil, da bo ponovil postopek oddaje javnega naročila tako, da bo pripravil nov popis del, mu Državna revizijska komisija takšne odločitve ne more preprečiti (razen če bi pri tem kršil dolžna formalna ravnanja ali temeljna pravila o javnem naročanju). Ne gre pa prezreti, da zaradi nepravilnega delovanja formul pri seštevanju podpostavk, vrednosti neupoštevanih podpostavk niso bile zajete v postavki »Nepredvidena dela (10% vseh del)«. Vrednost te postavke predstavlja 10 % vrednosti vseh ostalih postavk, zato bi sprememba vrednosti postavk »Vodovod« in »Meteorna kanalizacija« povzročila pri postavki »Nepredvidena dela (10% vseh del)« spremembo cene na enoto, katera se v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne sme spreminjati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev ni sprejeta v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, zaradi česar je ni mogoče označiti za nezakonito. Vlagateljema popis del brez napake ni bil dostopen, zaradi česar nista podala ponudbene cene, ki bi zajemala vse podpostavke popisa del. Ponudbena cena prvega vlagatelja ne vsebuje vrednosti vseh podpostavk iz postavke »Vodovod«, medtem ko ponudbena cena drugega vlagatelja ne vsebuje vrednosti vseh podpostavk iz postavk »Vodovod« in »Meteorna kanalizacija«. Vlagatelja sta tako v primerljivem položaju, zato je naročnik upravičeno ponudbi obeh vlagateljev obravnaval na podoben način (obe ponudbi je zavrnil), zaradi česar sta oba vlagatelja obravnavana enakopravno. Ugotovljeno dejansko stanje kaže na to, da naročnik ugotovitve o nepopolnosti popisa del ni uporabil le kot navidezni razlog za zaključek postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam prvega vlagatelja, da je naročnik zavrnil obe ponudbi zgolj zato, ker zaradi nepopolnosti ponudbe drugega vlagatelja ne more oddati naročila drugemu vlagatelju. Kot že navedeno naročnik ni presojal (ne)popolnosti prejetih ponudb, poleg tega pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi takšno odločitev, v primeru resničnosti navedb, lahko sprejel naročnik že v predhodnem predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ne more slediti prvemu vlagatelju, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, s tem, ko je po sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, drugemu vlagatelju dovolil vpogled v ponudbo prvega vlagatelja. Kako konkretno naj bi z vpogledom bilo kršeno načelo enakopravne obravnave prvi vlagatelj niti ne pojasni, poleg tega pa je naročnik ravnal skladno z zakonom, saj mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Prvi vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker gre v konkretnem primeru za evropska sredstva. Ker Državna revizijska komisija ne vidi povezave med zatrjevano kršitvijo in dejstvom, da je predmet javnega naročila sofinanciran z evropskimi sredstvi, se do očitane kršitve ni mogla opredeliti. Glede navedbe, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi v predhodnem postopku zavzel stališče, da gre za računsko napako, v konkretnem postopku pa je zavzel nasprotno stališče, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se je z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb in da je očitno naročnik v temu postopku ocenil, da napak v popisu del ne more odpraviti. Prvi vlagatelj je zatrjeval tudi kršitev načela zagotavljanja konkurenčnosti med ponudniki, vendar ker prvi vlagatelj ni konkretiziral kršitev, se Državna revizijska komisija do revizijskih navedb ni mogla opredeliti.

Neutemeljene so revizijske navedbe drugega vlagatelja, da naročnik ni sledil navodilom Državne revizijska komisije iz sklepa št. 018-275/2013-8. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se postopek po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). V sklepu št. 018-275/2013-8 je Državna revizijska komisija napotila naročnika, da razčisti dejansko stanje glede ponudbenih cen v prispelih ponudbah, kar je naročnik storil. Naročnik lahko po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme eno izmed možnih odločitev, ki jih nudi ZJN-2, kar je naročnik z zavrnitvijo vseh ponudb tudi storil.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam drugega vlagatelja, da bi naročnik lahko nadaljeval postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZJN-2. Takšne možnosti zakon naročniku ne omogoča, saj bi naročnik lahko v skladu z 29. členom ZJN-2 začel postopek s pogajanji brez predhodne objave, če bi po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da so te zaradi različnih pomanjkljivosti nepopolne. Če naročnik zavrne ponudbe zaradi razlogov na njegovi strani, kot v konkretnem primeru, ZJN-2 določa, da lahko naročnik za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena ZJN-2).

Ker vlagatelja po oceni Državne revizijske komisije v revizijskem postopku nista uspela dokazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi ponudb kršil dolžna formalna ravnanja, ponudnike pa neenakopravno obravnaval, je zahtevka za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljena zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelja uveljavljata tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelja z zahtevkom za revizijo nista uspela, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevi za povrnitev stroškov obeh vlagateljev zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta vlagatelja zaradi napačnega pravnega pouka naročnika preplačala zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj sta vlagatelja plačala takso v višini 25.000,00 EUR, medtem ko, glede na vsebino zahtevka za revizijo in upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, znaša taksa v konkretnem primeru 0 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

V Ljubljani, 11.11.2013

predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19,1000 Ljubljana,
- Odvetnik Janez Verk, Hrašovčeva 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

V vednost:
- finančna služba, tu