018-361/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike za ceste

Številka: 018-361/2013-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »OBJN R1-219/1236 Brežnica, Poljčane: PGD/PZI izvennivojskega križanja z žel. progo v Brežnici« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Andrej Štiglic, Ul. Vita Kreigherja 5/V, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 11. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14. 12. 2012 sprejel Sklep št. A-94/12 S o začetku postopka javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 12. 2012, pod št. objave JN13578/2012 (s popravkoma št. JN110/2013 z dne 4. 1. 2013 in št. JN232/2013 z dne 9. 1. 2013).

Naročnik je dne 27. 8. 2013 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-103/2012/ 49 (410), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogama z dne 2. 9. 2013 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dne 4. 9. 2013 izdal dokument »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 43001-103/2012/55, vpogled pa organiziral dne 5. 9. 2013 in potek dokumentiral z »Zapisnik[om] o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika«, št. 43001-103/2012/56, z dne 5. 9. 2013.

Vlagatelj je dne 16. 9. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma zatrjuje aktivno legitimacijo, pravočasnost in dopustnost zahtevka za revizijo glede na 16. člen ZPVPJN in predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov. Naročniku očita, da je kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, čeprav je bila ponudba popolna. V zvezi s tem podrobneje argumentira, da je v ponudbi izjavil, da pristaja na rok, kot ga je določila naročnikova razpisna dokumentacija in meni, da je njegova ponudba kvečjemu (nebistveno) formalno nepopolna. Vlagatelj tudi zatrjuje, da naročnik pri oceni o popolnosti ponudbe ni vezan na stališča Državne revizijske komisije iz obrazložitve sklepa št. 018-145/2013-3 z dne 20. 5. 2013, saj so stališča o neprimernosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe navedene v obrazložitvi sklepa in zato neobvezujoče za naročnika – izvrši se le izrek odločitve, ne pa obrazložitev ali njeni razlogi in stališča. Tudi dajanje napotkov Državne revizijske komisije naročniku ne pomeni odreditve obveznega ravnanja o tem, koga mora izbrati, ali koga ne sme izbrati. Vlagatelj je pridobil tudi strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo Maribor, na pojasnila katerega se v celoti sklicuje.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 26. 9. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo. Izpostavlja vprašanje materialne pravnomočnosti in meja odločitve Državne revizijske komisije in meni, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka, zahtevek za revizijo pa ni dopusten niti glede na 16. člen ZPVPJN, saj gre za isto kršitev, o kateri je bilo že odločeno. Meni še, da vlagatelj zgolj ponavlja argumente iz predhodnega (pred)revizijskega postopka. Ne glede na to se izbrani ponudnik tudi vsebinsko opredeljuje do navedb vlagatelja in na podlagi teh meni, da je potrebno njegov zahtevek zavrniti.

Naročnik je dne 4. 10. 2013 sprejel sklep, št. 43001-103/2012/62, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Uvodoma ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno, vsebuje vse obvezne sestavine, da ima vlagatelj aktivno legitimacijo ter da ni podana omejitev dopustnosti zahtevka za revizijo iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN. Pojasnjuje še, da napotki Državne revizijske komisije nimajo narave zgolj neobvezujočih priporočil, ki bi jih naročnik upošteval po lastni presoji, saj je za njihovo nespoštovanje predpisana celo sankcija. Naročnik v nadaljevanju kot neutemeljene zavrača očitke glede domnevnih kršitev v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 9. 10. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 10. 2013 opredelil do navedb naročnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V navezavi na zatrjevanja izbranega ponudnika glede vprašljivosti aktivne legitimacije vlagatelja Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bilo s sklepom številka 018-145/2013-3, ki ga je Državna revizijska komisija sprejela dne 20. 5. 2013, odločeno o zakonitosti oddaje javnega naročila, kot je izhajala iz takratne naročnikove odločitve o oddaji naročila številka 43001-103/2012/30 412 z dne 13. 3. 2013, in v mejah takratnega zahtevka za revizijo, ne pa o zakonitosti nove odločitve o oddaji javnega naročila, 43001-103/2012/ 49 (410) z dne 27. 8. 2013, ki jo vlagatelj izpodbija v tokratnem zahtevku za revizijo. Tokratni vlagatelj zahtevka za revizijo, ki je bil na podlagi (takratne) odločitve o oddaji naročila številka 43001-103/2012/30 412 z dne 13. 3. 2013, izbran kot najugodnejši ponudnik, v takratnem predrevizijskem in revizijskem postopku ni imel položaja stranke takratnega postopka pravnega varstva (3. člen ZPVPJN) – vlagatelj se je imel (takrat kot izbrani ponudnik) zgolj pravico udeleževati prejšnjega revizijskega postopka, pri čemer je imel enake pravice in dolžnosti kot stranka. Vlagatelj (takrat kot izbrani ponudnik) se je torej v prejšnjem revizijskem postopku o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil (drugi odstavek 27. člena ZPVPJN, v povezavi z 11. členom ZPVPJN) kot udeleženec postopka (s podobnimi pravicami in dolžnostmi kot stranka), ne pa kot stranka predrevizijskega postopka (prim. odločitve v zadevah št. 018-130/2012-4, 018-449/2011-9). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih, pa je pravno varstvo ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (izbranega ponudnika), v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o oddaji naročila, s katero je bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, razveljavljena, zagotovljeno v novem postopku pravnega varstva, ki ga lahko sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju in naročniku, da ni podana omejitev zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve po 16. členu ZPVPJN. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena v primeru, če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. V konkretnem primeru ne gre za tako situacijo, saj sedanji vlagatelj v prejšnjem (pred)revizijskem postopku ni bil vlagatelj. V skladu z drugim odstavkom 16. člena se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev. V konkretnem primeru ne gre niti za tako situacijo, saj je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-145/2013-3 ugotovila naročnikovo kršitev določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ne pa tega, da kršitve ni bilo. Pri tem je potrebno še poudariti, da drugi odstavek 16. člena ZPVPJN ne določa vezanosti naročnika na odločitev Državne revizijske komisije, temveč omejitev zahtevkov za revizijo zaradi iste kršitve.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je dokument, ki ga je revizijskemu zahtevku priložil in na katerega se sklicuje vlagatelj, in sicer »Strokovno mnenje o popolnosti ponudbe, nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila in pravnem varstvu« Inštituta za gospodarsko pravo Maribor, upoštevala le kot del njegovih navedb, ne pa kot dokazila (enako stališče zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih št. II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007 in v sodbi št. II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009). Izvedenec ali strokovnjak po naročilu vlagatelja ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot vlagateljev pomočnik – po njegovih navodilih in v njegovo korist. Navedeni dokument je pripravila oseba po naročilu vlagatelja in že zato njen položaj ne more biti povsem neodvisen in samostojen.

V obravnavanem primeru je med strankama sporna naročnikova izločitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne iz razloga neizpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na rok za izvedbo naročila. Državna revizijska komisija mora torej v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb ugotoviti, ali je naročnik ravnal zakonito, v skladu z določbami ZJN-2.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik je v (ponovljeni) fazi pregleda in ocenjevanja ponudb upošteval sklep Državne revizijske komisije št. 018-145/2013-3 z dne 20.5.2013, kjer je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila tedanja odločitev o oddaji javnega naročila vlagatelju (tedaj izbranemu ponudniku) nezakonita, saj bi moral neprimerno in s tem nepopolno vlagateljevo ponudbo skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Razlogi, ki so narekovali takšen zaključek, so navedeni v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije ter so vlagatelju znani. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija v nadaljevanju navaja temeljne razloge, ki so utemeljevali njeno odločitev v predhodnem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je odločitev v zadevi št. 018-145/2013-3 oprla na zahteve iz razpisne dokumentacije, kjer je naročnik kot rok za zaključek del določil 180 (koledarskih) dni od oddaje naročila oz. podpisa pogodbe – to izhaja iz Obvestila o naročilu v točki II.3), iz Navodil za pripravo ponudbe v točki 1.1 – Osnovni podatki o naročilu in iz 7. točke vzorca pogodbe, upoštevani pa sta bili tudi določbi točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe, po kateri se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji in točke 4.1.1 istih navodil, po kateri ponudbeni rok za izvedbo naročila ne sme presegati razpisanega. Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbi v 4. točki kot svojo obvezo glede roka izvedbe naročila navedel »skladno s projektno nalogo in pogodbo«, čeprav je s strani naročnika pripravljen obrazec predvideval vpis roka v dnevih po sklenitvi pogodbe, ali navedbo končnega datuma izvedbe naročila. Izbrani naročnik pogodbe, na katero se je skliceval v 4. točki ponudbe, ni parafiral oz. je priložil k svoji ponudbi, priložil in parafiral pa je projektno nalogo, vendar iz te ne izhaja nikakršen rok za izvedbo predmetnega naročila. Državna revizijska komisija je ugotovila, da izbrani ponudnik ni navedel roka, ki bi bil skladen s pogoji iz razpisne dokumentacije, saj iz vpisanega (»skladno s projektno nalogo in pogodbo«) rok ni razviden, ob upoštevanju tega, da v ponudbi priloženi projektni nalogi rok ni bil naveden, (vzorec) pogodbe pa ponudbi ni bil priložen (in tudi ni bil zahtevan). Državna revizijska komisija je zavrnila tudi navedbo izbranega ponudnika (sedaj vlagatelja), da naročnik ni posebej navedel načina za izkazovanje roka in pojasnila, zakaj v konkretnem primeru ne gre za formalno nepopolno ponudbo, ki bi jo bilo mogoče dopolniti v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2: namreč, da se rok za izvedbo naročila nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, predmet javnega naročila pa je tista vsebina, v katero ni mogoče več posegati, saj ga ZJN-2 obravnava strožje. Ponudnik lahko skladno z 78. členom ZJN-2 ponudbo v določenih delih sicer dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Pojem formalno nepopolne ponudbe je potrebno razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske narave, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Ob tem je Državna revizijska komisija poudarila še, da pojem dopolnjevanja ponudbe pomeni tudi pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v ponudbi ter opozorila, da podpisana splošna izjava tedanjega izbranega ponudnika (sedaj vlagatelja) o seznanjenosti in strinjanju z razpisno dokumentacijo (5. točka Ponudbe) ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisana izjava o sprejemanju vseh razpisnih pogojev, pri izbranem ponudniku nadomeščala izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi tistih, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in niso ponujene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije) bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Državna revizijska komisija je ugotovila, da iz ponudbe izbranega ponudnika (sedaj vlagatelja) izhaja neizpolnjevanje enega od pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in sicer pogoja, ki se nanaša na rok za izvedbo naročila in iz ponudbe izbranega ponudnika ni bil razviden. Državna revizijska komisija je posledično ugotovila, da je vlagateljeva ponudba neprimerna (20. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2), naročnik pa jo je bil kot takšno dolžan izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), zaradi česar je bila naročnikova odločitev o oddaji naročila nezakonita. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijskemu zahtevku tedanjega vlagatelja z dne 27. 3. 2013 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, št. 43001-103/2012/30 412 z dne 13. 3. 2013. Državna revizijska komisija preostalih revizijskih navedb vlagatelja ni obravnavala, saj obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati. Državna revizijska komisija je z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN tudi napotila, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Pravne posledice, ki izhajajo iz sklepa Državne revizijske komisije, s katerim odloči v revizijskem postopku, so zakonsko opredeljene v 39. členu ZPVPJN. V prvem odstavku navedenega člena ZPVPJN je namreč določeno, da »Državna revizijska komisija:
- zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila;
- zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve.«
Iz navedene zakonske podlage pravne narave odločitve Državne revizijske komisije torej izhaja, da le-ta, kadar vsebinsko odloča o zahtevku za revizijo, lahko zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen ali pa mu ugodi in postopek oddaje javnega naročila delno ali v celoti razveljavi. Pri ugotovljenih kršitvah ima Državna revizijska komisija le kasatorična pooblastila, s svojim sklepom pa ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. S tem je tudi v reviziji postopka oddaje javnega naročila ohranjena avtonomija volje naročnika pri izbiri pogodbene stranke (naročnik lahko npr. zavrne vse ponudbe v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2). Vendar je naročnikova avtonomija omejena, saj lahko izbere le tistega ponudnika, čigar ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve razpisne dokumentacije in je glede na merila najugodnejša. Revizija postopka oddaje javnega naročila preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke. S sklepom Državne revizijske komisije se sankcionirajo kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila tako, da se razveljavijo odločitve naročnika in s tem tudi učinki teh odločitev.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi (t.j. v obrazložitvi odločitve) navesti razloge za odločitev in naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Vlagatelj meni, da Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-145/2013-3 ni podala napotkov za pravilno izvedbo postopka v razveljavljenem delu in primerjalno kot ustrezen primer napotka navaja napotek v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-358/2011-3, kjer je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, s čimer je po presoji Državne revizijske komisije kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, zaradi česar je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev razveljavila in dala naročniku napotek, da »ob upoštevanju ugotovljene kršitve iz tega sklepa, ponovno preveri popolnost ponudbe vlagatelja glede na določbe iz razpisne dokumentacije in na podlagi tega sprejme ustrezno odločitev, s katero bo oddal naročilo ali drugače zaključil postopek oddaje javnega naročila (79. in 80. člen ZJN-2)«. Vendar pa navedena zadeva ni primerljiva z obravnavano, saj je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-145/2013-3 odločitev naročnika razveljavila zato, ker je naročnik izbral ponudbo, ki ni bila popolna in ne zato, ker bi naročnik katerokoli ponudbo izločil (kot v primerjani zadevi). Iz tega razloga je zato tudi napotek vsebinsko drugačen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepa št. 018-145/2013-3, se je postopek oddaje predmetnega javnega naročila vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija je napotila naročnika k sprejemu ene od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, ob hkratnem upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz sklepa št. 018-145/2013-3. Naročnik je bil dolžan torej opraviti ponoven pregled in ocenjevanje ponudb glede na ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer pa ni bil omejen zgolj na ugotovitve Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, ampak je bil dolžan upoštevati tudi morebitne druge okoliščine v postopku oddaje javnega naročila, ki v prejšnjem revizijskem postopku niso bile predmet presoje pred Državno revizijsko komisijo in posledično vplivajo na oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je v revizijskem postopku, v katerem se je Državna revizijska komisija že opredelila do (ne)popolnosti njegove ponudbe (sklep št. 018-145/2013-3), sodeloval in je tako imel možnost predlagati vse dokaze in s tem tudi možnost vplivati na omenjeno odločitev. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj v tem revizijskem postopku v zvezi s popolnostjo svoje ponudbe navaja ista dejstva, kot jih je navajal že v prejšnjem (pred)revizijskem postopku v izjasnitvi o vloženem zahtevku za revizijo z dne 5. 4. 2013 (naročnik ga je prejel dne 8. 4. 2013) in jih je Državna revizijska komisija v takratni odločitvi že upoštevala ter se do njih opredelila, zato se do teh dejstev ponovno ne opredeljuje. Vlagatelj v tokratnem revizijskem postopku niti ne zatrjuje kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. Glede popolnosti svoje ponudbe se (dodatno) sklicuje na nekatere opredeljeno navedene odločitve Državne revizijske komisije, v katerih pa je bilo dejansko stanje drugačno. V zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-123/2008-12, izbrani ponudnik v ponudbi v priloženem vzorcu pogodbe ni navedel številke pogodbe in datuma podpisa pogodbe, kar je Državna revizijska komisija ocenila za nebistvena podatka, ki nista vplivala na vsebino ponudbe ali njeno popolnost, podatka pa v fazi izvajanja postopka oddaje javnega naročila še niti nista mogla bila znana. V zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-148/2009-10 se je izbrani ponudnik skliceval na razpisno dokumentacijo, ki pa je bila v relevantnem delu (z vsebino zahteve pogoja) tudi sestavni del njegove ponudbe, sporni znesek bančne garancije za dobro izvedbo pa je bil glede na že znano ponudbeno ceno povsem določljiv. V zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-172/2009-3, izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil v ponudbi priloženega vzorca pogodbe, vendar pa naročnik predložitve vzorca pogodbe ni zahteval zaradi dokazovanja izpolnjevanja katere od zahtev iz razpisne dokumentacije, manjkajoči podatki pa so bili vsebovani in jasno razvidni v drugih delih ponudbe. Vlagatelj se sklicuje tudi na sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. decembra 2009, izdano v zadevi T 195/08, Antwerpse Bouwwerken NV proti Evropski komisiji, vendar tudi ta zadeva z obravnavano ni primerljiva, saj je bila v primeru T-195/08 neizpolnjena postavka v ponudbi ponudnika razvidna iz druge postavke (z enakim besedilom in z enako vsebino) v isti ponudbi.

V povzetku Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal dejstev, ki bi utemeljevala ugotovitev nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, kot je zaobsežena v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-103/2012/ 49 (410) z dne 27. 8. 2013. Z upoštevanjem vsega navedenega naročniku ni mogoče očitati, da je z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kršil določila ZJN-2 ali razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je zato revizijski zahtevek vlagatelja v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 7. 11. 2013
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- ŠTIGLIC ANDREJ – ODVETNIK, Ulica Vita Kraigherja 5/V, 2001 Maribor, p.p. 1516
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.