018-378/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-378/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava študije variant za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica«, v zvezi s pritožbo vlagatelja Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 11. 2013

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja z dne 17. 10. 2013 se ugodi tako, da se naročniku naloži povračilo stroškov predrevizijskega postopka vlagatelju še v višini 190,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v pritožbenem postopku, v višini 420,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Izdelava študije variant za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 20. 3. 2013, pod številko objave JN3216/2013 ter 22. 3. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 058-095812.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila številka 430-38/2013/28 z dne 9. 8. 2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku odda skupini soponudnikov Projekt d.d. Nova Gorica Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva 9a, 5000 Nova gorica in Proarc d.o.o. Nova Gorica Podjetje za urbanizem in arhitekturo, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica. Ponudba ponudnika Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana je bila kot nepopolna izločena. Ponudbe vlagatelja ter ponudnikov Werner Consult Ziviltechnikergesellschaft m.b.H, Leithastraße 10, A-1200 Wien, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana, Acer Novo mesto d.o.o., Šentjernejska cesta 43, 8000 Novo mesto, Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 Šenčur in IBK Ingenierbüro Kronawetter ZT GmbH, St. Martiner Strasse 25, A-9500 Villach je naročnik kot dražje zavrnil.

Vlagatelj je 23.9.2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila oziroma podrejeno predlagal, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in nato vložitev pripravljalne vloge, v kateri bi dopolnil svoj zahtevek za revizijo z navedbami o kršitvah, dejstvih in dokazih, ki jih bo vlagatelj pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer strošek za zastopanje v predrevizijskem postopku v znesku 1.400,00 EUR, strošek za zastopanje v revizijskem postopku v znesku 1.400,00 EUR, stroške po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR ter stroške takse za zahtevek za revizijo v znesku 2.293,60 EUR.

Naročnik je 10. 10. 2013 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo številka 430-38/2013/55 (v nadaljevanju: sklep z dne 10. 10. 2013), s katerim je ugodil vlagateljevemu primarnemu zahtevku iz zahtevka za revizijo in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, prav tako pa je delno ugodil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer v višini 2.923,60 EUR, v preostalem pa je zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil.

Zoper odločitev naročnika o stroških v predrevizijskem postopku iz 2. točke sklepa z dne 10. 10. 2013 je vlagatelj 17. 10. 2013 vložil pritožbo v delu, ki se nanaša na priznani 20 % oziroma 22 % davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) na stroške odvetniških storitev in v delu, ki se nanaša na preostanek stroškov, ki mu jih naročnik v 2. točki izreka sklepa z dne 10. 10. 2013 ni priznal. Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija odloči, da se mu ne prizna 20 % oziroma 22 % DDV na vse priznane stroške odvetniških storitev ter naročniku naloži povrnitev nadaljnjih stroškov predrevizijskega postopka v znesku 300,00 EUR v roku 15 dni od prejema odločitve o pritožbi, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov tega pritožbenega postopka. V obrazložitvi pritožbe je vlagatelj navedel, da je stroškovna odločitev naročnika nepravilna iz dveh razlogov, in sicer ker je vlagatelju priznal DDV na priznane stroške in ker je vlagateljevemu zahtevku za povrnitev stroškov le delno ugodil. Glede prvega razloga je vlagatelj navedel, da DDV na stroške za odvetniške storitve ni priglasil, niti njegova pooblaščenka ni davčna zavezanka za DDV, ter da zato ni nobene pravne podlage za priznanje DDV na stroške odvetniških storitev, opozoril pa je tudi na dejstvo, da je naročnik vlagatelju priznal DDV po dveh različnih stopnjah – 22 % in 20 %, ter na dejstvo, da je naročnik zmotno izračunal končni znesek priznanih stroškov. Glede drugega razloga je vlagatelj navedel, da je naročnik glede na uspeh v postopku z zahtevkom za revizijo vlagatelju priznal potrebne stroške v prenizkem znesku ter v nasprotju z določbami ZPVPJN, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009, v nadaljevanju: ZOdv-C), Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZOdvT) in splošno prakso Državne revizijske komisije. V primeru vlagateljevega zahtevka za revizijo naj bi šlo za povprečen primer, zato bi naročnik moral vlagatelju priznati kot potrebne stroške odvetniške nagrade v znesku 800,00 EUR. Naročnik ni z ničemer utemeljil, zakaj je vlagatelju priznal stroške odvetniške nagrade zgolj v znesku 500,00 EUR.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega 24. 10. 2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu z 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 54. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu s 1. odstavkom 70. člena ZPVPJN so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa za predrevizijski in revizijski postopek ter drugi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. Med slednje stroške sodijo tudi stroški odvetniških storitev v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (2. odstavek 70. člena ZPVPJN).

Glede na 19. člen ZOdv-C znaša odvetniška nagrada za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, od 200 do 1.400 EUR in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih.

Pri nagradah v razponu se nagrada v posameznem primeru v skladu s 13. členom ZOdvT, določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.

Iz obrazložitve sklepa z dne 10. 10. 2013 izhaja, da je naročnik vlagatelju kot potrebne priznal stroške za takso v znesku 2.293,60 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v znesku 500,00 EUR, ki ga je je določil v skladu z 19. členom ZOdv-C in 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 22 % DDV na odvetniško nagrado (skupaj torej 610,00 EUR), pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tarifni številki 6002 ZOdvT in 20 % DDV (skupaj torej 24,00 EUR), v skupnem znesku 2.923,60 EUR. Naročnik je navedel še, da je kot nepotrebne ocenil stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

Preračun pokaže, da seštevek priznanih stroškov znaša 2.927,60 EUR in ne 2.923,60 EUR, kot to izhaja iz naročnikovega preračuna in izreka sklepa z dne 10. 10. 2013. Upravičena je torej navedba vlagatelja, da je v tem delu naročnikova odločitev o stroških revizijskega postopka nepravilna.

Iz obrazložitve sklepa z dne 10. 10. 2013 izhaja tudi, da je naročnik vlagatelju na priznane stroške odvetniške storitve priznal še DDV (v znesku 22 % na odvetniško nagrado in 20 % za izdatke po tarifni številki 6002 ZOdvT). Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj DDV na stroške za odvetniške storitve (odvetniško nagrado ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT) ni priglasil. Očitno je torej, da je naročnik v tem delu prekoračil meje vlagateljevega zahtevka za revizijo, in je tudi zaradi tega naročnikova odločitev o stroških revizijskega postopka v tem delu nepravilna.

Vlagatelj je navedel tudi, da mu je naročnik ne glede na to, da je njegovemu zahtevku za revizijo v celoti ugodil, priznal stroške odvetniške nagrade v neustreznem oziroma prenizkem znesku ter v nasprotju z določbami ZPVPJN, ZOdv-C, ZOdvT in splošno prakso Državne revizijske komisije.

Iz povzetka zakonske ureditve izhaja, da bi naročnik v skladu s 13. členom ZOdvT moral v povprečnem primeru vlagatelju priznati stroške odvetniške nagrade v srednjem znesku nagrade v razponu med zneskoma 200,00 EUR in 1.400,00 EUR (torej 800,00 EUR), kar je tudi skladno s prakso Državne revizijske komisije (na primer v zadevah 018-070/2013-3 ali 018-166/2013-2). Če naročnik prizna odvetniško nagrado, ki odstopa od srednjega zneska, mora vsako tako odstopanje posebej utemeljiti in izkazati okoliščine, zaradi katerih danega primera ni mogoče obravnavati kot povprečnega. Iz obrazložitve sklepa z dne 10. 10. 2013 ne izhaja, zakaj je naročnik štel, da je bil postopek z zahtevkom za revizijo v tem postopku javnega naročanja manj zahteven kot povprečen primer, zato je v delu, v katerem je vlagatelju priznal kot potrebne stroške odvetniške nagrade zgolj v znesku 500,00 EUR, v presežku pa zahtevek za povračilo stroškov zavrnil, odločitev naročnika o stroških neutemeljena.

Državna revizijska komisija zato upoštevajoč 1., 2., 3. in 8. odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom ZOdv-C in s 13. členom ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ocenjuje, da vlagateljev zahtevek za revizijo po obsegu in težavnosti ne odstopa od povprečnih primerov, zaradi tega vlagatelju kot potrebne priznava stroške odvetniške nagrade v višini 800,00 EUR kot srednjo vrednost za povprečen primer. K temu je potrebno prišteti še (sicer s strani naročnika že priznane) stroške za takso v znesku 2.293,60 EUR ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR. Skupno je torej vlagatelj upravičen do povrnitve stroškov v znesku 3.113,60 EUR. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti še nadaljnje stroške v znesku 190,00 EUR (razlika med že priznanimi stroški s strani naročnika v izreku sklepa z dne 10. 10. 2013 ter stroški, kot bi jih naročnik moral odmeriti).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo. Ker je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (3. odstavek 70. člena ZPVPJN). Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov za odvetniško nagrado v znesku 1.400,00 EUR ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za odvetniško nagrado v višini 400,00 EUR, katerih višino je določila skladno s 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Državna revizijska komisija je kot potrebni strošek priznala tudi pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR. Skupaj je torej Državna revizijska komisija kot potrebne stroške pritožbenega postopka vlagatelju priznala 420,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 6. 11. 2013

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- V spis zadeve, tu