018-368/2013 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-368/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za izgradnjo vzhodne tribune stadiona Portoval v Novem mestu, pri kateri se upoštevajo načela trajnosti gradnje«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Projekta inženiring Ptuj d.o.o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.11.2013

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bilo dne 07.08.2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 9880/2013.

Naročnik je dne 13.09.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-28/2013 (1203), s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Styria arhitektura d.o.o., Cankarjeva ulica 6 E, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je prejel šest pravočasnih ponudb, od katerih so tri nesprejemljive, vlagateljeva ponudba nepravilna, ostali dve ponudbi pa popolni. Ker je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno od konkurenta, je bil izbran kot najugodnejši.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 26.09.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil razpisne pogoje, saj ni upošteval reference za Športni park Spulja. Vlagatelj zatrjuje, da je predložena referenca skladna z naročnikovimi zahtevami. Pri sporni referenci gre za istovrstno storitev, katere vrednost je večja od 25.000,00 EUR brez DDV. Vlagatelj opozarja na naročnikov odgovor, ki ga je dne 13.08.2013 objavil na Portalu javnih naročil, s katerim je (na vprašanje, kaj se smatra pod vrednostjo posameznega izvršenega posla) pojasnil, da mora referenca izkazovati vrednost projektne dokumentacije izvršenega posla. Vlagatelj prilaga Pogodbo o izvedbi javnega naročila, št. 93/2009, z dne 08.06.2009, ki se nanaša na sporno referenco in potrdilo referenčnega naročnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 02.10.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da iz predložene pogodbe, ki se nanaša na sporno referenco, ni mogoče razbrati kolikšna je vrednost posamezne faze projektne dokumentacije (IDP, PGD, PZR in PZI). Izbrani ponudnik opozarja na navodila Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki se nanašajo na razmerja vrednosti cene projektiranja po posameznih fazah (http://zaps.si/index.php?m_id=arhigram). Izbrani ponudnik navaja, da bi lahko naročnik, skladno z priporočili zbornice (iz katerih izhaja, da je vrednost posameznih faz projekta: IDZ 10 %, IDP 20 %, PGD 30 %, PZI 40 % vrednosti celotne storitve), preveril tudi sporno referenco.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil (dokument št. 430-28/2013 (1203), z dne 11.10.2013). Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji opredelil, da bo kot istovrstni posel štel izdelavo dokumentacije v fazi PGD in PZI, in sicer za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta: 1 x športni objekt in 1 x objekt visoke gradnje, pri čemer je morala biti vrednost posla enaka ali večja od 25.000,00 EUR brez DDV. Naročnik zatrjuje, da referenčne zahteve z odgovorom ni spremenil, saj je z njim pojasnil le, da se kot vrednost reference ne upošteva vrednost izvedenega objekta pač pa vrednost projektne dokumentacije. Naročnik navaja, da je ponovno preveril, ali je iz sporne reference mogoče ugotoviti vrednosti projektiranja PGD in PZI. Pri tem je uporabil Arhigram 2 (Poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev), ki je bil objavljen na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, in se nanaša na razmerje vrednosti cene projektiranja po posameznih fazah. Naročnik zatrjuje, da referenca ne dosega zahtevane vrednosti. Pojasnjuje, da bi bile lahko v izdelavo projektne dokumentacije PGD, ob upoštevanju arhigrama, zajete naslednje postavke: projektantski inženiring do vloge za gradbeno dovoljenje (100 % od 850,00 EUR), vodilna mapa (100 % od 2.060,00 EUR), načrt arhitekture (60 % od 6.500,00 EUR), načrt gradbenih konstrukcij (60 % od 1.000,00 EUR), načrt strojnih instalacij (60 % od 1.800,00 EUR), načrt elektroinstalacij (60 % od 5.600,00 EUR), načrti zunanje ureditve (60 % od 8.999,00 EUR), načrt prestavitve visokonapetostnega daljnovoda (60 % od 5.000,00 EUR), geomehansko poročilo (100 % od 800,00 EUR), elaborat zasnove požarne varnosti (100 % od 500,00 EUR) in elaborat gradbene fizike (100 % od 500,00 EUR), kar vse skupaj znaša 21.450,00 EUR brez DDV. Naročnik še navaja, da je pri tem upošteval celo višje vrednosti kot jih priporoča Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Naročnik je z vlogo, z dne 11.10.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku (Državna revizijska komisija jo je prejela dne 15.10.2013).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba pravilna in (posledično) popolna v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da sporna referenca, zaradi katere je bila njegova ponudba izločena, ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Sporno vprašanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik izločiti iz postopka.

Naročnik je referenčne zahteve zapisal v 13. in 14. točko Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:
»Ponudnik mora zagotoviti odgovornega vodjo projekta, ki izpolnjuje naslednjo zahtevo: Da je bil v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila odgovorni vodja projekta pri najmanj dveh istovrstnih projektih, kot je predmet javnega naročila (izdelava PGD ali PZI), in sicer za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta: 1 x športni objekt in 1 x drugi objekt visoke gradnje, pri čemer je bila vrednost posameznega izvršenega posla enaka ali večja od 25.000,00 EUR brez DDV.

Ponudnik je v zadnjih treh letih pred datumom za oddajo ponudb uspešno izvedel najmanj dva istovrstna projekta, kot je predmet javnega naročila (izdelava PGD ali PZI), in sicer za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta: 1 x športni objekt in 1 x drugi objekt visoke gradnje, pri čemer je bila vrednost posameznega izvršenega posla enaka ali večja od 25.000,00 EUR brez DDV.

Iz navedb in opisov referenčnih poslov mora biti jasno razvidno, da gre za istovrsten posel. Kot istovrstni posel se šteje izdelava projektne dokumentacije (PGD ali PZI), in sicer za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta: 1 x športni objekt in 1 x drugi objekt visoke gradnje, pri čemer je bila vrednost posameznega izvršenega posla enaka ali večja od 25.000,00 EUR brez DDV.

Opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da pred oddajo naročila od ponudnika/partnerja v ponudbi zahteva dodatna dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu …) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oz. delodajalcu.«

Naročnik je v zvezi z izpolnjevanjem referenčnih zahtev v razpisno dokumentacijo priložil štiri obrazce (obrazce št. 13, 14, 15 in 16). V obrazec št 13 in 15 so morali ponudniki vpisati dve referenci, ki ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije (v prvega referenci odgovornega vodje projekta in v drugega referenci za ponudnika). Preostala dva obrazca (Referenčno potrdilo odgovornega vodje projekta in Referenčno potrdilo) so morali potrditi naročniki referenčnih projektov.

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (ki se je glasilo: »Zanima me, kaj se smatra pod terminom vrednost posameznega izvršenega posla enaka ali večja od 25.000,00 EUR brez DDV. Je to vrednost projektne dokumentacije ali vrednost predvidenega oziroma izvedenega objekta?«) odgovoril (vprašanje in odgovor sta bila dne 09.08.2013 objavljena na Portalu javnih naročil):

»Vrednost posameznega izvršenega posla pomeni vrednost projektne dokumentacije, ki jo je izdelal ponudnik.«

Naročnik je tudi pojasnil (na vprašanje, ali se morata referenci za odgovornega vodjo del in ponudnika nanašati na ista objekta), da ni potrebno, da se referenci (in referenčna potrdila) odgovornega vodje projekta nanašata na iste objekte, ki jih bo, kot referenčne, navedel tudi ponudnik. Navedeno pojasnilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13.08.2013.

Drugih vprašanj (in odgovorov) v zvezi z referencami na Portalu javnih naročil ni objavljenih.
Iz zgoraj navedenih referenčnih zahtev izhaja, da so morali ponudniki izkazati, da so tako ponudnik kot tudi njegov odgovorni vodja projekta uspešno izdelali najmanj dve projektni dokumentaciji PGD ali PZI, in sicer za novogradnjo ali rekonstrukcijo enega športnega objekta in enega objekta visoke gradnje. Projektni dokumentaciji sta morali biti izvedeni v zadnjih treh letih pred datumom za oddajo ponudb, vrednost vsake izmed njiju pa je morala znašati vsaj 25.000,00 EUR brez DDV.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je (zase in za odgovornega vodjo projekta) v obrazca vpisal dva referenčna projekta. Prva (sporna) referenca se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije IDZ, PGD, PZR in PZI za športni objekt »Športni park Spulja« v vrednosti 32.510,00 EUR brez DDV, druga pa na izdelavo IDZ, PGD, PZI in PID za objekt visoke gradnje »Vrtec Podlesek Ptuj« v vrednosti 28.358,00 EUR brez DDV. Obe referenci sta bili izvedeni znotraj zahtevanega obdobja (prva v obdobju od 2009 do 2011 in druga od 2010 do 2011). Naročnik obeh referenčnih del je bila Mestna občina Ptuj.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nepravilna in nepopolna zato, ker vrednost projektov PGD in PZI za športni objekt »Športni park Spulja« ne dosega zahtevane vrednosti v višini 25.000,00 EUR brez DDV.

Vlagatelj navaja, da je sporna referenca skladna z vsemi zahtevami naročnika, tudi v delu, ki se nanaša na višino izvedenih referenčnih del. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, se referenčne zahteve nanašajo na izdelavo (kakršnekoli) projektne dokumentacije in ne zgolj na izdelavo projektne dokumentacije PGD ali PZI. Vlagatelj namreč v zvezi s tem opozarja na naročnikov odgovor, ki je bil dne 13.08.2013 objavljen na Portalu javnih naročil, in zatrjuje, da je naročnik z navedenim odgovorom pojasnil, da »… pomeni vrednost posameznega izvršenega posla vrednost projektne dokumentacije, ki jo je izdelal ponudnik«.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da z odgovorom, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil, ni spremenil referenčnih zahtev. Njegov odgovor (ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 09.08.2013) se sicer res nanaša na »vrednost projektne dokumentacije«, vendar pa naročnik z njim ni spreminjal zahtev iz razpisne dokumentacije. Glede na postavljeno vprašanje (z njim eden izmed potencialnih ponudnikov sprašuje, ali se zahtevana vrednost referenčnih projektov nanaša na vrednost projektne dokumentacije ali vrednost predvidenega oziroma izvedenega objekta) je naročnikov odgovor povsem logičen in ga je vlagatelj očitno vzel iz konteksta (vlagatelj v zvezi s tem v zahtevku za revizijo ni povzel niti celotnega vprašanja). Z njim je naročnik izrecno odgovoril le, da se zahtevana vrednost ne nanaša na vrednost izvedenega objekta pač pa na vrednost projektne dokumentacije. Zahtevana referenčna vrednost se tako, tudi z upoštevanjem naročnikovega odgovora, (še vedno) nanaša zgolj na izdelavo PGD in PZI. Zahteva naročnika iz razpisne dokumentacije je jasna in nedvoumna. Ponudniki so morali zase (in za nominiranega odgovornega vodjo projekta) izkazati po dve izdelani projektni dokumentaciji PGD ali PZI, v višini vsaj 25.000,00 EUR brez DDV. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 9. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Način pojasnjevanja razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma da bi se morala zahteva naročnika nanašati na izdelavo celotne projektne dokumentacije) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Vlagateljeva sporna referenca se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije IDP, PGD, PZR in PZI, kar potrjuje tudi s strani vlagatelja predložena pogodba - Pogodba o izvedbi javnega naročila št. 93/2009, z dne 08.06.2009, v višini 32.510,00 EUR brez DDV. Vrednosti posameznih faz projekta iz nje niso razvidne, prav tako naročnik teh podatkov ni mogel pridobiti od investitorja referenčnih del. Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je namreč naročnik te podatke poskušal pridobiti od Mestne občine Ptuj. Referenčni naročnik mu je posredoval pogodbo in pojasnil, kdaj sta bili izdelani dokumentaciji PGD in PZI (dne 09.09.2013), naročniku je odstopil tudi vse račune referenčnega projekta (dne 11.09.2013), vendar iz odstopljene dokumentacije vrednosti posameznih faz projektne dokumentacije ni mogoče ugotoviti. Državna revizijska komisija zato sprejema ravnanje naročnika, da je vrednosti posameznih faz projektne dokumentacije preveril s pomočjo priročnika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ker znaša (skladno s priporočili stanovske zbornice) vrednost posameznih faz projekta: IDZ 10 %, IDP 20 %, PGD 30 % PZI 40 % od vrednosti celotne storitve, vlagateljeva referenca po višini ni izpolnila naročnikove zahteve. Poleg tega vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni z ničemer pojasnil koliko znašata vrednosti PGD in PZI (vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil zgolj pogodbo, iz nje pa, kot že izhaja iz te obrazložitve, teh vrednosti ni mogoče ugotoviti). Prav tako vlagatelj tudi ni izkoristil možnosti, ki mu jo daje določilo petega odstavka 29. člena ZPVPJN in se do navedb naročnika (iz odločitve o zahtevku za revizijo) ni opredelil.

Ob vsem ugotovljenem Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri presoji popolnosti njegove ponudbe. Zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 06.11.2013


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto
- Projekta inženiring Ptuj d.o.o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj
- Styria arhitektura d.o.o., Cankarjeva ulica 6 E, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu