018-358/2013 Obalni dom upokojencev Koper

Številka: 018-358/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Prenova prostorov pritličja Obalnega doma upokojencev Koper za varovani oddelek in ambulanto« v sklopu 6: »Strojne instalacije«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SBS TIM Inženiring d.o.o., Parmova ulica 53, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Obalni dom upokojencev Koper, Krožna cesta 5, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 11. 2013

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Prenova prostorov pritličja Obalnega doma upokojencev Koper za varovani oddelek in ambulanto«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 5. 2013, pod št. objave JN5573/2013. Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 2-2013/JN/19, z dne 30. 7. 2013, ponudnike obvestil, da za izvedbo javnega naročila v sklopu 6: »Strojne instalacije« izbere ponudnika Bitermo d.o.o., Liminjanska cesta 115, Portorož (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v sklopu 6 s predloženimi referencami ni dokazal zahtevane tehnične sposobnosti. Navaja, da se referenčni posel za naročnika Banka Koper d.d. ne nanaša na strojne instalacije, kar med strankama ni sporno, referenčna posla za naročnika Hoteli Bernardin d.d. in Bitermo nepremičnine d.o.o. pa nista bila opravljena v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega javnega naročila, saj iz pojasnil izbranega ponudnika izhaja, da je bila večina del izvedena pred 13. 5. 2008, zahteve iz razpisne dokumentacije pa je po mnenju vlagatelja treba razlagati tako, da je bil posel začet in končan v zahtevanem obdobju. Kolikor je izbrani ponudnik po 13. 5. 2008 izvedel določena dela, to po prepričanju vlagatelja ne utemeljuje ustreznosti reference, tudi sicer je izvedba strojnih instalacij po naravi stvari delo, ki se načeloma opravlja v zgodnejših fazah tovrstnih projektov. Vlagatelj še navaja, da na družbo Bitermo nepremičnine d.o.o. kot prevzemno družbo, od izbranega ponudnika v okviru delitvenega načrta ni bila prenesena tudi parcela št. 1824/1, k.o. Portorož, na kateri je zgrajen objekt, ki je predmet reference, zato navedena družba ni univerzalna pravna naslednica navedenega premoženja in je ni mogoče šteti za naročnika referenčnega posla, posledično pa ni mogla veljavno potrditi reference. To bi lahko po mnenju vlagatelja storil le izbrani ponudnik, vendar pa je potrjevanje referenc samemu sebi v nasprotju z namenom referenc, saj lahko objektivno oceno o kvaliteti izvedenih del potrdi le tretja nevtralna oseba. Vlagatelj dalje opozarja, da je naročnik s spremembo odločitve o oddaji naročila zgolj razveljavil prvotno odločitev o oddaji naročila, novo odločitev o oddaji naročila, s katero je naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku, pa je izdal naknadno in torej svoje odločitve ni spremenil pred njeno pravnomočnostjo, pač pa je institut spremembe odločitve uporabil kot sredstvo za dodatno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj še izpostavlja nezakonito dopolnjevanje oziroma pojasnjevanje ponudbe izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 8. 2013 in 22. 8. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Pojasni, da je referenčna posla za naročnika Hoteli Bernardin d.d. in Bitermo nepremičnine d.o.o. zaključil leta 2008, za zaključek del pa se po njegovem mnenju šteje sprejem in izročitev vseh del, tudi strojno instalacijskih (katera je izvajal tudi v finalizaciji objekta), saj so se dela izvajala po eni pogodbi. Dalje navaja, da je objekt na parceli št. 1824/1, k.o. Portorož razdeljen na etažno lastnino že od leta 1998, referenčna dela pa so se izvajala na delu objekta (apartma z oznako 34E), ki je bil predmet oddelitve. Izbrani ponudnik še opozarja, da vlagatelj ni plačal takse skladno z novelo ZPVPJN-A (Uradni list RS, št. 63/2013).

Naročnik je s sklepom, št. 2-2013/JN-24, z dne 4. 10. 2013, zahtevek za revizijo zavrnil. Navaja, da referenčni posel za naročnika Banka Koper d.d. ne obsega izvedbe strojnih instalacij, zato ni relevanten za izpolnjevanje pogoja. Dalje izpostavlja, da razpisna dokumentacija ne navaja, da bi se referenčna dela morala začeti v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila, ampak so se morala v tem obdobju izvesti, torej zaključiti. Takšna razlaga je po mnenju naročnika tudi skladna z namenom preverjanja tehnične sposobnosti ponudnika. Glede zaključka referenčnih poslov za naročnika Hoteli Bernardin d.d. in Bitermo nepremičnine d.o.o. naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik v referenčna potrdila vpisal leto izvedbe 2008, v dopolnitvi ponudbe pa je pojasnil, da so bila izdana uporabna dovoljenja in opravljen tehnični pregled po 13. 5. 2008, pri čemer so se dela, kot npr. montaža pip, rešetk, izobraževanje ipd. opravljala po tem datumu. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik ustrezno pojasnil potrditev reference s strani družbe Bitermo nepremičnine d.o.o., saj je v letu 2009 prišlo do oddelitve, na navedeno družbo pa se je oddelila nepremičninska dejavnost in tudi premoženje, ki je nastalo pri investiciji, ki je predmet reference. Ne glede na navedeno naročnik meni, da lastna potrditev referenc ne more biti sporna, saj to v razpisni dokumentaciji ni bilo prepovedano. Glede spreminjanja odločitve o oddaji naročila naročnik navaja, da to na položaj vlagatelja v postopku pravnega varstva ni vplivalo, glede dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika pa pojasni, da ni šlo za formalno pomanjkljivost, ampak za pojasnjevanje ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 7. 10. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 10. 2013 opredelil do navedb naročnika. Navaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je kot istovrstni referenčni posel mogoče šteti le izvedbo strojnih instalacij, zato, četudi je izbrani ponudnik po 13. 5. 2008 izvajal določena dela, ob odsotnosti nasprotnega dokaza izbranega ponudnika, to ne dokazuje, da je po tem datumu izvedel tudi strojne instalacije. Pri obeh referenčnih poslih je namreč šlo za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del in je izbrani ponudnik poleg strojnih instalacij izvajal tudi druga dela, izvedba strojnih instalacij pa je po naravi stvari delo, ki se opravlja v začetnih fazah. Vlagatelj zato zaključuje, da je neživljenjsko, nelogično in v nasprotju s pravili stroke, da bi izbrani ponudnik strojne instalacije izvajal v zaključni fazi. Dalje izpostavlja, da so neresnične navedbe naročnika o tem, da je izbrani ponudnik na družbo Bitermo nepremičnine d.o.o. oddelil nepremičninsko dejavnost, saj to iz delitvenega načrta ni razvidno, četudi bi ta dejavnost bila prenesena, pa to še ne bi pomenilo, da se je s tem prenesla tudi referenca, saj se ta ne nanaša na nepremičninsko dejavnost. Vlagatelj poudarja, da kolikor se želi z oddelitvijo na prevzemno družbo prenesti tudi referenco, mora biti to v delitvenem načrtu navedeno. Vlagatelj se dalje strinja z naročnikom, da razpisna dokumentacija ni prepovedala potrjevanja referenc samemu sebi, temu vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni nasprotoval, ampak je na podlagi ugotovitve, da referenca ni prešla na prevzemno družbo in zato ta ne more potrditi reference, zgolj polemiziral o smislu in pomenu potrjevanja referenc samemu sebi. Vlagatelj dalje navaja, da je že v zahtevku za revizijo pojasnil, da naročnik nezakonitosti prvotne odločitve o oddaji naročila ni ugotovil pred njeno pravnomočnostjo, ampak šele v postopku dodatnega preverjanja ponudbe, pri tem pa je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Pri tem je v zvezi s plačilom takse za postopek pravnega varstva ugotovila, da je naročnik potem, ko je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi vlagatelja zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo (sklep, št. 018-320/2013-2 z dne 11. 9. 2013), vlagatelja pozval k doplačilu takse v višini 1.284,00 EUR, skladno z novelo ZPVPJN-A. Vlagatelj je takso plačal skladno z naročnikovim pozivom, zaradi česar so izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 6: »Strojne instalacije« ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker je ugotovil, da je izbrani ponudnik dokazal tehnično sposobnost skladno s pogojem iz razpisne dokumentacije. Pri tem je med strankama sporno ravnanje naročnika tudi v postopkovnem delu, pri sprejemanju oziroma spreminjanju odločitve o oddaji naročila ter dopolnjevanju oziroma pojasnjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb, dne 18. 6. 2013, pod št. 2-2013/JN/9-5, izdal odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Nato je dne 4. 7. 2013, pod št. 2-2013/JN/15, izdal (in odpremil) sklep, s katerim je navedeno odločitev, na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, razveljavil in v obrazložitvi navedel, da je odločitev razveljavil še pred njeno pravnomočnostjo, z namenom odprave morebitne nezakonitosti in da bo pričel s postopkom ponovnega vrednotenja in ocenjevanja prejetih ponudb. Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 7. 2013 (ki jo je naročnik prejel dne 5. 7. 2013) vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 18. 6. 2013, katerega je naročnik s sklepom, št. 2-2013/JN/16, z dne 10. 7. 2013, zavrgel, z obrazložitvijo, da je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil pred prejemom zahtevka za revizijo. Vlagatelj je zoper navedeno odločitev z vlogo z dne 16. 7. 2013 podal pritožbo, katero je z vlogo z dne 19. 7. 2013 umaknil, ker mu je naročnik priznal stroške, nastale z vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik je po pridobljenih pojasnilih predloženih referenc izbranega ponudnika, dne 30. 7. 2013, pod št. 2-2013/JN/19, izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku (slednja je tudi predmet spora v tem revizijskem postopku). Vlagatelj meni, da naročnik z opisanim ravnanjem odločitve o oddaji naročila z dne 18. 6. 2013 ni spremenil pred njeno pravnomočnostjo, ampak je institut spremembe odločitve uporabil kot sredstvo za dodatno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika, kar je po njegovem mnenju v nasprotju s petim odstavkom 79. člena ZJN-2.

ZJN-2 v petem odstavku 79. člena naročniku daje možnost, da do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obravnavanem primeru s sklepom z dne 4. 7. 2013 odločitve o oddaji javnega naročila z dne 18. 6. 2013 ni spremenil, ampak (zgolj) razveljavil, vendar vlagatelj zoper navedeno ravnanje naročnika ni vložil zahtevka za revizijo, v vloženi pritožbi z dne 16. 7. 2013, s katero je izpodbijal naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo zaradi že razveljavljene odločitve o oddaji naročila, pa je navajal, da sta tako naročnik kot vlagatelj v zakonskih rokih izvrševala pravice oziroma pooblastila, ki jima jih daje zakon in je naročnik odločitev o oddaji naročila spremenil pred pravnomočnostjo predhodne odločitve in preden je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo. Vlagatelj se je torej z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila strinjal, vse dokler ni prejel nove odločitve o oddaji naročila z dne 30. 7. 2013, s katero je naročnik javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku. Ker pa, kot že ugotovljeno, vlagatelj odločitve naročnika o tem, da razveljavi prvotno odločitev o oddaji naročila, ni (pravočasno) izpodbijal, je ta odločitev postala veljavna, oziroma prvotna odločitev o oddaji naročila z dne 18. 6. 2013 ni postala pravnomočna, naročnik pa je lahko sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, katero vlagatelj izpodbija v tem revizijskem postopku in mu je v zvezi s tem zagotovljeno ustrezno pravno varstvo.

Glede očitkov vlagatelja o tem, da naročnik izbranemu ponudniku v postopku ponovnega pregledovanja njegove ponudbe ne bi smel dopustiti dopolnitve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnjeval v smislu 78. člena ZJN-2, saj naročnik pri pregledu njegove ponudbe ni ugotovil formalnih nepopolnosti, ampak je od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila (z dopisom z dne 12. 7. 2013 in 24. 7. 2013) v zvezi s podatki o izvedenih referenčnih poslih, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika. Navedeno je mogoče razumeti kot preveritev ponudbe skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2, oziroma kot pojasnjevanje že predloženih podatkov v ponudbi. V zvezi z institutom pojasnjevanja ponudbe pa je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da ZJN-2 navedenega instituta sicer ne predvideva, vendar ni najti razlogov, ki bi izključevali možnost njegove uporabe, saj, če je na podlagi 78. člena ZJN-2 dopustno predložiti dokazilo, ki v ponudbi ni bilo predloženo, je toliko bolj dopustno šteti, da je mogoče pojasniti dokazilo, ki je v ponudbi že bilo predloženo. Mora pa naročnik pri tem upoštevati temeljna načela in omejitve iz ZJN-2, saj s pojasnjevanjem ponudbe ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine, glede na prepoved iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ponudnikov pa ne sme neenakopravno obravnavati (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija zato kot neutemeljene zavrača očitke vlagatelja o nedopustnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je dalje presojala zakonitost naročnikovega preverjanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika. Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik ugotoviti kot nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Izhodišče za preverjanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v prvi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika, naročnik pa lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno. Iz navedenih določb izhaja možno dokazilo za ugotavljanje tehnične sposobnosti, pri čemer vsebino pogojev določi naročnik v razpisni dokumentaciji, v kateri tudi navede, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (šesti odstavek 45. člena ZJN-2).

Naročnik je pogoje za ugotavljanje tehnične sposobnosti določil v Navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 7. Sposobnost ponudnika, v kateri je navajal tudi naslednji pogoj (reference):

»Za priznanje sposobnosti mora ponudnik imeti reference za izvedena dela, ki so primerljive s predmetom javnega naročila in za katere je bila sklenjena gradbena pogodba z naročnikom (investitorjem) referenčnega dela.

Ponudnik je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj dva istovrstna posla v posamezni vrednosti vsaj 70 % vrednost del, kot je vrednost del – sklopa, ki ga prevzema v ponudbi.

Opomba: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (primerljiva na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del), ki jih ponudnik prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, ki jih ponudnik prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.

Naročnik bo upošteval samo pozitivna referenčna potrdila, ki bodo ponudbi priložena na predpisanem Obrazcu št. 9 – Referenčno potrdilo, ki bodo v celoti izpolnjena, vključno s kratkim opisom izvedenih del in mnenjem naročnika (investitorja) referenčnega dela o izvedbi naročila. Referenčno potrdilo mora biti izpolnjeno in datirano, žigosano in podpisano s strani naročnika referenčnega dela.

Ponudbo ponudnika, ki ponudbi ne bo priložil vsaj dveh zahtevanih referenčnih potrdil, ki bodo ustrezala pogoju, bo naročnik izločil.
Dokazilo: Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 8 – Seznam izvršenih del ter s strani naročnika referenčnega dela izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 9 – Referenčno potrdilo. Ponudnik mora ponudbi priložiti vsaj dve referenčni potrdili, iz katerih bo izhajalo, da je v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, uspešno izvedel najmanj dva istovrstna posla v posamezni vrednosti vsaj 70 %, kot je vrednost del- sklopa, ki ga prevzema v ponudbi, in sicer tako, da je bila za vsako od referenčnih del sklenjena pogodba z naročnikom referenčnega dela. Naročnik bo upošteval reference ponudnikov ali partnerjev v skupni ponudbi, ki so skladne s predpisanimi zahtevami.«

Izbrani ponudnik je za dokazovanje navedenega pogoja v ponudbi priložil izpolnjen in podpisan Obrazec št. 8 (Seznam izvršenih gradenj), v katerem je navajal tri referenčne posle, za vsakega izmed njih je predložil tudi izpolnjen in podpisan Obrazec št. 9 (Referenčno potrdilo). Med strankama ni spora o tem, da je referenčni posel za naročnika Banko Koper d.d. neustrezen, ker ni vključeval strojnih instalacij in zato ne gre za istovrsten posel. Sporno pa je vprašanje, ali sta referenčna posla za naročnika Hoteli Bernardin d.d. in Bitermo nepremičnine d.o.o. ustrezna glede na obdobje njunega izvajanja oziroma zaključka, in ali je naročnik Bitermo nepremičnine d.o.o. lahko potrdil referenčni posel izbranemu ponudniku.

Iz zapisanega pogoja v razpisni dokumentaciji izhaja, da je za priznanje ustreznosti reference ponudnik dela moral izvesti v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila, kar naročnik in vlagatelj razumeta kot obdobje od 13. 5. 2013, ko je bilo objavljeno obvestilo o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil, do 13. 5. 2008. Naročnik je v okviru zahtevanih dokazil sicer navajal, da mora iz referenčnih potrdil izhajati, da je ponudnik dela izvedel v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb (ki je bil določen dne 30. 5. 2013), vendar je glede na nejasne oziroma izključujoče zahteve treba upoštevati tisto, ki je za konkretnega ponudnika ugodnejša, za izbranega ponudnika torej zahtevo po izvedbi del v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila. Kot že navedeno, tudi vlagatelj in naročnik navedeno zahtevo sprejemata kot merodajno pri presoji izpolnjevanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika. Ni pa mogoče navedene zahteve po oceni Državne revizijske komisije razlagati na način, kot to meni vlagatelj, in sicer, da je moral biti referenčni posel začet in končan v obdobju med 13. 5. 2008 in 13. 5. 2013, saj je bila zahtevana zgolj uspešna izvedba posla v tem obdobju, kar gre razumeti, da je posel v tem obdobju bil uspešno zaključen, ne pa tudi začet.

Iz predloženih dokazil v ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da naj bi oba referenčna posla bila izvedena (zaključena) v letu 2008, saj so obrazci predvidevali zgolj vpis leta in ne tudi datuma izvedbe del. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu in dokazilu po tem, ali so bila dela dokončana po 13. 5. 2008. Iz pojasnil izbranega ponudnika (z dne 17. 7. 2013 in 26. 7. 2013) izhaja, da je dela za naročnika Hoteli Bernardin d.d. zaključil v letu 2008, in sicer je za objekt dne 26. 6. 2008 bilo izdano uporabno dovoljenje (katerega kopijo prilaga), iz katerega izhaja, da je bil tehnični pregled objekta opravljen dne 23. 5. 2008, da je izvajalec po tem datumu še opravljal dela na objektu, sprejem in zaključek del pa se je opravil po pridobljenem uporabnem dovoljenju. Za dela za naročnika Bitermo nepremičnine d.o.o. je izbrani ponudnik prav tako pojasnil, da je bilo dne 20. 10. 2008 izdano uporabno dovoljenje (katerega kopijo prilaga), iz katerega izhaja, da je bil tehnični pregled objekta opravljen dne 13. 8. 2008, da je izvajalec po tem datumu še opravljal dela na objektu, sprejem in izročitev del pa je bil opravljen po pridobljenem uporabnem dovoljenju. Vlagatelj glede navedenih pojasnil izpostavlja, da izvedba samo določenih del po 13. 5. 2008 ne utemeljuje ustreznosti referenčnih poslov, izvedba strojnih instalacij pa je po naravi stvari delo, ki se načeloma opravlja v zgodnejših fazah tovrstnih projektov, zato vlagatelj, ob odsotnosti nasprotnega dokaza izbranega ponudnika, zaključuje, da so bile strojne instalacije izvedene pred 13. 5. 2008.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojih navedbah izhaja zgolj iz predpostavke, da naj bi se strojne instalacije v tovrstnih projektih izvajale v zgodnejših fazah in da naj bi zato tudi referenčna dela izbranega ponudnika bila izvedena pred 13. 5. 2008, vendar tega z ničemer ne dokaže. Ne glede na to je treba v obravnavanem primeru upoštevati dejstvo, da razpisna dokumentacija ni jasno opredelila, kaj se šteje za izvedbo (zaključek) del, zaradi česar bi bilo mogoče kot sprejemljivo za priznanje ustreznosti referenc upoštevati tudi razlago, da se kot zaključek del šteje izdaja uporabnega dovoljenja za objekt, na katerem so se izvajala strojno instalacijska dela. Kot je pojasnil izbrani ponudnik, je v obeh referenčnih poslih strojno instalacijska dela izvajal po eni pogodbi, skupaj z drugimi deli, uporabno dovoljenje pa se je pridobilo po končanju vseh del in po opravljenem tehničnem pregledu objekta ter odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. Ker sta bili uporabni dovoljenji pri obeh referenčnih poslih izbranega ponudnika izdani po 13. 5. 2008, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati napačne presoje o ustreznosti referenčnih poslov izbranega ponudnika za naročnika Hoteli Bernardin d.d. in Bitermo nepremičnine d.o.o., v delu, ki se nanaša na obdobje njunega izvajanja (zaključka), s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je zato treba kot neutemeljene zavrniti.

Naročnik je v postopku preverjanja referenc od izbranega ponudnika zahteval tudi pojasnilo glede dejstva, da je bila družba Bitermo nepremičnine d.o.o. ustanovljena dne 28. 9. 2009 (ko je bila vpisana v sodni register) in v času dokončanja del v letu 2008 še ni obstajala. Izbrani ponudnik je pojasnil, da je bila navedena družba ustanovljena z oddelitvijo od prenosne družbe Bitermo d.o.o. (izbranega ponudnika), na podlagi delitvenega načrta z dne 1. 6. 2009, na prevzemno družbo kot univerzalnega pravnega naslednika pa je prešlo premoženje, določeno v delitvenem načrtu ter pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem. Na prevzemno družbo je bila oddeljena nepremičninska dejavnost in tudi premoženje, ki je nastalo pri investiciji v objekt Apartmaji Lucija na parceli, št. 1824/1, k.o. Portorož. Izbrani ponudnik je še pojasnil, da je pri gradnji objekta nastopal kot investitor in izvajalec. V dokaz pojasnilom je izbrani ponudnik priložil redni izpis iz sodnega registra za obe družbi, zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za vložek št. 3096, k.o. Portorož (etažna lastnina, ID stavbe: 3119, parcela, št. 1824/1, stavba 3119.ES) in vložek št. 3096/34, k.o. Portorož (etažna lastnina, ID stavbe: 3119, del stavbe 34.E) ter obrazec Prijava gradbišča. Vlagatelj trdi, da referenčnega posla ni mogla veljavno potrditi družba Bitermo nepremičnine d.o.o., ker v delitvenem načrtu ni bila zajeta parc. št. 1824/1, k.o. Portorož, na kateri se nahaja objekt, ki je bil predmet referenčnih del, zaradi česar bi lahko referenco potrdil zgolj izbrani ponudnik sam sebi, to pa je v nasprotju z bistvom in naravo referenc, saj lahko objektivno oceno kvalitete izvedenih del potrdi le tretja oseba.

Državna revizijska komisija iz predloženih dokazil izbranega ponudnika ugotavlja, da je bilo dne 20. 10. 2008 izdano uporabno dovoljenje za rekonstrukcijo poslovnega objekta in spremembo namembnosti v apartmajski objekt, ki stoji na parc. št. 1824/1, k.o. Portorož. Iz uporabnega dovoljenja in obrazca Prijava Gradbišča izhaja, da je bil izvajalec in investitor (naročnik) del izbrani ponudnik (družba Bitermo d.o.o.). Družba Bitermo nepremičnine d.o.o. v času izvajanja (in zaključka) del v letu 2008 še ni bila ustanovljena, iz delitvenega načrta pa izhaja, da je izbrani ponudnik na navedeno družbo oddelil tudi apartma z oznako 34.E (vložek št. 3096/34, k.o. Portorož), ki je eden od etažnih delov stavbe na parc. št. 1824/1, k.o. Portorož, in na katerem naj bi se po pojasnilih izbranega ponudnika izvajala referenčna dela, medtem ko naj bi bili ostali deli etažne lastnine prodani na trg. Na prevzemno družbo so bile prenesene tudi pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s prenesenim premoženjem, prevzemna družba pa je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja, ki so v zvezi s tem premoženjem.

Ne glede na dejstvo, ali je na prevzemno družbo Bitermo nepremičnine d.o.o. prešel celoten ali del objekta, na katerem naj bi se izvajala referenčna dela, in ali ta prenos prevzemni družbi zaradi univerzalnega pravnega nasledstva daje tudi pravico potrjevanja in ocenjevanja izvedenih del izbranemu ponudniku na tem objektu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi ta dela v vsakem primeru lahko ocenil in potrdil sam izbrani ponudnik, ki je bil hkrati izvajalec in naročnik (investitor) del. Takšnih referenc razpisna dokumentacija ni izključevala kot neustreznih, o čemer med strankama tudi ni spora, iz naročnikovih pojasnil pa izhaja, da takšne reference sprejema kot ustrezne. Ker je izbrani ponudnik za navedena dela v ponudbi predložil Obrazec št. 9 (Referenčno potrdilo), ki ga je sicer podpisal drug subjekt (družba Bitermo nepremičnine d.o.o.), referenčni posel pa je navedel tudi v Obrazcu št. 8 (Seznam izvršenih gradenj), v katerem je podal (lastno) izjavo, da je posel uspešno izvedel, je naročnik po oceni Državne revizijske komisije na podlagi navedenih ponudbenih dokumentov lahko ustrezno ugotovil vsebino in uspešnost izvedenih del. Kot že ugotovljeno, pa je naročnik podatke iz navedenih dokumentov v postopku pregledovanja ponudbe izbranega ponudnika še dodatno preveril s pridobitvijo pojasnil in dokazil, zaradi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja pri presoji ustreznosti potrditve referenčnega posla, s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Ker vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 11. 2013



Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Obalni dom upokojencev Koper, Krožna cesta 5, Koper
- Odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, Ljubljana
- Bitermo d.o.o., Liminjanska cesta 115, Portorož
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.