018-362/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-362/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Izvedba GOI del z dobavo in vgradnjo medicinske opreme za Urgentno center Splošne bolnišnice Izola v okviru projekta Mreža urgentnih centrov?, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje in Makro 5 Gradnje d.o.o., Obrtniška cesta 5, Koper, ki ju zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.10.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila ?Izvedba GOI del z dobavo in vgradnjo medicinske opreme za Urgentno center Splošne bolnišnice Izola v okviru projekta Mreža urgentnih centrov?. Predmetno javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 17.05.2013, pod št. objave JN 5859/2013.

Naročnik je dne 12.07.2013 sprejel Odločitev o izločitvi vseh ponudb v postopku javnega naročanja št. 4110-17/2012-69, z dne 23.08.2013. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je vseh pet prejetih ponudb nepopolnih (ena ponudba je neprimerna, dve ponudbi, vključno z vlagateljevo, sta nepravilni, preostali dve ponudbi pa nesprejemljivi). Naročnik je navedel, da je vlagateljeva ponudba (ki se je uvrstila na tretje mesto) nepopolna zato, ker pri sedmih postavkah ni vpisal cene, niti v zvezi s tem ni zapisal nikakršnega pojasnila.

Vlagatelj je dne 02.09.2013 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 10.09.2013, vlagatelj jo je prejel dne 12.09.2013.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 24.09.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija ni predvidela izločitve ponudbe v primeru neizpolnjenega predračuna. Takšna sankcija je (v točki VI. - Izpolnitev ponudb) predvidena le v primeru, če ponudbe ne bodo imele vseh zahtevanih obrazcev, dokazil in potrdil. V točki 37 (Popis del) je predvideno le, da mora Popis del vsebovati elemente za izvedbo vseh del, ki so potrebna za izvedbo in izročitev predmeta javnega naročila, ki jih mora opraviti izvajalec. Naročnik je tudi predvidel, da ponudniki v celoti sprejemajo razpisne pogoje (točka B 05), takšno izjavo pa so morali tudi podpisati (Obrazec E 00 - Temeljna izjava). Vlagatelj še zatrjuje, da naročnik pri spornih postavkah ni predvidel cene na enoto in količine, temveč zgolj oceno stroškov. Gre za postavke nepredvidenih del, ki so vpisana v gradbeni dnevnik in potrjene s strani s strani nadzornega organa, kjer je pri enoti mere naveden pavšal (PAV) ter količina (1). Polje Cena/EM ne vsebuje formul, zadnji stolpec (Znesek brez DDV) pa je vseboval samo navedbo, da je cena enaka polju, kjer ni formule. Popis del v spornih postavkah ni vseboval formul, ki bi preračunale 10 % zneska od določene pozicije ali seštevka slednjih. Tako je bilo nejasno, od katerih postavk naj vlagatelj upošteva 10 % vrednost. 10 % od vrednosti 0 je 0, kar pomeni, da je bila vrednost, vpisana pri teh postavkah, pravilna. Čeprav je naročnik vedel, da mora v postavkah, kjer je potrebno vpisati nepredvidena dela v %, določiti tudi od katerih pozicij se ta odstotek računa, je navedeno zagotovil le v popisih strojnih instalacij. Tam je s formulo določeno, od katerih postavk (oziroma seštevkov postavk) je potrebno pripraviti preračun nepredvidenih del. Popisi so narejeni tako, da se preko vpisanih formul avtomatsko preračunavajo zneski posamezne postavke, na koncu vsakega excel lista pa se naredi avtomatski seštevek vseh postavk na tem listu, ta seštevek pa se avtomatsko prenese v rekapitulacijo datoteke in v skupno rekapitulacijo. Odklenjene so le tiste celice, kjer se vpisuje cena na enoto mere in celice v stolpcu Kataloška številka. Naročnik je torej določil, da se formule preračunavajo avtomatsko, zaradi česar ponudniki tega niso bili dolžni storiti sami. Vlagatelj še navaja, da so formule v delu, ki se nanaša na Zunanjo ureditev, zapisane tako, da se nepredvidena dela ne seštevajo v skupni seštevek, pač pa v pozicijo rekapitulacije, in sicer med Neupravičene stroške. Dejstvo je tudi, da formula, ki naj bi množila količino in ceno na enoto postavke Nepredvidena dela, ni bila nastavljena, zaradi česar je vlagatelj verjel, da je potrebno vpisati ceno v razdelek Znesek brez DDV. Vlagatelj je razumel, da so ti stroški neupravičeni in da so odvisni od potrditve nadzornega organa, zato je predvidel ceno 0. Drugo neskladje, ki se nanaša na popise, je v določitvi Preddel za Upravičeni strošek. Naročnik je, kot izhaja iz dodatne obrazložitve, želel, da bi se morala nepredvidena dela izločiti iz postavke ali seštevka postavk upravičenih del, da pa bi se morala vpisati v tabelo Neupravičeni stroški 10 %. Ta postavka bi se morala glasiti Upravičeni stroški. Naročnik je v dodatni obrazložitvi zapisal, da je prišlo v popisih do določenih nomotehničnih napak in da so te napake ugotovljene v nekonsistentnih navedbah upravičenih in neupravičenih stroškov ter nepredvidenih del. Naročnik je tako priznal, da je storil napako, takšna napaka pa ne more iti v škodo ponudnikov. Naročnik je v dodatni obrazložitvi tudi navedel, da je vrednost postavke Nepredvidena dela lahko drugačna od 10 %, in sicer zato, ker ni navedel od česa se obračunava teh 10 %. Naročnik je očitno štel, da so lahko ponudniki sami določali, kakšen procent nepredvidenih del bodo ponudili. Povsem neenakopravno in diskriminatorno pa je, da naročnik navedbo manjšega procenta od desetih smatra kot ustrezno, cena 0 pa je neustrezna. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-112/2013 in navaja, da bi moral naročnik (pred sprejemom odločitve) ponudnike pozvati k pojasnilu, ali so manjkajoče postavke morebiti zajete v kakšni drugi postavki. Glede na zahtevo, da mora popis vsebovati elemente za izvedbo vseh del, ki so potrebna za izvedbo in izročitev predmeta javnega naročila, je jasno, da so nepredvidena dela vključena v drugih postavkah. Če bi bil vlagatelj pozvan k pojasnilu, ne bi spremenil nobenega elementa, v katerega ni dovoljeno poseči, temveč bi pojasnil le, zakaj je pri spornih postavkah vpisal ceno 0. Vlagatelj še navaja, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje računskih napak, saj bi moral te odpraviti naročnik. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik v dodatni obrazložitvi, poleg izločitvenih razlogov, ki jih je v navedel v izpodbijani odločitvi, navedel še dodatne razloge, kar ne bi smel storiti (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-409/2012-6). Vlagatelj navaja, da je na mestih, kjer ni navedel proizvajalca, ponudil takšno blago, kot ga je zahteval naročnik. Pri postavkah, kjer ni predložil prospektov, je prav tako ponudil takšno blago in storitve, kot jih je zahteval naročnik, zato v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, prospektov ni bil dolžan predložiti.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 4110-17/2012-78, z dne 04.10.2013). Naročnik navaja, da vlagatelj v sporne postavke ni vpisal ničesar in torej ni vpisal cene 0. Vlagatelj ni izpolnil celic, kjer je predviden vnos cene na enoto. Naročnik pojasnjuje, da je pri konkretnih postavkah opravil testni preizkus vpisovanja cen na enoto in ugotovil, da je formula seštevka med ceno na enoto in količino pravilna. Tako bi vlagatelj lahko brez težav vpisal ceno na enoto 0 in na koncu dobil seštevek 0. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljem, da v primeru neizpolnitve ponudbenega predračuna, ni predvidena sankcija izločitve. Naročnik navaja, da so morali ponudniki izpolniti in predložiti popise z rekapitualcijami ponudbene cene tako v tiskani obliki kot tudi v elektronski verziji. Tudi ponudbeni predračun sodi med obrazce, ponudniki pa so morali, v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, izpolniti vse obrazce. Naročnik pojasnjuje, da je bila iz enakih razlogov izločena tudi ponudba cenovno najugodnejšega ponudnika (družbe VG5 d.o.o.). Naveden ponudnik namreč ni navedel cene na enoto v točkah: Ventilacija - OP1, OP2 in Ventilacija - Urgenca - ostalo. Vlagateljeva navedba o tem, da so morali ponudniki prevzeti vsa dela, ki so potrebna za izvedbo obveznosti, pa tudi ne predstavlja razloga, da vlagatelju ni bilo potrebno v celoti izpolniti ponudbenega predračuna. Naročnik zatrjuje, da je pri opravi testnega preizkusa ugotovil, da je v celicah, ki jih vlagatelj ni izpolnil, ustrezna formula. Če bi vlagatelj izpolnil ceno na enoto oziroma ponudil ceno za pavšal, bi Excel avtomatično preračunal v celico Znesek brez DDV. Naročnik še dodaja, da je bila vrednost 0 v celici Znesek brez DDV zapisana že v ponudbenem predračunu in je vlagatelj ni zapisal sam. Poleg tega vlagatelj tudi ni zastavil vprašanja, kako naj v spornih celicah izpolni ponudbeni predračun. Naročnik opozarja na svoj odgovor, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil dne 28.06.2013, s katerim je ponudnikom naložil, naj morebitne napake iz ponudbenega predračuna popravljajo ročno, ravno tako naj ravnajo tudi v primeru, če je celica cena/EM zaklenjena. Naročnik tudi navaja, da je vlagateljevo zatrjevanje, da je v zaklenjeno celico vpisal ovrednoteno vrednost 0, nenavadno, saj je slednje brez poznavanja gesla, ki ga ima zgolj naročnik, nemogoče. Vlagatelj pa je v delu Gradbena dela, Zidarska dela, in sicer v postavki 15 (Izdelava projekta izvedenih del - PID), obrazec, ki je bil pripravljen na enak način, izpolnil pravilno. Naročnik se ne strinja, da vlagatelj s pojasnilom spornih postavk ne bi spreminjal cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali, na drugačno razvrstitev ponudbe. Naročnik še navaja, da je dodatna obrazložitev del odločitve o oddaji, saj le dodatno pojasnjuje razloge naročnika. V kolikor bi menil, da je že v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel vse razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, bi vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel. Sicer pa se je vlagatelj z vsemi razlogi za izločitev seznanil pravočasno. Naročnik v zvezi s tem še navaja, da vlagatelj (vsaj) pri postavki v poglavju Ogrevanje, hlajenje, in sicer v podpoglavju 2 (Konvektorski razvodni elementi), ni uspel izkazati, da je njegova ponudba popolna. Vlagatelj v tej postavki ni ponudil zahtevane UV žarnice, oziroma iz njegove ponudbe ni razviden ekvivalent z referencami v bolniških objektih.

Naročnik je z vlogo, z dne 11.10.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 17.10.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 18.10.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Glede (ne)izpolnjenih postavk ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in navaja, da celica ni vsebovala formule, saj je edina formula v Tabeli 2, v stolpcu Znesek brez DDV, in sicer: Znesek brez DDV = cena/EM. Cena/EM pa ne vsebuje formule, ki bi seštevala določene pozicije in od slednjih preračunala 10 %. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na ponudbo družbe VG5 d.o.o. Naveden ponudnik je imel namreč jasna navodila, kaj mora ponuditi in v kakšni količini, tudi formula v tej tabeli preračunava vrednosti. Pri tem je razlika v tem, da ponudnik VG5 d.o.o. v tej poziciji ni napisal nič, prav tako ni pojasnil, da je sporna postavka vključena v kateri drugi poziciji. Vlagatelj poudarja, da je opis postavk, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena, drugačen, saj je točno določal, kaj je vrednost del, katero mora ponuditi ponudnik. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da ni dovolil odklepanja celic. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik navedeno dovolil z odgovorom na Portalu javnih naročil, ki ga je podal v zvezi z opozorili ponudnikov, da formule ne delujejo. Da se naročnik zaveda, da je vlagateljevo ponudbo neupravičeno izločil, priča tudi dejstvo, da niza nove in nove pomanjkljivosti, ki bi jih moral odkriti pred sprejemom izpodbijane odločitve in vlagatelja pozvati k pojasnilom. Dodatno ugotovljene pomanjkljivosti so namreč zgolj formalne napake, ki jih vlagatelj lahko pojasni. Ob neskrbno pripravljeni razpisni dokumentaciji je potrebno poudariti, da je naročnik prejel tri ponudbe (izmed petih), ki so bile v okviru zagotovljenih sredstev. Naročnik pa več kot očitno ne želi izbrati nobene ponudbe in ne želi zgraditi razpisanega objekta. Najbolj nesprejemljivo je dejstvo, da bodo zaradi nestrokovno pripravljene razpisne dokumentacije največjo izgubo trpeli bolniki ter da bo naročnik izgubil 85 % sredstev EU, saj naročila ne bo mogoče izpeljati do konca leta 2013.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je spor, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila nezakonito navedel dodatne razloge, ki jih ni navedel že v izpodbijani odločitvi.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel dodatne razloge, ki so vplivali na izločitev vlagateljeve ponudbe. Šele iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je torej mogoče razbrati vse razloge, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba, kot nepopolna, izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Iz določil prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti z ugotovitvami in razlogi zanjo ter o njej (skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2) pisno obvestiti ponudnike. Poleg tega daje ZJN-2 ponudniku, ki ni bil izbran, v tretjem odstavku 79. člena še drugo možnost, in sicer se lahko po prejemu odločitve o oddaji naročila odloči, da ne bo takoj vložil revizijskega zahtevka, temveč bo pred tem od naročnika zahteval (najkasneje v petih dneh od prejema odločitve) še dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko neizbrani ponudnik od naročnika zahteva dodatno obrazložitev o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Institut izdaje dodatne obrazložitve odločitve oddaje javnega naročila, ki je predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen), je namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Namen predmetnega instituta je v tem, da se ponudnik seznani z vsemi okoliščinami, zaradi katerih njegova ponudba ni bila izbrana, oziroma da na podlagi pridobljenih podatkov oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja in razpisno dokumentacijo in se posledično lahko odloči, ali bo (oziroma ne bo) vložil zahtevek za revizijo. Ponudnik lahko namreč, zlasti v primeru, kadar odločitev o oddaji naročila ni v ničemer obrazložena, šele na osnovi prejete dodatne obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil z obrazložitvijo iz prejetega dokumenta. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila naj bi bila zato vsaj takšna, da je mogoče iz nje razbrati vse razloge za nepravilnost, neprimernost oziroma nesprejemljivost ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev, oziroma da je mogoče iz nje razbrati dodelitev točk po merilih za ocenitev ponudb.

Čeprav je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve (poleg razlogov, ki jih je navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločitve) navedel tudi nove razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, pa z navedenim niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi v predmetnem postopku pravnega varstva. Vlagatelj je namreč po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (pravočasno) vložil zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve in iz dodatne obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz več razlogov: 1. ker v sedmih postavkah Popisa del (vse se nanašajo na Nepredvidena dela in na Zunanjo ureditev - na Preddela, Zemeljska dela, Tlake, Meteorno kanalizacijo, Fekalno kanalizacijo, Podporne konstrukcije in Promet) ni vpisal cene na enoto, 2. iz razloga, ker pri štirinajstih pozicijah Popisa del ni navedel proizvajalca, tipa in kataloške številke, 3. ker pri elektroinštalacijskih delih ni predložil prospektov ter 4. zato ker v podpoglavju 2 (Konvektorski razvodni elementi) ni ponudil zahtevane UV žarnice.

Predmet javnega naročila je izvedba gradbeno obrtniških del z dobavo in vgradnjo medicinske opreme za urgentni center. Podrobnejši opis vseh razpisanih del izhaja iz Popisa del (ki predstavlja tudi Ponudbeni predračun). Ponudniki so morali Popis del, skladno s VI. točko Splošnih navodil ponudnikom (Izpolnitev ponudb), izpolniti ter ga predložiti v tiskani in elektronski obliki. Naročnik je v XIII. točki Splošnih navodil ponudnikom (Priprava ponudbe) med drugim navedel:

?Naročnik je v Popisih del in opreme navedel opise, tipe, modele opreme (po terminom oprema so mišljeni materiali, produkti v gradbenih, obrtnih in istalacijskih delih, strojna in elektro oprema, stavbno pohištvo, itd ?) tudi s točno določenimi tipi in proizvajalci. S tem je
naročnik želel definirati nivo zahtevane opreme na objektu. Ponudniki morajo v svoji ponudbi ponuditi opremo, ki je s tehničnega vidika enaka ali enakovredna kot ta, ki je navedena v popisih. Zahteva se, da v kolikor ponudnik ponuja opremo, ki je drugačna od navedene v popisih, priloži tehnične karakteristike in prospektni material, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanja zahtev, kot so navedene v popisih. To stori tako, da v koloni popisov (Kataloška št.) navede osnovne podatke o opremi. V tej koloni tudi označi, na kateri prospekt se postavka nanaša. Tehnične karakteristike in prospekte priloži v ločen fascikel, in sicer po vrstnem redu, skladno z vrstnim redom popisov in enakimi oznakami v koloni Kataloška št. V kolikor ponudnik ne predloži za posamezno postavko iz popisa drugi opis za ponujeno opremo, se smatra, da ponuja točno takšno opremo, kot je navedena v popisih. Ponudniki morajo tudi upoštevati navodila napisana v uvodu popisov.?

Naročnik je dne 20.06.2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 7623/2013, v navedenem delu spremenil razpisno dokumentacijo. Naročnik je obvestil ponudnike, da je objavil nov čistopis popisov in navedel:

?Navedba tipa in proizvajalca ter kat. št. ponujenega blaga je nujna tudi pri vseh postavkah, ki so v sivem odtenku, vendar imajo naveden referenčni proizvod (kot npr. enakovredno ?). Ponudniki za te postavke predložijo tudi prospektni material, ki ga označijo v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji.?

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem Popisa del prejel vrsto vprašanj.

Naročnik je dne 20.06.2013 pojasnil, da so dodatna navodila, z dne 20.06.2013, vezana na navedbo izdelka in tipa, ki ga ponuja ponudnik, in da skladno z navedeno objavo vztraja pri zahtevah tehničnega dela razpisne dokumentacije ter da morajo ponudniki navesti tip in proizvajalca ter kataloško številko ponujenega produkta. Da morajo ponudniki poleg celic v sivem odtenku navesti tip proizvajalca in kataloško številko tudi pri vseh postavkah, kjer je naveden referenčni proizvod, so bili ponudniki ponovno opozorjeni z naročnikovim odgovorom, ki je bil dne 20.06.2013 objavljen na Portalu javnih naročil. Naročnik je tokrat tudi navedel, ?da morajo ponudniki navodilo striktno upoštevati, saj v nasprotnem primeru to pomeni nepopolno ponudbo?. Naročnik je ponudnike z odgovorom, ki ga je dne 26.06.2013 objavil na Portalu javnih naročil, tudi obvestil, da morajo vpisati tip, proizvajalca ter kataloško številko tudi pri vseh postavkah, ki niso v sivem odtenku in imajo naveden referenčni proizvod. Hkrati je zahteval od ponudnikov, da za vse proizvode predložijo tudi kataloge.

Naročnik je v zvezi z izpolnjevanjem popisov prejel naslednje vprašanje:

?Prosimo, da pojasnite, kako naj ponudnik pripravi tehnično dokumentacijo, da bo zadostil zahtevi naročnika v odgovoru, objavljenem dne 26.06.2013, za naslednje postavke iz ponudbenega predračuna: označevanje kablov, razni priklopi in podobne postavke. Pozivamo naročnika, da zahtevo po izpolnjevanju tehničnega dela razpisne dokumentacije (proizvajalec, tip, kataloška številka, prospekti ?) umakne, saj je zahteva nesmiselna.?

Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 28.06.2013).

?Vse ponujene postavke morajo ustrezati normativom v popisih, kar je mogoče preveriti le z navedbo tipa proizvajalca in kataloške številke. V kolikor ni mogoče drugače, naj se navodila uporablja smotrno, vendar z jasno obrazložitvijo.?

Iz navedenih odgovorov izhaja, da so morali ponudniki v Popisu del za vse ponujene produkte navesti (vpisati) tip, proizvajalca ter kataloško številko ter predložiti prospekte (kataloge). Iz naročnikovih navodil je mogoče tudi razbrati, da navedena zahteva velja tudi oziroma zlasti za vse tiste postavke, v katerih so navedeni referenčni proizvodi. Izjemo je dopustil le pri tistih postavkah, kjer ponudniki navedenih podatkov iz objektivnih razlogov ne morejo vpisati (pri postavkah kot npr. označevanje kotlov, razni priklopi itd ...), vendar so morali ponudniki (tudi) v tem primeru nevpis zahtevanih podatkov jasno obrazložiti.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je predložil Popis del, vendar ga v enajstih postavkah ni izpolnil z zahtevanimi podatki. Vlagatelj jih ni vpisal v naslednjih postavkah: 1.) Obrtniška dela - pozicija 22 - Enokrilna vrata - kot npr. sistem Rotos ali enakovredno, 2.) Ključavničarska dela - pozicija 1 - Hitrotekoča vrata - kot npr. Albany door sistems ali enakovredno, 3.) Podopolagalna dela - pozicija 2 - Dvokomponentna epoksidna barva za beton kot npr. Epoksil ali enakovredno, 4.) Stikalni bloki - pozicija 6 - Naprava za lokacijo napake izolacije - tip Bender EDS ali enakovredno, 5.) Sistem aktivne požarne zaščite - pozicija 11- Adresibilbni LSN - kot na primer FLM-420-RLV, 6.) SOS Sestrski klic - pozicija 5 - BUS kabel za LON omrežje - kot na primer Urmet, 7.) UPS naprava - pozicija 1 - kot na primer Secomec Mastery Green Power 40, 8.) Sanitarni elementi - pozicija 54 - Konzolno stranišče - na primer Ceramica Dolomite, 9.) Indukcijski konvektorji razvodi in elementi - pozicija 3 - Regulacijski balansirni ventil - na primer Danfoss, 10.) Priklop ogrevne in hladilne vode na klimate - pozicija 13 - Negorljivi cevovodi z gorljivo izolacijo - na primer Tinde, in 11.) Medicinski plini: 1. Komprimiran zrak - pozicija 8 - Negorljivi neizolirani cevovodi - na primer Tinde, 2. Kisik - pozicija 7 - Negorljivi neizolirani cevovodi - na primer Tinde 3. Vakuum - pozicija 7 - Negorljivi neizolirani cevovodi - na primer Tinde ter 4. Dušikov oksidul - pozicija 9 - Negorljivi neizolirani cevovodi - na primer Tinde. Vlagatelj pri nobeni izmed navedenih pozicij tudi ni navedel, da zahtevanih podatkov zaradi kakršnegakoli razloga ni mogel vpisati. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje zgolj na ?prvotno? navodilo naročnika in zatrjuje, da proizvajalcev, tipov in kataloških številk ni navedel iz razloga, ker je v njih ponudil točno takšno blago, kot ga je zahteval naročnik.

Prvotna razpisna dokumentacija je sicer res dopuščala, da ponudniku v primeru, ko ponuja točno takšno opremo, kot jo je (kot referenčno) določil naročnik, podatkov o proizvajalcu, tipu in kataloški številki, ni potrebno vpisati. Ker pa je naročnik z odgovori in s spremenjenimi navodili (ki so, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, postali del razpisne dokumentacije) izrecno zahteval vpis teh podatkov tudi (in zlasti) v primeru navedenih referenčnih proizvodov, vlagateljevim navedbam ni bilo mogoče slediti. Ker je bila razpisna dokumentacija v spornem delu jasna in nedvoumna, je potrebno razlog za nastalo situacijo pripisati bodisi vlagateljevemu nenatančnemu izpolnjevanju Popisa del bodisi njegovemu nedoslednemu spremljanju objavljenih sprememb razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil.

Naročnik je v posameznih postavkah Popisa del določil tehnične zahteve, pri čemer je v vseh pozicijah, ki se nanašajo na opremo (bodisi na medicinsko bodisi na drugo opremo), določil tehnične zahteve in navedel ime proizvajalca in povečini tudi tip opreme. Iz opisa tehničnih zahtev je razvidno, da je naročnik pri tem upošteval deveti odstavek 37. člena ZJN-2, ki določa: ?Če tega ne opravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo ali "enakovredni".? Naročnik je ob navedbi imena proizvajalca ali tipa opreme torej dopustil, da ponudniki ponudijo enakovredno opremo in ne le tisto, ki je bila na ta način primeroma opisana. Ker lahko naročnik imena proizvajalcev ali konkretne tipe opreme (kot je razvidno iz citiranega določila devetega odstavka 37. člena ZJN-2) navede le primeroma, takšnega opisa ni mogoče razumeti kot specifikacije opreme, temveč le kot pomoč pri splošnem opisu oziroma navodilo, kakšne lastnosti opreme pričakuje naročnik. Specifikacija konkretne ponujene opreme pa je nedvomno dolžnost ponudnika, zlasti v primeru, kadar naročnik to izrecno zahteva. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov izrecno zahteval, da v Popis del vpišejo proizvajalca ponujene opreme, tip opreme in njeno kataloško številko. To naročnikovo zahtevo so bili ponudniki dolžni upoštevati, saj je lahko naročnik le na ta način ugotovil, katero opremo ponuja ponudnik in ali je ponujena oprema skladna z njegovimi zahtevami.

Ker vlagatelj v navedenih postavkah Popisa del, ni navedel katere proizvode ponuja, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot popolne. Oprema oziroma razpisani proizvodi predstavljajo predmet ponudbe in kasnejše pogodbe in so, poleg cene, eden izmed bistvenih elementov pravnega posla. Ponudbe, v kateri njen predmet, kljub izrecni zahtevi naročnika, ni v celoti opredeljen pa tudi ni mogoče (kot pravilno navaja tudi naročnik) obravnavati kot formalno nepopolne. Vlagatelj bi s tem, ko bi naročniku naknadno ?pojasnil? kaj v spornih postavkah pravzaprav ponuja, posegel v jedro ponudbe oziroma v tisti del, v katerega ni dovoljeno posegati. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 namreč določa, da ponudnik v določenih delih ponudbo sicer lahko dopolni, ne sme pa (med drugim) spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija se prav tako strinja z naročnikom, da je vlagateljeva ponudba nepopolna tudi iz razloga, ker vlagatelj v postavki Konvektorski razvodi in elementi, in sicer v poziciji 2 (Stropni ventilatorski konvektor kasetne izvedbe) ni ponudil zahtevane UV žarnice.

Naročnik je Popisu del za stropni ventilatorski konvektor kasetne izvedbe postavil naslednje zahteve (tehnične karakteristike):

? - 2 cevni sistem,
- sprednja maska iz plastičnega materiala,
- tangencialni ventilator z neenakomerno razporeditvijo lopatic na ventilatorju omogoča nižjo stopnjo zvočnega tlaka,
- visokoučinkoviti filter,
- motor ventilatorja ima tri hitrosti,
- zbiralnik kondenzata je odstranljive izvedbe - tako je omogočen dostop do cevnega registra in ventilatorskega motorja, ter ima črpalko za kondenz,
- toplotni izmenjevalnik je iz bakrenih cevi z aluminijastimi lamelami, ki so pritrjene direktno na bakrene cevi
- vgrajena UV žarnica na vstopni strani v toplotni izmenjevalec, ki uspešno dezinfecira zračni filter ter nabran kondenzat v lovilni ponvi,
- modul za upravljanje mora imeti vodilo fieldbus skladen z ISO 11898- 1:2003 preko katerega se napaja.?


Naročnik je pri stropnem ventilatorskem konvektorju kasetne izvedbe (med drugim) zahteval, da ima vgrajeno UV žarnico (na vstopni strani v toplotni izmenjevalec), ki uspešno dezinfecira zračni filter ter nabran kondenzat v lovilni ponvi. Čeprav je naročnik, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, v zvezi z zahtevano UV žarnico prejel vrsto vprašanj (z enim izmed njih je potencialni ponudnik spraševal, čemu je naročnik sploh zahteval UV žarnico ter zahtevi nasprotoval iz razloga, ker naj bi takšno zahtevo izpolnjeval le eden, mogoče dva dobavitelja, eden pa je celo zapisal, da dobavitelji konvektorjev stropne izvedbe z UV žarnico sploh nimajo) pa zoper navedeno zahtevo nihče izmed ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj torej imel možnost (v kolikor je bil mnenja, da naročnikova zahteva, ki se nanaša na UV žarnico ni določena v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Ker je vlagatelj v Popisu del izrecno navedel, da zahtevan konvektor ponuja ?brez UV žarnice?, njegova ponudba ni primerna in (posledično) popolna. Poleg tega vlagatelj v zvezi s tem niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, ni navedel ničesar.

Ker je vlagateljeva ponudba nepopolna že iz navedenih razlogov, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov ni obravnavala. Njihova morebitna utemeljenost namreč ne bi več mogla vplivati niti na status vlagateljeve ponudbe niti na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29.10.2013


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu