018-345/2013 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-345/2013-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila ?Izdelava in dobava registrskih in preskusnih tablic za motorna in priklopna vozila?, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik UTSCH ADRIA, d.o.o., Štefanova 13A, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Fatur, o.p., d.o.o., Mestni trg 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 10. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 29. 8. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, 15. 3. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN3030/2013, 19. 3. 2013 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2013/S 055-090263. Dne 31. 7. 2013 je naročnik izdal dokument ?Odločitev o oddaji javnega naročila?, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika KIG, d.d., Zagorica 18, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik ponudbo vlagatelja, ki nastopa skupaj s partnerjem Erich Utsch, AG, Marienhütte 49, Siegen, Nemčija, izločil kot nepravilno in neprimerno, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelj nima ustrezne registracije, da ne razpolaga z zahtevanimi referencami, da ne zagotavlja ustreznega varovanja prostorov ter da ni predložil ustrezne tehnične dokumentacije in certifikatov.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 29. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj predlaga tudi izdajo sklepa o zadržanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik napačno ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna, prav tako pa naj bi bila tudi napačna ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in najugodnejša. Po mnenju vlagatelja je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave, saj ima ponudba izbranega ponudnika na enakih mestih enake oz. hujše napake, spregledal pa je tudi, da ne ustreza tehničnim specifikacijam. Poleg tega sta bila pečat in vrvica na ponudbi izbranega ponudnika pred izvajanjem vpogleda poškodovana, zaradi česar obstaja sum ponarejanja oz. menjavanja listin. Vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika in navaja, da zaradi tega ni mogel navesti vseh dejstev in dokazov. Na vpogledu je vlagatelj ugotovil, da je izbrani ponudnik izvajal pritisk na naročnika in blatil vlagatelja, očitno pa se je tudi neupravičeno seznanil s podatki iz vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik na vpogledu kršil določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter ustavne pravice vlagatelja. Odločitev o oddaji naročila je bila podpisana nečitljivo, v spisu pa ni bilo pooblastila resornega ministra, temveč je bilo to navedeno v zapisniku šele naknadno. Naročnik je vlagatelju skoraj popolnoma onemogočil vpogled v dokumentacijo in se je na vpogledu arbitrarno odločal, da bodo dokumenti brez oznake ?zaupno? izvzeti iz vpogleda. Vlagatelj v nadaljevanju navaja argumente za popolnost svoje ponudbe:

- V zvezi z vprašanjem registracije vlagatelj navaja, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi. V času oddaje ponudbe je bil vlagatelj registriran za proizvodnjo registrskih tablic, torej za kovanje, tiskanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, površinsko in toplotno obdelavo kovin ter mehansko obdelavo kovin. Navedba naročnika, da vlagatelj ni registriran za dejavnost C 25.990 ? Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov, kamor sodijo registrske tablice, zato ne drži. Naročnikovo povezovanje registrirane dejavnosti s standardno klasifikacijo dejavnosti tudi nima podlage v predpisih, saj Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, številka 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1) določa, da je gospodarska družba pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Standardna klasifikacija dejavnosti je uporabna za statistične namene in ne more imeti negativnega vpliva na pravno varnost poslovanja v Sloveniji. Zavajajoča je tudi izjava naročnika, da naj bi vlagatelj ob pojasnilu neobičajno nizke ponudbe navajal ustrezno panogo C 25.990, saj se je vlagatelj opredeljeval samo v zvezi z njeno statistično funkcijo. Tudi če bi lahko samo dejavnost C 25.990 ? Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov predstavljala dejavnost, ki jo vlagatelj prevzema v ponudbi, nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da mora biti vlagatelj registriran na dan, ko poteče rok za predložitev ponudb. Ne glede na to pa je vlagatelj na dan vložitve ponudbe v svoji družbeni pogodbi imel navedeno tudi dejavnost C 25.990, ki je bila nekaj dni kasneje tudi izvedena v poslovnem registru AJPES.
- Naročnik je kršil prvi odstavek 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je zapisal, da iz predloženih podatkov ni uspel razbrati, ali referenčna dela zajemajo zahtevane materiale in tehnologije, saj bi moral od vlagatelja zahtevati dopolnitev ponudbe. Vlagatelj je v ponudbi navedel reference in kontaktne podatke, naročniku pa je poslal tudi dodatna pojasnila, pri čemer bi lahko naročnik obiskal tudi proizvodni obrat v Nemčiji. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral ugotoviti, da je vlagatelj glede na pretekle izkušnje sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, če bi reference preveril, česar ni storil. Vlagatelj je naročniku tudi pojasnil, katere tehnologije je uporabljal pri posameznih referenčnih partnerjih, zato naročnik vlagateljeve ponudbe ne bi smel izločiti iz postopka.
- Naročnik je kot razlog izločitve vlagateljeve ponudbe tudi navedel, da je vlagatelj predložil dokumentacijo v zvezi z varnostnimi zahtevami le za del proizvodnega procesa, ki bo potekal v Sloveniji, ni pa predložil dokazil za del proizvodnje, ki bo potekal v Nemčiji. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval, da se proces proizvodnje in uničenja tablic izvaja v Sloveniji in da mora ponudnik varovanje proizvodnih prostorov, prostorov za skladiščenje ter prostorov za distribucijo in uničevanje tablic dokazati v skladu s 3A obrazcem 5.3, kar naj bi pomenilo, da se ta dokazila lahko nanašajo le na Slovenijo, ne pa tudi na Nemčijo. Glede ostalega dela proizvodnega procesa naročnik ni postavil te zahteve, zato zdaj za nazaj spreminja razpisne pogoje. Točka 11.1.1 razpisnih pogojev zagotavlja le možnost nadzora naročnika nad celotnim postopkom, ne pa dokazovanje varovanja rudnikov aluminija in dalje do blanket. Dokaza za možnost nadzora naročnik ni predvidel, vlagatelj pa je prav zato povabil naročnika na ogled vseh prostorov. Če je naročnik mislil na točko 11.1.2 razpisa, pa je sam določil, da se elaborat predloži v roku 15 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Vlagatelj je ne glede na to tudi v Nemčiji izpolnjeval vse pogoje, saj je stopnja varovanja celo višja, kot zahteva naročnik. Vlagatelj poudarja, da je razpisna dokumentacija zahtevala pripravo varnostnega elaborata po izbiri ponudnika, glede proizvodnih procesov pa se je omejevala na vtiskovanje registrskih oznak in serijskih številk, skladiščenje, distribucijo in uničevanje tablic, saj se morajo te dejavnosti izvajati v Sloveniji. Vlagatelj je prav zato ustanovil družbo s sedežem v Sloveniji, naročnik pa zdaj za nazaj spreminja določbe razpisne dokumentacije. Tudi sicer pa bi naročnik moral omogočiti dopolnitev ponudbe, pri čemer ga je vlagatelj večkrat pozval, naj preveri način varovanja. V tem primeru bi ugotovil, da je varovanje prostorov ustrezno.
- Vlagatelj je v ponudbo predložil delavniške risbe, ki vsebujejo vse elemente, na podlagi katerih je mogoče izdelati registrske tablice. Naročnik sicer navaja le, da iz dokazil, ki naj bi dokazovala izpolnjevanje zahtev, ni jasno razvidna ustreznost uporabljenih materialov in vzorcev, to pa je po mnenju vlagatelja lahko le primer formalno nepopolne ponudbe. Vlagatelj je v času oddaje ponudbe izpolnjeval vse zahteve in standarde glede ustreznosti tablic, zato bi lahko bili neustrezni le ponudbeni dokumenti, ki bi jih bilo treba dopolniti, vendar naročnik vlagatelju to ni omogočil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer z naslednjimi navedbami:

- Izbrani ponudnik je kot reference navedel neznano število pogodb, sklenjenih z Ministrstvom za notranje zadeve. Štiri reference temeljijo na pogodbi iz leta 2007, katere veljavnost je bila podaljšana nezakonito, zato je pogodba, na podlagi katere je izbrani ponudnik dobavljal tablice, nična. Vlagatelj zato predlaga tudi uvedbo postopka o prekršku, saj je naročnik naročila oddajal brez ustreznega postopka. Pri vseh referencah, v katere je vlagatelj imel vpogled, gre torej za eno pogodbo, ki se je od leta 2010 podaljševala v nasprotju z ZJN-2.
- Izbrana ponudba ne vsebuje veljavnega certifikata o ustreznosti bele in črne barve za toplotni nanos tipografskih znakov.

Vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave, saj je naročnik vlagatelju očital, da iz referenčnih del niso razvidni vsi materiali in tehnologije, medtem ko je izbranemu ponudniku omogočil izpolnjevanje referenc. Vlagatelj je ponudbi priložil vsa dokazila, naročnik pa je favoriziral izbranega ponudnika, ki je kot referenco navedel eno pogodbo, ki se nezakonito podaljšuje od leta 2010. Tudi zahteve glede varovanja je naročnik uporabil v škodo vlagatelja, saj bi enakopravna obravnava pomenila, da izbrani ponudnik in njegov podizvajalec ne izpolnjujeta teh zahtev. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni dopustil vpogleda v dodatna pojasnila izbranega ponudnika, ter predlaga, naj v ta del dokumentacije vpogleda Državna revizijska komisija. Enako vlagatelj zatrjuje tudi glede izpolnjevanja tehničnih pogojev, saj vzorci registrskih tablic, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik ni priložil vzorcev retroodsevnih materialov za vse vrste tablic, saj je škatla z vzorci vsebovala le štiri različne vzorce. Ob tem vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik oz. podizvajalec že vsaj od leta 2007 ne dobavljata ustreznih tablic, saj je minimalna višina modrega polja neustrezna.

Izbrani ponudnik se je z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 10. 9. 2013, opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. Izbrani ponudnik najprej opozarja, da vlagatelj ni plačal ustrezne takse. V nadaljevanju opozarja, da se v postopku oddaje javnega naročila ne uporabljajo procesne določbe zakona, ki ureja upravni postopek. V zvezi z vpogledom izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj navedbe podaja le pavšalno, ne navaja pa nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi svoje navedbe utemeljil. Podlaga za označitev delov ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost je ZGD-1, izbrani ponudnik pa je sprejel sklep, s katerim je določil poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova ponudba ni bila spremenjena, saj je vrvica, s katero je bila zvezana ponudba, zaradi večkratnega pregledovanja le zlezla iz nalepke, pri čemer niti vrvica niti nalepka nista bili poškodovani. Izbrani ponudnik se strinja z naročnikovimi razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe, v zvezi z navedbami o nepopolnosti njegove ponudbe pa navaja, da vlagatelj v tem delu ni aktivno legitimiran. V nadaljevanju se izbrani ponudnik opredeljuje do revizijskih navedb o nepopolnosti njegove ponudbe in navaja, da je izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, hkrati pa zatrjuje, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni kršil načela enakopravne obravnave. Izbrani ponudnik zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je 19. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- V zvezi z vpogledom naročnik navaja, da je postopek vpogleda izvajal v skladu z določbami ZJN-2 in da je izbrani ponudnik predložil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, s katerim je kot poslovno skrivnost določil vsebino celotne ponudbe, razen količine iz specifikacije, cene na enoto, vrednosti posameznih postavk in skupno vrednost iz ponudbe. Tudi če posamezni dokumenti niso bili posebej označeni, jih je naročnik v skladu s sklepom obravnaval kot poslovno skrivnost in jih je bil dolžan varovati.
- Glede navedbe, da v spisu ni bilo pooblastila resornega ministra za podpis odločitve o oddaji naročila, naročnik navaja, da sploh ni jasno, kaj mu vlagatelj očita. Naročnik je vlagatelju posredoval številko pooblastila, na podlagi katerega je minister za podpis pooblastil drugo osebo.
- Naročnik zavrača tudi navedbe glede vpogleda v vlagateljevo ponudbo in poškodovanja pečata na ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je 16. 5. 2013 na naročnika naslovil dopis, v katerem je jasno navedeno, da je pripravljen na podlagi poznavanja predmeta naročila in javno dostopnih podatkov, vpogleda v vlagateljevo ponudbo pa ni bilo. Krivda, da je izbrani ponudnik videl vlagateljeve vzorce, pa je izključno vlagateljeva, navaja naročnik, saj njegova ponudba ni bila zvezana in zapečatena, zato je bilo to treba opraviti na javnem odpiranju ponudb. V zvezi z vezavo ponudbe izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da vrvica in pečat nista bila poškodovana, prišlo je le do tega, da se je vrvica zaradi pregledovanja izmaknila iz nalepke. Vlagatelj pa tudi sicer ne navaja, da bi prišlo do kršitev, temveč navaja le sum, da naj bi do kršitev lahko prišlo, kar po mnenju naročnika ne zadostuje.
- V zvezi z registracijo dejavnosti naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da lahko v postopku sodeluje ponudnik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, ta pogoj pa je moral izpolniti vsak izmed partnerjev v ponudbi, in sicer v času oddaje ponudbe. Ob preverjanju je naročnik ugotovil, da spada proizvodnja registrskih tablic v dejavnost C 25.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov, kot je določena v Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jo je treba upoštevati kot podlago za izvajanje dejavnosti in ni zgolj statistična kategorija. To je po mnenju naročnika potrdil tudi vlagatelj, ko se je pri pojasnilu neobičajno nizke cene skliceval na dejavnost C 25.990 in ko se je tudi naknadno sam doregistriral. Vlagatelj je bil navsezadnje ustanovljen za izdelavo registrskih tablic, zato bi moral biti v skladu z določbami ZGD-1 registriran za opravljanje te dejavnosti. Če je vlagatelj menil, da je naročnik s to določbo kršil ZJN-2, pa bi moral po mnenju naročnika zahtevek za revizijo vložiti pravočasno.
- Naročnik ne dvomi v vlagateljevo sposobnost izdelave in dobave registrskih tablic, vendar pa vlagatelj ni predložil popolne ponudbe, zato jo je moral naročnik izločiti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval izkazovanje treh referenčnih del, ki vključujejo izdelavo in dobavo registrskih tablic ali drugih izdelkov, ki temeljijo na materialih, s katerimi se izdelujejo tablice, razen tiskarske tehnologije za grbe, kar pomeni, da morajo biti navedeni materiali in tehnologije dejansko uporabljeni. Ker iz referenc, ki jih je predložil vlagatelj, niso bili razvidni vsi materiali in vse tehnologije, je naročnik vlagatelja pozval k pojasnilom. Vlagateljeva pojasnila so bila le pavšalna, z navzkrižnim sklicevanjem na posamezne dele ponudbe, iz katerih pa še vedno ni bilo razvidno, da vlagatelj izpolnjuje vse zahteve, ampak izkazuje le referenco izdelave blanketov registrskih tablic. Manjka torej referenca glede vtiskovanja znakov v registrske tablice, poleg tega pa vlagatelj tudi ni izkazal reference za barvanje registrskih oznak in tiskanje samolepilnih preskusnih tablic. Naročnik si ni ogledal proizvodnih obratov v Nemčiji, saj bi ogled lahko prišel v poštev le, če bi bil namenjen dodatnemu preverjanju navedb v pojasnilu vlagatelja. Ker pa je bilo že samo pojasnilo neustrezno, ogled ne bi mogel biti relevanten. Vlagatelj po mnenju naročnika tudi le pavšalno navaja, da bi moral naročnik zaradi njegove prisotnosti v 100 državah sklepati, da je sposoben izvesti naročilo, ne zatrjuje pa, da so reference, ki so predložene v ponudbi, ustrezne.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik zagotovi 24 urno varovanje prostorov, v katerih se bodo izvajala dela. To so morali ponudniki izkazati s predložitvijo opisa varovanja in s pogodbo oz. predpogodbo s subjektom, ki ima ustrezna dokazila za varovanje. Iz točke 11 Tehničnih specifikacij izhaja, da vsa dela okvirnega sporazuma zajemajo celoten postopek izdelave in dobave registrskih in preskusnih tablic, kjer bodo shranjene zaloge, materiali, polizdelki, izdelki ter tehnološka in informacijska oprema in kjer se bo izvajalo uničevanje tablic. Vlagatelj je zahtevana dokazila predložil le za del proizvodnega procesa, ki bo potekal v Sloveniji, ni pa predložil dokazil za del proizvodnje, ki bo potekal v Nemčiji. Proizvodni procesi, ki jih bo vlagatelj izvajal v Sloveniji, ne predstavljajo celotne proizvodnje registrskih tablic. Takšen proces vključuje še laminiranje, to je lepljenje samolepilne retroodsevne folije na aluminijasto podlago, in rezanje laminiranega aluminija na ustrezno dimenzijo. S tem nastane blanket registrske tablice, ki je varnostno zelo občutljiv, saj je iz njega mogoče brez težav izdelati registrsko tablico. Blanket namreč že vsebuje zaščitne elemente, kot npr. varnostno nitko, usmerjeno varnostno oznako in vgrajeno grafiko. Ker bo vlagatelj laminiranje izvajal v tujini, bi moral v ponudbi predložiti tudi opis varovanja za prostore v tujini. Naročnik je v razpisni fazi zahteval, da ponudniki predložijo opis varovanja, po sklenitvi okvirnega sporazuma pa morajo predložiti še elaborat varovanja, zato ne držijo vlagateljeve navedbe, da je opis mogoče priložiti tudi naknadno. Po mnenju naročnika ne gre za formalno nepopolnost, saj varovanje za prostore iz Nemčije v ponudbi ni bilo opisano.
- V 2. točki 8. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da morajo ponudniki predložiti tehnično dokumentacijo (delavniške risbe) za izdelane vzorce registrskih tablic, s prikazanimi detajli in prerezi vtisnjenega robu in znakov na tablici, kot globino vtiska pa je zahteval 1,3 do 2,0 mm oz. 1,0 do 1,6 mm, odvisno od velikosti registrske tablice. Pri pregledu vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil, da delavniške risbe za izdelavo registrskih tablic ne vsebujejo vseh elementov, na podlagi katerih bi se dalo izdelati vzorce registrskih tablic. Na delavniških risbah ni prikazanih detajlov in prerezov vtisnjenih znakov, iz stranskih pogledov pa je razvidno, da sta izbočena le rob tablice in prostor za namestitev grba, medtem ko znaki niso izbočeni. Priložene delavniške risbe torej ne ustrezajo predloženim vzorcem in ne izpolnjujejo vseh zahtev. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi zahteval, da mora ponudnik predložiti veljavne certifikate proizvajalca oz. neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti uporabljenih materialov in predloženih vzorcev. Iz dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj, ni razvidna enoznačna povezava med poročilom in vzorci tablic in zato ni razvidno, kateri vzorci so bili predmet preizkusa. Prav tako ni razvidno, po katerem standardu so bile preskušene fotometrične in kolorimetrične lastnosti retroodsevnih materialov. Iz dokumentacije tudi nista razvidna standard preskušanja barv za referenčni grb na staranje ter dimenzijska ustreznost vzorcev tablic. Poleg tega je naročnik ugotovil, da je poročilo izdal laboratorij, ki ni akreditiran za preskušanje po standardih EN 1939 in ISO 7591, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da morajo biti rezultati vsakega preskusa predstavljeni jasno, točno, nedvoumno in objektivno. Poročilo mora vsebovati vse podatke, ki jih želi odjemalec, predložena dokumentacija pa teh zahtev ne izpolnjuje. S poročilom je naročnik zahteval preizkus vzorcev registrskih tablic, zato naknadna predložitev poročila, ki bi se nanašal na iste vzorce, ni mogoča. Iz poročila, ki ga je predložil vlagatelj, tudi ni razvidna neposredna povezava z vzorci tablic. Ker gre za meritve, ki jih je mogoče izdelati v laboratoriju, je ustreznost mogoče dokazati le z ustreznim poročilom, če takega poročila ni, pa je treba ugotoviti, da zahteve niso izpolnjene oz. vsaj ne ustrezno izkazane, glede na naravo stvari pa naročnik vlagatelja ni mogel pozvati k predložitvi drugih poročil.
- Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do navedb v zvezi z nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika in navaja, da je ta izpolnil referenčne zahteve iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je tudi brez aneksov k pogodbi za izdelavo registrskih tablic v Sloveniji izkazal zadostno število referenčnih storitev, ob tem pa naročnik opozarja, da so bili vsi aneksi sklenjeni zakonito. Pravilnost izvedbe postopkov, ki jih navaja vlagatelj, je sicer po mnenju naročnika brezpredmetna, saj se z referencami ugotavlja usposobljenost ponudnikov, ne presoja pa se zakonitost postopkov.
- V zvezi s certifikatom o ustreznosti bele in črne barve za toplotni nanos tipografskih znakov naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil poročilo Zavoda za gradbeništvo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje zahtev, to poročilo pa je naročnik upošteval kot primeren dokaz. Glede barv za toplotni nanos je izbrani ponudnik predložil dva certifikata, ki oba izkazujeta izpolnjevanje pogojev.
- Naročnik zatrjuje, da je oba ponudnika obravnaval enakopravno. Oba je pozval k dodatnim pojasnilom, razpisne dokumentacije pa ni naknadno spreminjal. Izbrani ponudnik je po mnenju naročnika ponudbi priložil ustrezne vzorce registrskih tablic, saj ti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je 24. 9. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 9. 2013 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj v vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z vlogo z dne 30. 9. 2013, glede na uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013, v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki je spremenil določbo 71. člena ZPVPJN, pozvala k doplačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o doplačilu takse posredoval pravočasno, z dopisom z dne 4. 10. 2013.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na pomisleke izbranega ponudnika v zvezi s plačilom takse, pojasniti, da je naročnik v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila navedel, da znaša taksa za postopek pravnega varstva 10.000,00 EUR, kar je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki je veljal v času izdaje odločitve o oddaji naročila. 10. 8. 2013 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013, v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki je spremenil določbo 71. člena ZPVPJN ter s tem višno takse. Novela ZPVPJN-A se na podlagi prehodnih določb iz 14. člena uporablja za predrevizijske in revizijske postopke, ki so se pričeli po začetku veljavnosti novele, t. j. po 10. 8. 2013. V predmetnem postopku je bil zahtevek za revizijo vložen z vlogo z dne 29. 8. 2013, torej po uveljavitvi ZPVPJN-A, zato znaša taksa na podlagi 11. člena ZPVPJN?A, ki spreminja prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Glede na ponudbeno ceno izbranega ponudnika to pomeni, da znaša taksa za predmetni predrevizijski in revizijski postopek 25.000,00 EUR. Ker je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo v skladu z naročnikovim pravnim poukom plačal takso v znesku 10.000,00 EUR in ker se je v času od izdaje odločitve o oddaji naročila do vložitve zahtevka za revizijo spremenil procesni predpis, ki ureja višino takse, je Državna revizijska komisija vlagatelja v skladu s četrtim odstavkom 72. člena ZPVPJN pozvala, naj doplača takso in posreduje potrdilo o doplačilu. Vlagatelj je takso pravočasno doplačal v zahtevani višini in Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 4. 10. 2013 posredoval tudi potrdilo o doplačilu.

Vlagatelju je treba priznati tudi aktivno legitimacijo za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je bila vlagateljeva ponudba glede na merilo najnižje cene ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pa jo je zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb izločil kot nepopolno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da je njegova ponudba popolna oz. da je naročnik napačno ugotovil njeno nepopolnost, pri čemer naj bi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika tudi neenakopravno obravnaval. Če so njegove navedbe v tem delu utemeljene, bi vlagatelju, ki s predložitvijo pravočasne ponudbe izkazuje interes za dodelitev naročila, lahko nastala škoda, zato mu je treba v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN priznati aktivno legitimacijo. Ker je vlagateljeva ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo v delu, v katerem zatrjuje popolnost svoje ponudbe in kršitev načela enakopravne obravnave.

Državna revizijska komisija je, glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka, v nadaljevanju najprej presojala tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje popolnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je, kot je bilo že zapisano, vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in neprimerno, in sicer zato, ker naj vlagatelj ne bi imel ustrezne registracije, ker naj ne bi razpolagal z ustreznimi referencami, ker naj ne bi priložil ustreznega opisa varovanja prostorov in ker naj ne bi predložil ustrezne tehnične dokumentacije oz. certifikatov. Naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo je treba presojati z vidika 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določata, da je nepravilna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, neprimerna pa tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudbe, ki je neprimerna ali nepravilna, ni mogoče oceniti kot popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Naročnik kot prvi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe navaja, da je vlagatelj registriran le za opravljanje dejavnosti C 25.500 ? Kovanje, stiskanje in valjanje kovin; prašna metalurgija. Ker v skladu s pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti registrske tablice sodijo v dejavnost C 25.990 ? Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov, za kar naj vlagatelj v času oddaje ponudbe ne bi bil registriran, je naročnik njegovo ponudbo v tem delu označil za nepravilno.

Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti je določena v 43. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Navedena določba naročniku omogoča, da lahko preveri, ali ponudniki izpolnjujejo obvezne pogoje za izvajanje dejavnosti, kot so določeni v posameznih zakonih. ZJN-2 pri tem naročniku nalaga, da mora podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije pridobiti sam.

Naročnik je zahteve glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti določil v poglavju 3.1.1 razpisne dokumentacije z naslovom ?Dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje (42. člen ZJN-2) in za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2)?, kjer je v 5. točki zapisal, da se lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prijavi ponudnik, ki ?je registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi?. V primeru, če kot ponudnik nastopa skupina ponudnikov, je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora pogoje iz 5. točke poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije izpolnjevati vsak partner v ponudbi.

Na podlagi navedene določbe razpisne dokumentacije so morali ponudniki (oz. vsak izmed partnerjev v skupni ponudbi) za priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazati, da izpolnjujejo pogoje v zvezi z registracijo za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. Vprašanje registracije dejavnosti je urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1). Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju: ZSReg-B), in sicer do 28. 4. 2007, je veljala ureditev, ki je bila določena v tretjem odstavku 6. člena takrat veljavnega ZGD-1, v skladu s katerim so družbe smele opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. S 35. členom ZSReg-B je bila ta določba ZGD-1 spremenjena in od uveljavitve ZSReg-B tretji odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da smejo družbe opravljati gospodarske posle v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, ne glede na to pa tudi vse druge posle, potrebne za njihov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli, z zakonom pa se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali druge organizacije. Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register (šesti odstavek 6. člena ZGD-1).

Iz citiranih določb ZGD-1 je razvidno, da lahko gospodarska družba opravlja tiste posle oz. dejavnosti, ki jih ima določene v statutu ali družbeni pogodbi. V konkretnem primeru to pomeni, da so morali ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, skladno s 5. točko poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije, izkazati, da imajo v statutu ali družbeni pogodbi določeno dejavnost, ki jo prevzemajo v ponudbi ? izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je že vse od svoje ustanovitve v januarju 2012 registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, saj naj bi imel v družbeni pogodbi določene naslednje dejavnosti:

18.120 drugo tiskanje,
25.500 kovanje, tiskanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija,
25.619 druga površinska in toplotna obdelava kovin,
25.620 mehanska obdelava kovin.

Po mnenju vlagatelja naj bi bilo zato jasno, da je bil v času oddaje ponudbe registriran za vse dejavnosti, ki so povezane s predmetom javnega razpisa oz. proizvodnjo registrskih tablic. Z vlagateljevimi navedbami se ni mogoče strinjati. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/1994 in spremembe; v nadaljevanju: ZSReg) v četrtem odstavku 27. člena določa, da mora subjekt vpisa v predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa navesti tudi svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz 4. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZPRS-1). ZPRS-1 v 4. členu določa, da upravljavec registra na podlagi podatkov, prejetih od enote poslovnega registra (enote poslovnega registra so poslovni subjekti ? pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, deli teh poslovnih subjektov in podružnice tujih podjetij) določi šifro glavne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. V skladu z 8. členom ZPRS-1 upravljavec v registru obdeluje tudi podatke o glavni dejavnosti po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti, ter podatke o drugih dejavnostih poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja. Iz navedenih določb je torej razvidno, da je treba glavne dejavnosti, ki jih mora imeti gospodarska družba, če jih želi izvajati, določene v statutu ali družbeni pogodbi, določiti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.

Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008, v nadaljevanju: Uredba) v 2. členu določa, da je standardna klasifikacija dejavnosti obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. V skladu s 3. členom Uredbe se standardna klasifikacija dejavnosti uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Uredba izrecno določa, da vsem enotam Poslovnega registra Slovenije (torej tudi gospodarskim družbam), ki ga vodi in vzdržuje Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), katerim ni mogoče enolično prevesti obstoječe dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti po Uredbi ter se hkrati ne odzovejo na poziv AJPES, da izberejo ustrezno šifro dejavnosti, AJPES po uradni dolžnosti izvede prevedbo dejavnosti glede na razpoložljive vire podatkov o delovanju enote poslovnega registra. Dejavnosti, ki se ne prevedejo na ta način in jih imajo enote poslovnega registra opredeljene v aktih o ustanovitvi, se morajo uskladiti ob prvi spremembi navedenih aktov (9. člen Uredbe).

Uredba dejavnosti razčlenjuje na področja, oddelke, skupine, razrede in podrazrede. Vsaka postavka dejavnosti je določena s šifro in nazivom, za razlago vsebine postavk pa je pristojen Statistični urad Republike Slovenije (6. člen Uredbe). V skladu s 7. in 8. členom Uredbe sta sestavni del Uredbe tudi Priloga I, v kateri so navedene šifre in nazivi postavk dejavnosti, ter Priloga II, v kateri so navedena podrobnejša pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti. V Prilogi I je tako v oddelku 25 ?Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav? v skupini 25.9 ?Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov? določen podrazred C 25.990 ?Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov?, v katerega v skladu s pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti iz Priloge II spada tudi dejavnost proizvodnje registrskih tablic za motorna vozila.

Glede na navedeno se najprej ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da povezovanje registrirane dejavnosti s standardno klasifikacijo dejavnosti oz. pojasnili nima podlage v predpisih Republike Slovenije. Kot je bilo že zapisano, ZGD-1 določa, da lahko gospodarska družba opravlja gospodarske posle v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, ZSReg in ZPRS-1 pa izrecno določata, da je treba glavne dejavnosti gospodarskih družb določiti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. Uredba celo določa obvezno prevedbo obstoječih dejavnosti (tistih, ki so bile določene pred začetkom veljavnosti Uredbe) v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti oz. obvezno usklajevanje dejavnosti gospodarskih družb, ki so določene v njihovih aktih o ustanovitvi. Standardna klasifikacija dejavnosti torej ni namenjena zgolj za statistične potrebe, kot to želi prikazati vlagatelj, temveč se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk, med drugim tudi v smislu opredelitev dejavnosti, ki morajo biti določene v statutu ali družbeni pogodbi gospodarske družbe, da jih ta lahko opravlja. Navsezadnje je standardno klasifikacijo dejavnosti upošteval tudi vlagatelj, ko je v lastni družbeni pogodbi kot dejavnosti, s katerimi se ukvarja, navedel prav dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti, in sicer 18.120 drugo tiskanje, 25.500 kovanje, tiskanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija, 25.619 druga površinska in toplotna obdelava kovin in 25.620 mehanska obdelava kovin.

Po drugi strani se prav tako ni mogoče strinjati z vlagateljem, da je sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, kot je določena v 5. točki poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije oz. prvem odstavku 43. člena ZJN-2, izpolnil že s tem, da je izkazal registracijo za dejavnosti 18.120, 25.500, 25.619 in 25.620. Nobena izmed navedenih dejavnosti namreč ne vključuje dejavnosti proizvodnje registrskih tablic za motorna vozila (kar je nesporno predmet tega naročila), saj je ta, kot je bilo že zapisano, v skladu z Uredbo vključena v podrazred C 25.990 ?Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov?. Da je dejavnost iz podrazreda C 25.990 tista, ki jo bo ponudnik dejansko izvajal v okviru izvajanja predmetnega javnega naročila, pa je navsezadnje razvidno tudi iz ravnanja samega vlagatelja, ki se je v pojasnilu neobičajno nizke ponudbe (dopis z dne 5. 6. 2013) pri pojasnjevanju plač skliceval na povprečje podjetij iz panoge C 25.990. Vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo navaja, da je v pojasnilu neobičajno nizke ponudbe dejavnost C 25.990 omenjal le zaradi statističnih potreb, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da je navedeno pojasnilo neprepričljivo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj, katerega glavna dejavnost naj bi bila (kot to zatrjuje v zahtevku za revizijo) prav izvajanje predmeta tega javnega naročila, naknadno (več o tem v nadaljevanju obrazložitve) spremenil svojo družbeno pogodbo in vanjo poleg že naštetih dejavnosti dodal še dejavnost C 25.990 ?Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov?. Navedeno po mnenju Državne revizijske komisije kaže na to, da se je tudi vlagatelj zavedal, da proizvodnja registrskih tablic za motorna vozila spada v dejavnost C 25.990 in da jo morajo zato imeti gospodarske družbe, ki se želijo ukvarjati z njo, določeno v statutu oz. družbeni pogodbi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo za primer, če bi se izkazalo, da je dejavnost C 25.990 tista, za katero morajo biti registrirani ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, navaja, da je na dan predložitve ponudbe v svoji družbeni pogodbi imel navedeno tudi dejavnost C 25.990 in da je bila ta ?nekaj dni kasneje izvedena v poslovnem registru AJPES?. V zvezi s to navedbo je Državna revizijska komisija na podlagi revizijskih navedb vpogledala v Poslovni register Slovenije, ki je javno dostopen na straneh AJPES, in ugotovila, da je vlagatelj dne 6. 5. 2013 (kot je razvidno iz dokumentacije, je rok za predložitev ponudb v predmetnem postopku javnega naročila potekel dne 6. 5. 2013 ob 10.00 uri) res spremenil svojo družbeno pogodbo, in sicer tako, da je dejavnostim, ki jih opravlja, dodal tudi dejavnost C 25.990 ?proizvodnja drugje nerazvrščenih izdelkov?. Vendar pa je iz Poslovnega registra Slovenije razvidno, da je Okrožno sodišče v Ljubljani sklep o vpisu spremembe pri subjektu izdalo dne 13. 5. 2013 in tega dne sklenilo, da se pri vlagatelju v sodni register vpiše sprememba oz. dopolnitev družbene pogodbe z dne 6. 5. 2013. Istega dne, ko je sodišče izdalo navedeni sklep o vpisu v register, je bila v Poslovnem registru Slovenije opravljena tudi objava spremembe družbene pogodbe in njen čistopis.

Ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami sicer ni sporno (tudi vlagatelj navaja, da je dne 6. 5. 2013 spremenil družbeno pogodbo in da je bila sprememba nekaj dni kasneje izvedena v Poslovnem registru Slovenije), je treba presojati z vidika šestega odstavka 516. člena ZGD-1, ki določa, da začne sprememba družbene pogodbe veljati z vpisom v register. Vpis spremembe družbene pogodbe v register ima torej konstitutivni učinek ? z vpisom v register se šteje, da je družbena pogodba spremenjena. Čeprav želi vlagatelj z navedbo, da je bila družbena pogodba nekaj dni po spremembi oz. poteku roka za predložitev ponudb zgolj ?izvedena v poslovnem registru AJPES?, relativizirati pomen izvedbe vpisa v register, iz 516. člena ZGD-1 jasno izhaja konstitutiven učinek vpisa spremembe družbene pogodbe, česar ni mogoče spregledati. Vlagatelj torej v skladu z določbo 6. člena ZGD-1 v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni mogel opravljati dejavnosti proizvodnje registrskih tablic za motorna vozila. To v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pomeni, da vlagatelj v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni izpolnjeval pogoja iz 5. točke poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije, saj ni bil registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, oz. spremenjena družbena pogodba z dodano dejavnostjo C 25.990 še ni bila vpisana v register in zato tudi še ni veljala. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, temveč je njegovo ponudbo zaradi neustrezne registracije za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, ocenil kot nepravilno. Naročnikova zahteva iz 5. točke poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije temelji na opredelitvi sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti iz prvega odstavka 43. člena ZJN-2, ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, pa je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna in posledično nepopolna, zaradi česar jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi moral biti registriran za opravljanje dejavnosti na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb. Čeprav je res, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da mora biti pogoj iz 5. točke poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije izpolnjen na dan poteka roka za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija poudarja, da mora ponudnik pogoje za priznanje sposobnosti izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah (npr. sklepi št. 018-168/2011, 018-157/2011, 018-010/2011, 018-179/2013, 018-193/2013 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija pri tem ni vsebinsko presojala ostalih kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Presoja drugih zatrjevanih kršitev v zvezi vlagateljevo ponudbo namreč ne bi več vplivala na ugotovitev, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz 5. točke poglavja 3.1.1 razpisne dokumentacije glede poklicne usposobljenosti in da naročnik zato ni kršil določb ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno in nepopolno. Skladno z ustaljeno prakso (prim. npr. zadeve št. 018-148/2009, št. 018-393/2011, št. 018-129/2012, št. 018-274/2012) in upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov bi Državna revizijska komisija lahko v nadaljevanju obravnavala le tiste revizijske očitke vlagatelja, ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila, in tiste kršitve, s katerimi vlagatelj zatrjuje kršitve enakopravne obravnave ponudnikov pri ocenjevanju istovrstnih elementov popolnosti ponudb. Vlagatelj, ki v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje kršitev pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ob tem ni zahteval vpogleda v tisti del ponudbe, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za priznanje poklicne usposobljenosti (tudi sicer pa so podatki o registraciji dejavnosti gospodarskih družb javni). Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako ne zatrjuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ugotavljanje poklicne usposobljenosti, obravnaval neenakopravno. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb v delu, ki se nanaša na zatrjevanje kršitev pravice do vpogleda, ter v delu, ki se nanaša na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagateljeve navedbe, da naj bi naročnik v predhodnih postopkih javnega naročanja kršil pravila javnega naročanja oz. v nasprotju z njimi sklepal anekse k pogodbam o izdelavi registrskih tablic, bo Državna revizijska komisija obravnavala v okviru pristojnosti, ki jih ima kot prekrškovni organ po 108. členu ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, 25. 10. 2013


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Fatur, o.p., d.o.o., Mestni trg 8, 1000 Ljubljana
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, o.p., d.o.o., Šestova ulica 6, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve