018-285/2013 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 018-285/2013-17

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila ?LABORATORIJSKI POTROŠNI MATERIAL? (v sklopu številka 24 ?Pribor za odvzem venozne krvi? in v sklopu številka 42 ?EPRUVETE in MATERIAL za ODVZEM KRVI?) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDIMAJ, d. o. o., Škalce 1F, Slovenske Konjice, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 10. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. 7. 2013 se v delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42, zavrne.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 191,67 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 4. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za laboratorijske potrošne materiale. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo (pod številko objave JN7203/2013) dne 12. 6. 2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 14. 6. 2013 pa (pod številko dokumenta 194240) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 114 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 30. 7. 2013, to je pred potekom roka za prejem ponudb, ki je bil določen na dan 31. 7. 2013 ob 10. uri (točka VI.3.4) obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na Portalu javnih naročil, pa tudi točka IV.3.4) obvestila o dodatnih informacijah, objavljenega v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije), prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. 7. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj (primarno) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi razpisno dokumentacijo in zadevni razpis v sklopih številka 24, 42 in G5: Zdravstveni dom Kranj (to je ?določila iz razpisa v sklopih 24, 42 in G5?), podrejeno pa, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi razpis v celoti. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne ?stroške z revizijo?. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj med drugim zatrjuje, da razpisna dokumentacija neopravičeno favorizira ponudnika Venofarmacija, d. o. o., ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge. Ker je, po zatrjevanju vlagatelja, razpisna dokumentacija
? v sklopu številka 24 v celoti prilagojena omenjenemu ponudniku, ki edini na trgu lahko ponudi igle brez navoja, držalo (klik) in lancete določenih velikosti 26G x 1,8 mm ter 18G x 1,8 mm proizvajalca Vitrex, za ?katero ima omenjeno podjetje zastopstvo v Sloveniji?, vlagatelj (kot zatrjuje) sploh ne more oddati ponudbe, pa čeprav lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne igle z navojem, kompatibilne nastavke in varnostne lancete. Glede na navedeno je, kot ugotavlja vlagatelj, naročnik s svojim ravnanjem kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2, temeljna načela Direktive številka 2004/18/ES ter ?ZJN-1?,
? v sklopu številka 42 ?napisana na kožo? ponudniku Venofarmacija, d. o. o., saj kot edini ponudnik na trgu lahko ponudi igle velikosti 0,8 x 40 mm z ventilom in hkrati epruvete za hemostazo z volumnom 1,8 ml, ki so pakirane po 10 kosov v najmanjši enoti mere za prodajo, sploh ne more oddati ponudbe, pa čeprav lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne igle za vakuumski odvzem velikosti 38 x 0,8 mm in epruvete za hemostazo, kjer je pakiranje po 50 kosov kot najmanjša enota mere za prodajo. Glede na navedeno je, kot ugotavlja vlagatelj, naročnik s svojim ravnanjem kršil drugi odstavek 37. člena in 9. člen ZJN-2.

Naročnik je dne 2. 8. 2013 sprejel sklep številka JN_007/2013_6, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo za sklopa številka 24 in 42 zavrgel. Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj vložil pritožbo, o kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-285/2013-7, z dne 2. 9. 2013.

Naročnik je v prilogi dopisa številka JN_001/2013_14, z dne 9. 8. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13. 8. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-285/2013-2, z dne 14. 8. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 22. 8. 2013 pa je prejela dodatno dokumentacijo.

Dne 16. 9. 2013 je naročnik sprejel sklep številka JN_007/2013_8/1361, s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo za sklopa številka 24 in 42 zavrne kot neutemeljen, obenem pa se zavrne tudi zahteva vlagatelja za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
? zatrjuje, da je artikle v razpisni dokumentaciji določil upoštevaje strokovno utemeljene zahteve in potrebe, ki omogočajo kvalitetno izvajanje laboratorijske dejavnosti,
? v navezavi na zatrjevane kršitve, ki naj bi jih storil pri oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24, zatrjuje, da je v razpisu opredelil pričakovane lastnosti artiklov, tehnične specifikacije pa opredelil na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta, ki so vezane na njegove objektivne potrebe, pri čemer ?ni nikjer navajal blagovnih znamk, ki jih navaja vlagatelj?. Naročnik v nadaljevanju obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo pojasnjuje tudi razloge, ki so narekovali določitev tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v sklopu številka 24 v zaporednih številkah artiklov od 146 do 152,
? v navezavi na zatrjevane kršitve, ki naj bi jih storil pri oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42, zatrjuje, da je ?dopustil ponudniku dimenzijo, ki jo je v vprašanju predlagal, to je dimenzija 0,8x38mm namesto 0,8 x 40 mm?, pojasnjuje razloge, zaradi katerih je zahteval pakiranje epruvet za teste hemostaze po 10 kosov (in ne večjega pakiranja, tudi ne pakiranja po 50 kosov), vlagateljeve podatke glede roka uporabe epruvet za koagulacijo pa označuje za zavajajoče (nepravilne).

Naročnik je v prilogi dopisa številka 1373-01/2013, z dne 18. 9. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20. 9. 2013, odstopil ?dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in? [?] ?dokumentacijo o predrevizijskem postopku zahtevka za revizijo z dne 29.7.2013?, v prilogi dopisa številka JN_1419, z dne 24. 9. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, pa je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 26. 9. 2013 prejela vlagateljevo pripravljalno vlogo (v nadaljevanju: pripravljalna vloga), v kateri vlagatelj naročnikove navedbe v odločitvi o zahtevku za revizijo prereka oziroma jih zavrača kot neutemeljene, vztraja ?na utemeljenosti zahtevka za revizijo? in navaja svoja stališča v zvezi z vsebino odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-285/2013-15, z dne 30. 9. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 4. 10. 2013 pa je prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, saj v zahtevku za revizijo (primarno) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi razpisno dokumentacijo in zadevni razpis v sklopih številka 24, 42 in G5: Zdravstveni dom Kranj (to je ?določila iz razpisa v sklopih 24, 42 in G5?), podrejeno pa, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi razpis v celoti.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je o vsebini vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop številka G5 za dobavo Zdravstvenemu domu Kranj, odločila s sklepom številka 018-285/2013-14, z dne 27. 9. 2013, v katerem je med drugim zapisala, da bo o vsebini zahtevka za revizijo v delih, ki se nanašajo na sklopa številka 24 in 42, odločila s posebnim sklepom.

V posledici dosedanjih ugotovitev in opravljenega predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delih, ki se nanašajo na sklopa številka 24 in 42.

V delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklop številka 24, vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija neopravičeno favorizira konkurenčnega ponudnika Venofarmacija, d. o. o., ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge. Ker je, po zatrjevanju vlagatelja, razpisna dokumentacija v sklopu številka 24 v celoti prilagojena omenjenemu ponudniku, ki edini na trgu lahko ponudi igle brez navoja, držalo (klik) in lancete določenih velikosti 26G x 1,8 mm ter 18G x 1,8 mm proizvajalca Vitrex, za ?katero ima omenjeno podjetje zastopstvo v Sloveniji?, vlagatelj (kot zatrjuje) sploh ne more oddati ponudbe, pa čeprav lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne igle z navojem, kompatibilne nastavke in varnostne lancete. Glede na navedeno je, kot ugotavlja vlagatelj, naročnik s svojim ravnanjem kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2, temeljna načela Direktive številka 2004/18/ES ter ?ZJN-1?.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik s svojimi ravnanji v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni mogel kršiti ?ZJN-1?, kot to v zahtevku za revizijo (na strani 5) zatrjuje vlagatelj, saj je Zakon o javnih naročilih (ZJN-1; Uradni list RS, št. 39/2000 in sprem.) na podlagi prvega odstavka 111. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) prenehal veljati z dnem uveljavitve slednje navedenega zakona, to je dne 23. 12. 2006.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da v zvezi z vprašanjem tehničnih specifikacij ZJN-2 v 37. členu določa, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot na primer v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri takem sklicevanju pa se navede besedo ?ali enakovredni? (deveti odstavek 37. člena ZJN-2).

Naročnik mora v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila natančno določiti in opisati. Na podlagi takega opisa se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo izvedbo ustreznega predmeta v ustrezni kvaliteti. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične zahteve so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Naročnik je pri tem, na kakšen način bo opisal predmet naročila, oziroma katere tehnične zahteve bo določil kot obvezujoče, avtonomen. Pri opisu predmeta naročila in pričakovanih tehničnih lastnosti mora naročnik izhajati iz temeljnih načel javnega naročanja. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Pri tem ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z določili ZJN-2, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence (prvi odstavek 7. člena ZJN-2). Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik med drugim (v Povabilu k oddaji ponudb) zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo, pri tem pa naj upoštevajo navodila za oddajo ponudb, objavljena v nadaljevanju razpisne dokumentacije. Naročnik je zadevno javno naročilo (kot izhaja iz uvoda Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije) razdelil na 47 sklopov, pri tem pa je določil, da ponudnik lahko predloži ponudbo za celoto, sklop ali več sklopov (6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Vsak poseg v vsebino razpisne dokumentacije je pomenil takojšnjo izločitev ponudnika iz ocenjevanja (6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila zahteval ?za pravilnost ponudbe 100 % pokritost razpisanih artiklov v sklopu?, kar pomeni, da je moral ponudnik (v posameznem sklopu) ponuditi vse artikle, razen ?za tiste sklope, kjer je dopustno ponujanje posameznih artiklov?. Ponudbo po posameznih artiklih je naročnik dopustil le za sklope številka 23, 26, 28 in 47, ne pa tudi za sklopa številka 24 in 42. V tem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) ugotavlja, da je bila ?[p]ri sklopih 23, 26, 28 in 47? [?] ?možna prijava na posamezne artikle znotraj sklopa, pri ostalih sklopih pa je naročnik želel pokritost vseh artiklov iz posameznega sklopa?. Med pogoji glede tehnične in kadrovske sposobnosti je naročnik določil tudi, da mora ponudnik v celoti izpolniti zahtevane pogoje izvedbe, opredeljene v obrazcu OBR-5 in vzorcu sporazuma, kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, pa je zahteval predložitev podpisane izjave o zagotavljanju vseh pogojev izvedbe, kot izhaja iz obrazca OBR-5 (točka 9.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Dejstvo, da mora ponudnik v celoti izpolniti zahtevane pogoje izvedbe, opredeljene v razpisu, izhaja tudi iz točke III.2.3) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije.

V navezavi na sklop številka 24 je naročnik na Portalu javnih naročil gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, posredoval več informacij, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Naročnik je v navezavi na sklop številka 24 na Portalu javnih naročil tako objavil (vsaj) ?POJASNILO, Datum objave: 27.6.2013, 07:07?, ?POJASNILO, Datum objave: 27.6.2013, 14:36?, ?pojasnilo, Datum objave: 4.7.2013, 08:27?, ?pojasnilo, Datum objave: 4.7.2013, 09:09?, ?pojasnilo, Datum objave: 4.7.2013, 09:11?, ?pojasnilo, Datum objave: 5.7.2013, 11:15? in ?POJASNILO, Datum objave: 11.7.2013, 09:08?.

V prvotnih tehničnih specifikacijah postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 je naročnik v delu, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, kot to ugotavlja tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 6) zapisal:

145 24 Igla z ventilom - zelena 0.8x38mm KOS 41800
146 24 Igla z ventilom - črna 0.7x38mm KOS 2000
147 24 Nastavek za igle (klik) KOS 200
148 24 Lancete (18G x 1,8 mm) KOS 13600

V ?POJASNIL, Datum objave: 27.6.2013, 07:07? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
?Pod zap. št. 145 in 146 nas zanima, ali glede na navedbo pod zap. št. 147, kjer ste zapisali "Nastavek za igle (klik)", ali ste mislili igle z ventilom BREZ NAVOJA , ki so kompatibilne z nastavkom za igle (klik). Zanima nas ali tukaj ponudimo igle z ventilom - zelene 0.8x40mm brez navoja in igle z ventilom črne 0.7x40mm brez navoja. Navedene igel vam omogočajo varnejšo uporabo pripomočkov za odvzem krvi, saj le teh ni potrebno več privijati v držala?,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?Igle z ventilom (zelene in črne) ni nujno, da so brez navoja, je pa zaradi enostavnejše uporabe priporočljivo. Nastavek za igle je mišljen nastavek za večkratno uporabo, kjer s pritiskom (klik) lahko sprostimo iglo z nastavka?.

V istem pojasnilu je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo: ?Ali lahko pod zap. št 148, kjer zahtevate Lancete (18G x 1,8 mm) ponudimo željene lancete drugega poizvajalca, vendar bi v skladu z zahtevami RSK predložili dokument o medsebojni kompatibilnosti proizvodov. Navedeni dokument RSK - KRITERIJI ZA IZBOR PRIBORA IN EPRUVET ZA ODVZEM KRVI in pripravo krvnih razmazov v zadnjem odstavku govori: "Če en sam proizvajalec ne more zagotoviti pribora in epruvet celotnega sistema za odvzem krvi, lahko sodelujejo različni proizvajalci, pri čemer morajo predložiti pisno dokazilo o medsebojni usklajenosti posameznih proizvodov."?,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?DA?.

V ?POJASNIL, Datum objave: 27.6.2013, 14:36? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je (v točki 9) glasilo ?Vaš opis artikla: lancete (18G x 1,8 mm) ? ali lahko ponudimo lanceto z iglo 21G, z globino vboda 1,8 mm??, na Portalu javnih naročil zapisal: ?DA?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 4.7.2013, 08:27? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?Ali lahko v SKLOPU 24 ponudimo lanceto z rezilcem velikosti 1,5 x 1,5mm??, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Lahko, naročnik potrebuje oboje in do dodal še en artikel?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 4.7.2013, 09:09? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?za sklop 24 nas zanima ali morajo biti vse epruvete plastične?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?da?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 4.7.2013, 09:11? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
?prosili bi za dodatno pojasnitev že prejetega odgovora, ki se nanaša na sklop 24, kjer želite igle z ventilom (zelene in črne), kjer vas ponudnik sprašuje ali mislite igle brez navoja. Vaše pojasnilo je bilo sledeče: "Igle z ventilom (zelene in črne) ni nujno, da so brez navoja, je pa zaradi enostavnejše uporabe priporočljivo."
Prosim, da svoj odgovor bolj precizno opredelite, saj želimo prijaviti izdelke, ki bodo ustrezali vašim tehničnim zahtevam?,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?Naročnik je dopolnil tehničn odokumentacijo in bo dopustil igle z in brez navoja. Spremembe tehnične dokumentacije bodo objavljene najkasneje jutri?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 5.7.2013, 11:15? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?prosimo za dodatno obrazložitev vašega pojasnila "Datum objave: 4.7.2013, 08:27"? [?] ?Zanima nas ali je prišlo pri vašem pojasnilu do pomote, saj imate navedeni artikel "lanceta 1,5mm×1,5mm" v sklopu 25 pod. zap.št. 155?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Se opravičujemo, res je prišlo do pomote. V sklopu 24 ostanejo dimenzije ki so navedene, saj naročnik išče drugačne dimenzije v sklopu 25?.

Na podlagi citiranih vprašanj in odgovorov je naročnik prilagodil tehnične specifikacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24, tako da so se od dne 5. 7. 2013 glasile:

146 24 Igla z ventilom - zelena 0.8x38mm, z navojem KOS 10000
147 24 Igla z ventilom - črna 0.7x38mm, z navojem KOS 10000
148 24 Igla z ventilom - zelena 0.8x38mm, brez navoja KOS 41800
149 24 Igla z ventilom - črna 0.7x38mm, brez navoja KOS 2000
150 24 Nastavek za igle (klik) KOS 200
151 24 Lancete (26G x 1,8 mm) igla KOS 1500
152 24 Lancete (18G x 1,8 mm)rezilo KOS 13600

V ?POJASNIL, Datum objave: 11.7.2013, 09:08? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo:
?- Zap. Št. 145: ali vam lahko ponudimo sedimentacijsko epruveto stekleno, volumna 1,6 ml ? skupni volumen kri aditiv je 2 ml?
- Zap. Št. 148 in 149: v novem predračunu ste pod navedenima zaporednima številkama dodali igle brez navoja: sprašujemo, ali mora ponudnik sedaj ponuditi igle brez navoja in igle z navojem, saj ste v odgovoru, z dne 27.6.2013 odgovorili, da se lahko ponudijo igle brez ali z navojem? Prav tako nastavek za igle ni kompatibilen z obema vrstama igel.
- Zap.št. 151: ali vam lahko ponudimo lanceto z iglo 30G?
- Zap.št. 152: ali vam lahko ponudimo lanceto z iglo 21G??,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?zap 145 DA
ZAP 148 IN 149 naročnik želi igle brez navoja , TER KOMPATIBILNE NASTAVKE
ZAP 151 lahko
zap 152 lahko?.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 v zaporedni številki artikla 148 zahteval igle z ventilom ? zelene 0.8 x 38 mm, brez navoja, v zaporedni številki artikla 149 je zahteval igle z ventilom ? črne 0.7 x 38 mm, brez navoja, v zaporedni številki artikla 150 pa je zahteval nastavek za igle (klik). Naročnik je dejstvo, da v zaporednih številkah artiklov 148 in 149 sklopa številka 24 želi igle brez navoja ter kompatibilne nastavke (za razliko od ?POJASNIL[A], Datum objave: 27.6.2013, 07:07?, v katerem je med drugim zapisal: ?Igle z ventilom (zelene in črne) ni nujno, da so brez navoja, je pa zaradi enostavnejše uporabe priporočljivo?), dodatno potrdil v svojem kasnejšem odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, ki je sestavni del ?POJASNIL[A], Datum objave: 11.7.2013, 09:08? (?pojasnil[o], Datum objave: 4.7.2013, 09:11?). Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (na strani 6) navaja, da ?lahko ponudi? [?] ?funkcionalno ustrezne črne (0,7x38mm) in zelene (0,8x38 mm) igle z navojem?, upoštevaje navedeno pa v zahtevku za revizijo ni izkazal interesa za morebitno zatrjevanje kršitev naročnika pri določanju tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 glede omenjenih artiklov (torej v zaporednih številkah artiklov 146 in 147), Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v predstavljenem smislu ni presojala.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenih artiklih sklopa številka 24 v celoti prilagojena ponudniku Venofarmacija, d. o. o., ki edini na trgu lahko ponudi igle brez navoja in držalo (klik), ter neopravičeno favorizira konkurenčnega ponudnika Venofarmacija, d. o. o., ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4 in tretji odstavek točke a) na strani 5) naročnik zatrjuje, da je pri pripravljanju tehničnih specifikacij (v izpostavljenem delu) upošteval strokovno utemeljene zahteve in potrebe, ki omogočajo kvalitetno izvajanje laboratorijske dejavnosti. Omenjenemu zatrjevanju naročnika vlagatelj v svoji pripravljalni vlogi konkretizirano ne nasprotuje (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku ? Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP ? v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek točke a) na strani 5) zatrjuje tudi, da je pri pripravljanju tehničnih specifikacij opredelil pričakovane lastnosti artiklov, ki jih potrebuje pri svojem delu v ?svojih 7, organizacijsko in lokacijsko ločenih laboratorijih?. Da je naročnik pri ?oblikovanju artiklov za sklop 24? upošteval svoje potrebe in priporočila Razširjenega strokovnega kolegija za laboratorijsko diagnostiko, s kriteriji za izbiro pribora, jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka na strani 11 odločitve o zahtevku za revizijo. Poleg tega naročnik zahteve po iglah z ventilom (zelene in črne) brez navoja utemeljuje z njihovo enostavnejšo uporabo, vlagatelj pa v navezavi na navedeno v pripravljalni vlogi ugotavlja zgolj, da ?sta obe igli funkcionalno enakovredni ? igla se vstavi v držalo in nato sledi vakuumski odvzem krvi?.

Državna revizijska komisija zaključuje, da gre v konkretnem primeru za vprašanje potreb naročnika po artiklih, kot jih je v sklopu številka 24 tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila opisal v zaporednih številkah artiklov 148, 149 in 150. Vlagatelj v doslej izpostavljenih delih zahtevka za revizijo tako ni uspel dokazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 (v zaporednih številkah artiklov 148, 149 in 150) kršil katero od določb ZJN-2. Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja niti dokazovanje vlagatelja (z nekaterimi predračuni veljavnih pogodb in referencami ?uporabnikov, kjer je razvidno katere nastavke in igle uporabljajo? ? stran 6, vsebinsko primerljivo pa tudi stran 7 zahtevka za revizijo), saj je, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že doslej, oblikovanje potreb v domeni vsakega naročnika posebej. Vsak naročnik sam namreč najbolje pozna svoje delovanje in svoje specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje. Zato dejstvo, da ?nastavke in igle? (oziroma držala), ki jih je nameraval v svoji ponudbi ponuditi vlagatelj, uporabljajo tudi nekateri drugi uporabniki (naročniki), še ne pomeni, da bi moral takšne ?nastavke in igle? (oziroma držala) pri svojem delu (v smislu svojih potreb) uporabljati tudi naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Iz predstavljenih razlogov zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminjajo niti vlagateljevi dokazni predlogi, navedeni na straneh 6 in 7 zahtevka za revizijo, tudi sicer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazne predloge podaja zgolj ?v dokaz primernosti in kvalitete blaga?, ne pa v dokaz funkcionalne enakovrednosti igel z ventilom z navojem in brez navoja.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel jasne, določne, konkretizirane trditvene podlage, ki bi potrjevala njegovo sicer povsem splošno zatrjevanje, da lahko ponudi funkcionalno primerne (stran 5 zahtevka za revizijo) oziroma funkcionalno ustrezne (stran 6 zahtevka za revizijo) igle z navojem (?črne (0,7x38mm) in zelene (0,8x38 mm)?) ter kompatibilne nastavke. Vlagatelj tako v trditveni podlagi zahtevka za revizijo ni jasno, določno in konkretizirano predstavil tistih dejstev, ki bi potrjevala (morebitni) zaključek, da so
? igle z ventilom (zelene), 0.8 x 38 mm, z navojem, funkcionalno enakovredne (zelenim) iglam z ventilom, 0.8 x 38 mm, brez navoja,
? igle z ventilom (črne), 0.7 x 38 mm, z navojem, funkcionalno enakovredne (črnim) iglam z ventilom, 0.7 x 38 mm, brez navoja,
? nastavki, ki jih je nameraval ponuditi v svoji ponudbi, kompatibilni (in enakovredni) nastavkom za igle (klik).
Izpostavljenih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminjajo niti dokazni predlogi vlagatelja, navedeni na straneh 6 in 7 zahtevka za revizijo, saj ti (ne da bi Državna revizijska komisija presojala, ali so po vsebini sploh primerni za dokazovanje predstavljenih dejstev) ne bi mogli nadomestiti vlagateljeve trditvene podlage, ki je v konkretnem primeru izostala. Naročnik po drugi strani zahtevo v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24, kot izhaja iz zaporedne številke artikla 150, utemeljuje z navajanjem, da ?je nastavek za igle mišljen nastavek za večkratno uporabo, kjer s pritiskom (klik) lahko sprostimo iglo z nastavka. Tudi za igle z navojem obstajajo držala oz. nastavki, kjer s pritiskom (klik) lahko sprostimo iglo z nastavka in tako odmet igle lahko opravimo brez dotika? (2. točka zadnjega odstavka na strani 10 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik zahtevo po nastavku za igle (klik) torej utemeljuje s potrebo po tem, da odmet igle lahko opravi brez dotika, pa tudi z dejstvom, da ?navedene artikle uporablja večji laboratorij, ki je ustrezno verificiran?. Pri tem ne gre prezreti, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 10) v navezavi na zaporedno številko artikla 150 tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila sklopa številka 24 in v povezavi z drugim stavkom odgovora, kot izhaja iz ?POJASNIL[A], Datum objave: 27.6.2013, 07:07?, naročnik (po presoji Državne revizijske komisije upravičeno) ugotavlja, da ?ne pomeni, da gre izključno za držalo za igle brez navoja?.

Glede zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je razpisna dokumentacija v zaporednih številkah artikla 151 (?Lancete (26G x 1,8 mm) igla?) in 152 (?Lancete (18G x 1,8 mm)rezilo?) sklopa številka 24 prilagojena ponudniku Venofarmacija, d. o. o., ki edini na trgu lahko ponudi lancete določenih velikosti 26G x 1,8 mm ter 18G x 1,8 mm, in neopravičeno favorizira konkurenčnega ponudnika, ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4 in tretji odstavek točke a) na strani 5) zatrjuje, da je pri pripravljanju tehničnih specifikacij upošteval strokovno utemeljene zahteve in potrebe, ki omogočajo kvalitetno izvajanje laboratorijske dejavnosti. Omenjenemu zatrjevanju naročnika vlagatelj v pripravljalni vlogi konkretizirano ne nasprotuje (drugi odstavek 214. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek točke a) na strani 5) zatrjuje tudi, da je pri pripravljanju tehničnih specifikacij opredelil pričakovane lastnosti artiklov, ki jih potrebuje pri svojem delu v ?svojih 7, organizacijsko in lokacijsko ločenih laboratorijih?. Da je naročnik pri ?oblikovanju artiklov za sklop 24? upošteval svoje potrebe in priporočila Razširjenega strokovnega kolegija za laboratorijsko diagnostiko s kriteriji za izbiro pribora, jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka na strani 11 odločitve o zahtevku za revizijo, da naročnik potrebuje lancete zahtevanih velikosti in oblik rezila, pa jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka na strani 12 odločitve o zahtevku za revizijo. Ker naročnik očitno, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ne potrebuje lancet drugačnih velikosti in oblik rezila, dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja (na strani 13 pripravljalne vloge), da opisi lancet ?v razpisni dokumentaciji nedvoumno opisujejo velikost in obliko lancet, ki jih zastopa podjetje? Venofarmacija, d. o. o..

Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je naročnik dopustil, da ponudniki v ponudbah ponudijo ?lanceto z iglo 21G, z globino vboda 1,8 mm? (?POJASNILO, Datum objave: 27.6.2013, 14:36?, vprašanje v točki 9 in odgovor naročnika), oziroma da v zaporedni številki artikla 151 sklopa številka 24 ponudijo ?lanceto z iglo 30G? in v zaporedni številki artikla 152 sklopa številka 24 ?lanceto z iglo 21G? (?POJASNILO, Datum objave: 11.7.2013, 09:08?, ter odgovore naročnika). Navedeno pomeni, da je naročnik v zaporednih številkah artikla 151 (?Lancete (26G x 1,8 mm) igla?) in 152 (?Lancete (18G x 1,8 mm)rezilo?) tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila sklopa številka 24 dopustil, da ponudniki v ponudbah ponudijo tudi omenjene lancete (lancete z iglo 30G oziroma lancete z iglo 21G), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo (stran 5) zgolj za razpisno dokumentacijo sklopa številka 24 v delih, ki se nanaša na zahtevo naročnika po lancetah ?velikosti 26G x 1,8 mm in 18 G x 1,8 mm? zatrjuje, da je ?napisana na kožo ponudnika? Venofarmacija, d. o. o., in slednjega ?tudi neopravičeno favorizira?.

Državna revizijska komisija zaključuje, da gre v konkretnem primeru za vprašanje potreb naročnika po artiklih, kot jih je v sklopu številka 24 tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila opisal v zaporednih številkah artiklov 151 in 152. Vlagatelj v doslej izpostavljenih delih zahtevka za revizijo tako ni uspel dokazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 (v zaporednih številkah artiklov 151 in 152) kršil katero od določb ZJN-2 oziroma ?temeljna načela Direktive 2004/18/ES?. Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja niti dokazovanje vlagatelja (z nekaterimi predračuni veljavnih pogodb in referencami uporabnikov varnostnih lancet, ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila nameraval ponuditi vlagatelj ? stran 6, vsebinsko primerljivo pa tudi stran 7 zahtevka za revizijo), saj je, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že doslej, oblikovanje potreb v domeni vsakega naročnika posebej. Vsak naročnik sam namreč najbolje pozna svoje delovanje in svoje specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje. Navedenih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminjajo niti vlagateljevi dokazni predlogi, navedeni na straneh 6 in 7 zahtevka za revizijo, tudi sicer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazne predloge podaja zgolj ?v dokaz primernosti in kvalitete blaga?, ne pa v dokaz funkcionalne enakovrednosti lancet.

Zgolj zatrjevanje dejstva, da morebiti lahko izdelek samo enega proizvajalca izpolni določeno naročnikovo tehnično zahtevo, samo po sebi tudi sicer še ne pomeni, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej, namreč zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je, kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik v sklopu številka 24 prejel dve pravočasni ponudbi. Ker iz dokumentacije, odstopljene Državni revizijski komisiji, ne izhaja podatek o tem, da bi naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila že ugotavljal popolnost ponudb, predloženih v sklopu številka 24, tudi ni mogla slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na strani 9 pripravljalne vloge), da ena od ponudb ?ne zadostuje zahtevam sklopa 24?.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku v sklopu številka 24 (v navezavi na tehnične karakteristike artiklov z zaporednimi številkami od 146 do 152, kot izhajajo iz tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije) ni mogoče odreči pravice, da samostojno identificira svoje (objektivne) potrebe, nato pa jih s pomočjo zahtev tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila izrazi na takšen način, da bodo po njegovi strokovni presoji kar najbolj ustrezale procesom njegovega poslovanja, za katerega je odgovoren. Glede na navedeno vlagatelj v doslej izpostavljenih delih zahtevka za revizijo ni dokazal, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 24 v zaporednih številkah artiklov od 146 do 152 kršil 37. člen ZJN-2 oziroma ?temeljna načela Direktive 2004/18/ES? (stran 5 zahtevka za revizijo).

V delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklop številka 42, vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija neopravičeno favorizira konkurenčnega ponudnika Venofarmacija, d. o. o., ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge. Ker je, po zatrjevanju vlagatelja, razpisna dokumentacija v sklopu številka 42 ?napisana na kožo? navedenega ponudnika, saj kot edini ponudnik na trgu lahko ponudi igle velikosti 0,8 x 40 mm z ventilom in hkrati epruvete za hemostazo z volumnom 1,8 ml, ki so pakirane po 10 kosov v najmanjši enoti mere za prodajo, sploh ne more oddati ponudbe, pa čeprav lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne igle za vakuumski odvzem velikosti 38 x 0,8 mm in epruvete za hemostazo, kjer je pakiranje po 50 kosov kot najmanjša enota mere za prodajo. Glede na navedeno je, kot ugotavlja vlagatelj, naročnik s svojim ravnanjem kršil drugi odstavek 37. člena in 9. člen ZJN-2.

V navezavi na sklop številka 42 je naročnik na Portalu javnih naročil gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, posredoval več informacij, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Naročnik je v navezavi na sklop številka 42 na Portalu javnih naročil tako objavil (vsaj) ?POJASNILO, Datum objave: 27.6.2013, 07:09?, ?pojasnilo, Datum objave: 1.7.2013, 10:17?, ?pojasnilo, Datum objave: 1.7.2013, 10:19?, ?pojasnilo, Datum objave: 2.7.2013, 12:01?, ?pojasnilo, Datum objave: 5.7.2013, 11:06?, ?pojasnilo, Datum objave: 10.7.2013, 06:58? in ?pojasnilo, Datum objave: 10.7.2013, 13:30?.

V prvotnih tehničnih specifikacijah postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42 je naročnik v delu, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, kot to ugotavlja tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 13) zapisal:
Naziv izdelka Dodaten opis (metoda določanja) Pakiranje (mL) EM Naziv analizatorja Letna poraba
305 42 Igle multi-sample, z ventilom 0.8x40mm 100 kosov SC 300
309 42 Epruvete za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL Pakirane po 10 epruvet 100 kosov SC 40

V ?POJASNIL, Datum objave: 27.6.2013, 07:09? je naročnik na eno od vprašanj enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?309 Epruvete za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL, kjer pod dodaten opis navajate pakiranje po 10 kos, v kolono pakiranje pa navajate 100 kosov. Zanima nas ali tukaj zahtevate pakiranja po 10 kosov, izračun pa naj bo izračunan na 100 kosov?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?309: zahtevamo pakiranje po 10 kosov?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 1.7.2013, 10:17? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?Sklop 42, zap.št. 309: ali lahko ponudimo epruvete, pakirane po 100 kom, v nasprotnem primeru vas prosimo, če artikel izvzamete iz sklopa, saj vam lahko epruveto, pakirano po 10 epruvet ponudi le en ponudnik?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Naročnik zaradi narave dela potrebuje ekonomično pakiranje po 10 kom, je pa dopolnil v tehnični dokumentaciji popravil oba podatka, vezana na količino pakiranja?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 1.7.2013, 10:19? je naročnik na opozorilo enega od gospodarskih subjektov, ki se je nanašalo na vsebino naročnikovega ?POJASNIL[A], Datum objave: 27.6.2013, 07:09?, in se je v pravno relevantnem delu glasilo ?Glede na vaš odgovor, vam sporočamo, da kršite temeljna načela javnega naročanja, zato vam predlagamo, da vaše pojasnilo popravite in dopustite tudi drugim proizvajalcem certificirane kakovosti, da se prijavijo na vaš razpis?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Naročnik zaradi narave dela potrebuje ekonomično pakiranje artikla 309 po 10 kom, je pa dopolnil v tehnični dokumentaciji popravil oba podatka, vezana na količino pakiranja?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 2.7.2013, 12:01? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je v pravno relevantnem delu glasilo ?ali morajo biti v sklopu 42 vsi izdelki od istega proizvajalca?, na Portalu javnih naročil odgovoril z ?da?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 5.7.2013, 11:06? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
?Ali lahko v sklopu 42 pod zap. št. 305 ponudimo zahtevano iglo dimenzij 0,8 x 38 mm?

Želimo pa vas obvestiti, da v primeru, če uporabljate epruvete za koagulacijo določenega proizvajalca, ki ponuja epruveto brez dvojne stene in so pakirane po 10 kom, epruvet ne morete uporabljati 18 mesecev, kot je zapisano, ampak je potrebno epruvete, ko odstranite ovoj, v katerem so zapakirane, nujno uporabiti v cca 1 tednu. Z vsakim dnem, ko epruveta ni zaščitena z ovojem, tvegate slabše rezultate in posledično napačne diagnoze. Zatorej vas prosimo, da obravnavate vse ponudnike enakovredno in odstranite dodatno zahtevo po pakiranju 10 kom v predračunu, saj ste bili očitno zavedeni z zapisano informacijo?,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?Da ,
lahko ponudi igle omenjene dimenzije - pod pogojem, da ponudnik zagotavlja celoten sklop enega proizvajalca, da artikli ustrezajo navedenim zahtevam ali da v primeru ponudbe artiklov več proizvajalcev, predloži pisno dokazilo o medsebojni usklajenosti?.

Na podlagi citiranih vprašanj in odgovorov je naročnik prilagodil tehnične specifikacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42, tako da so se od dne 5. 7. 2013 glasile:
Naziv izdelka Dodaten opis (metoda določanja) Pakiranje (mL) EM Naziv analizatorja Letna poraba
341 42 Igle multi-sample, z ventilom 0.8x40mm 100 kosov SC 300
345 42 Epruvete za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL Pakirane po 10 epruvet 100 kosov SC 40

V ?pojasnil[u], Datum objave: 10.7.2013, 06:58? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo ?Zap.št. 345: ali lahko ponudimo epruvete za koagulacijo, pakirane po 100? Iz predračuna je razvidno, da je vaša letna poraba teh epruvet 40 škatel (4000 epruvet), torej glede na povprečno mesečno porabo (cca 300 epruvet) ni razloga da bi morali zaradi kvalitete artikla uporabljati pakiranje po 10 epruvet, saj imajo tudi epruvete pakirane po 100 ustrezno dvojno epruveto z dovolj dolgim rokom uporabe, da je zagotovljena njihova kakovost?, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Naročnik želi pakiranje po 10 kom?.

V ?pojasnil[u], Datum objave: 10.7.2013, 13:30? je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
?vljudno vas prosimo za popravek oz. uskladitev v predračunu, za izdelek pod. zap. št. 345 sklop 42, kjer zahtevate "Epruvete za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL", kjer pod dodaten opis navajate "Pakirane po 10 epruvet", v naslednjem stolpcu "Pakiranje" pa imate navedeno 100kosov.

Verjetno je prišlo do napake zato vas prosimo za uskladitev teh dveh postavk?,
na Portalu javnih naročil zapisal:
?Prišlo je do napake v stolpcu pakiranje pri navedenem artiklu, pakiranje po 10 kom, cena pakiranja za 10 kom. (pakiranje 100 kom se v vseh postavkah pri tem artiklu spremeni v pakiranje 10 kom)?.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42 v zaporedni številki artikla 341 (prvotno v zaporedni številki artikla 305) sicer zahteval igle ?multi-sample, z ventilom 0.8x40mm?, vendar pa je v ?pojasnil[u], Datum objave: 5.7.2013, 11:06?, na vprašanje, ki se je glasilo ?Ali lahko v sklopu 42 pod zap. št. 305 ponudimo zahtevano iglo dimenzij 0,8 x 38 mm??, na Portalu javnih naročil zapisal: ?Da ,
lahko ponudi igle omenjene dimenzije - pod pogojem, da ponudnik zagotavlja celoten sklop enega proizvajalca, da artikli ustrezajo navedenim zahtevam ali da v primeru ponudbe artiklov več proizvajalcev, predloži pisno dokazilo o medsebojni usklajenosti?. Ker se citirani naročnikov odgovor na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudnikom dopustil, da v svojih ponudbah (pod pogoji, ki izhajajo iz ?pojasnil[a], Datum objave: 5.7.2013, 11:06?), predloženih v sklopu številka 42, v zaporedni številki artikla 341 (prvotno v zaporedni številki artikla 305) ponudijo ?zahtevano iglo dimenzij 0,8 x 38 mm?. Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da ne more oddati ponudbe, saj v njem navaja, da lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne igle za vakuumski odvzem velikosti 38 x 0,8 mm. Pritrditi je naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 15) zavrača ?očitke vlagatelja, da je z navajanjem dimenzije igle omejeval konkurenco, saj? je, ?kot je razvidno iz pojasnila, datum objave: 5.7.2013, 11:06 dopustil ponudniku dimenzijo, ki jo je v vprašanju predlagal, to je dimenzija 0,8x38mm namesto 0,8 x 40 mm?.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da razpisna dokumentacija v sklopu številka 42 neopravičeno favorizira konkurenčnega ponudnika Venofarmacija, d. o. o. (ne da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge), saj omenjeni ponudnik kot edini ponudnik na trgu lahko ponudi epruvete za hemostazo z volumnom 1,8 ml, ki so pakirane po 10 kosov v najmanjši enoti mere za prodajo, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz več pojasnil (odgovorov), objavljenih na Portalu javnih naročil, razvidno, da naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42 v zaporedni številki artikla 345 (prvotno v zaporedni številki artikla 309) zahteva pakiranje po 10 kosov (v zvezi s tem pogledati predstavljene tehnične specifikacije, pa tudi ?POJASNILO, Datum objave: 27.6.2013, 07:09?, ?pojasnilo, Datum objave: 1.7.2013, 10:17?, ?pojasnilo, Datum objave: 1.7.2013, 10:19?, ?pojasnilo, Datum objave: 10.7.2013, 06:58? in ?pojasnilo, Datum objave: 10.7.2013, 13:30?). Že iz ?pojasnila, Datum objave: 1.7.2013, 10:17? in ?pojasnila, Datum objave: 1.7.2013, 10:19? jasno izhaja, da naročnik ?ekonomično pakiranje po 10 kom? potrebuje zaradi narave dela, v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 15) pa naročnik omenjeno zahtevo utemeljuje še z dejstvom, da z navedenimi epruvetami laboratorij oskrbuje tudi zdravstveno postajo (Kranjska Gora, Mojstrana in Žirovnica, ki so od laboratorija oddaljene od 7,5 do 24 kilometrov) in patronažno službo za odvzem krvi na terenu, kjer je poraba majhna. Po zatrjevanju naročnika manjše pakiranje laboratoriju omogoča kvalitetnejši nadzor nad porabo, lažjo sledljivost serijskih številk in rokov uporabe, s tem pa zmanjšuje možnost napačnih laboratorijskih rezultatov in analiz. Pakiranje po 50 ali 100 epruvet zaradi manjše porabe na terenu v večini primerov ni porabljeno v celoti, ker je potrebno epruvete zaradi pretečenega roka odstraniti iz uporabe, pa za javni zavod to lahko pomeni tudi negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Glede roka uporabe morajo epruvete ustrezati zahtevam stroke, laboratorij pa mora glede tega voditi ustrezen nadzor.

Glede na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 9), da je razlika v kakovosti epruvet podjetja Terumo, kjer epruvete za koagulacijo ne vsebujejo dvojne stene in so zaščitene le s posebno folijo, ki jo uničimo takoj, ko odpremo pakiranje (tako da moramo epruvete porabiti v nekaj dneh in ne v 18 mesecih, kot trdi podjetje Venofarmacija, d. o. o., in s tem zavaja naročnika), naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 16) odgovarja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo navaja zavajajoče (nepravilne) podatke glede roka uporabe epruvet za koagulacijo. Naročnik pojasnjuje, da je rok uporabnosti epruvet 30 dni po odprtju pakiranja, pri čemer folije pakiranja po odprtju uporabnik ne zavrže, temveč v njej hrani neporabljene epruvete. Ob tem na folijo na koledar uporabnik zabeleži datum odprtja pakiranja in s tem dosledno nadzira rok uporabnosti, kot to zahteva stroka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ob upoštevanju predstavljenih argumentov naročnika v konkretnem primeru ni dokazal, da bi naročnik svoje (objektivne) potrebe na (funkcionalno) enakovreden način lahko zadovoljil tudi z epruvetami ?za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL?, v pakiranju po 50 ali več kosov (v pakiranju po 50 ali več epruvet). Naročnik je namreč določitev omenjene zahteve pojasnil s tem, da z navedenimi epruvetami laboratorij oskrbuje tudi zdravstveno postajo (Kranjska Gora, Mojstrana in Žirovnica, ki so od laboratorija oddaljene od 7,5 do 24 kilometrov) in patronažno službo za odvzem krvi na terenu, kjer je poraba majhna. Manjše pakiranje laboratoriju omogoča kvalitetnejši nadzor nad porabo, lažjo sledljivost serijskih številk in rokov uporabe, s tem pa zmanjšuje možnost napačnih laboratorijskih rezultatov in analiz. Pakiranje po 50 ali 100 epruvet zaradi manjše porabe na terenu v večini primerov ni porabljeno v celoti, ker je potrebno epruvete zaradi pretečenega roka odstraniti iz uporabe, pa za naročnika (kot javni zavod) to lahko pomeni tudi negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Vsak naročnik sam najbolje pozna svoje delovanje in svoje specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje. Zato dejstvo, da nekateri drugi naročniki (v drugih postopkih) ?naročujejo na podlagi veljavnih pogodb? [?] ?epruvete za koagulacije? (kjer je ?pakiranje po 50 kosov kot najmanjša enota mere za prodajo?), še ne pomeni, da bi moral takšne ?epruvete za koagulacije? v takšnih pakiranjih pri svojem delu (v smislu svojih potreb) uporabljati tudi naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Vlagatelj predstavljenim naročnikovim argumentom v pripravljalni vlogi ne nasprotuje, pač pa opozarja (prvi odstavek na strani 19), da ?si terenski zdravstveni delavci, najverjetneje tudi sedaj zagotovijo ustrezno število določenih epruvet, ne glede na način pakiranja dobavitelja?. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zgolj za domneve vlagatelja, vlagatelj pa tudi ni tisti, ki naročniku lahko, upoštevaje njegove izkazane potrebe, narekuje način dela (v konkretnem primeru to, kakšno pakiranje epruvet ? število kosov, ki se v pakiranju nahajajo ? naj si zagotavljajo ?terenski zdravstveni delavci?).

Zgolj zatrjevanje dejstva, da morebiti lahko izdelek samo enega proizvajalca izpolni določeno naročnikovo tehnično zahtevo, še ne pomeni, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij kršil katero od določb ZJN-2, zlasti še njegov 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej, namreč zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila.

V posledici dosedanjih zaključkov tudi ni prepričljivo (predvsem pa ni dokazano) zatrjevanje vlagatelja (na strani 9 zahtevka za revizijo), da bi ?[g]lede na obseg predmetnega javnega naročila? [?] ?moralo tudi pakiranje, kot ga lahko ponudi vlagatelja, zadostiti potreban naročnika?.

Zatrjevanje vlagatelja, da ?ponuja enako kvalitetno blago?, kjer ?je pakiranje po 50 kosov kot najmanjša enota mere za prodajo?, v ničemer ne spreminja zaključkov Državne revizijske komisije glede naročnikovih potreb. Vlagatelj ob upoštevanju predstavljenih argumentov naročnika namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da bi naročnik svoje (objektivne) potrebe na (funkcionalno) enakovreden način lahko zadovoljil tudi z epruvetami ?za teste hemostaze, 3.2% Na citrat, 1.8mL?, v pakiranju po 50 ali več kosov (v pakiranju po 50 ali več epruvet).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da je blago, ki ga je vlagatelj v sklopu številka 42 nameraval ponuditi v zaporedni številki artikla 345 (prvotno v zaporedni številki artikla 309), cenejše in se zato ?upravičeno pojavlja očitek naročniku, da ne ravna gospodarno z davkoplačevalskim denarjem?, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni upravičena oseba za uveljavljanje zaščite javnega interesa (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s 6. členom ZPVPJN). Poleg tega
? vlagatelj ob upoštevanju naročnikovega zatrjevanja, da pakiranje po 50 ali 100 epruvet zaradi manjše porabe na terenu v večini primerov ni porabljeno v celoti, ker je potrebno epruvete zaradi pretečenega roka odstraniti iz uporabe, za javni zavod pa to lahko pomeni tudi negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, svojih zatrjevanj (s podanimi dokaznimi predlogi) tudi sicer ni dokazal,
? iz razloga, ker vlagatelj (kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb) ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42 ni predložil, njegov zaključek, da v zaporedni številki artikla 345 (prvotno v zaporedni številki artikla 309) ponuja cenejše blago, s podanimi dokaznimi predlogi tudi sicer ni dokazan.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka 42 v zaporedni številki artikla 345 (prvotno v zaporedni številki artikla 309) kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 9. člen oziroma drugi odstavek 37. člena (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Glede na to je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila, pri čemer tudi ni ?razveljavi[la] razpis[a] v celoti?.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v 2. točki izreka svojega sklepa številka 018-285/2013-14, z dne 27. 9. 2013, odločila, da se odločitev o stroških postopka pravnega varstva pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo v delih, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila, vlagateljevemu zahtevku za revizijo pa je ugodila v delu, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. in 71. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
? takso (za zahtevek za revizijo) v znesku 1.500,00 EUR (druga alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN),
? nagrado za postopek pravnega varstva v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.). Državna revizijska komisija namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera nagrado za postopek pravnega varstva v znesku 800,00 EUR ocenjuje kot primerno,
skupaj torej 2.300,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša
? na sklop številka G5, ni utemeljen v vsebini, ki se nanaša na zahteve naročnika po epruvetah za kapilarne odvzeme z integriranim lijem in z zamaškom, po epruvetah za vakumski odvzem ?volumen z V = 8,5 ml z gelom? oziroma po epruvetah za ?vakumski odvzem z Li heparinom? (v smislu količin aditiva), utemeljen pa je v vsebini, ki se nanaša na zahteve naročnika po lancetah s proženjem na dotik,
? na sklopa številka 24 in 42, ni utemeljen.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen le v četrtinskem delu zatrjevanih kršitev pri oddaji zadevnega javnega naročila v enem od treh sklopov, to je v četrtinskem delu zatrjevanih kršitev pri oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5, ni pa utemeljen v delu zatrjevanih kršitev naročnika pri oddaji zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj upravičen do povračila stroškov v predstavljenem razmerju (2.300,00 EUR najprej deljeno s 3 in nato še deljeno s 4).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila stroškov za nagrado za postopek pravnega varstva nad priznanim zneskom, saj teh stroškov glede na okoliščine primera ne ocenjuje kot potrebne stroške (v zvezi s tem primerjati tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne ?od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo?) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN oziroma na podlagi 50. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 191,67 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21. 10. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






























Vročiti:
? Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
? Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
? Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
? v spis zadeve, tu