018-317/2013 Občina Kamnik

Številka: 018-317/2013-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek - Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Kamnik v šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016 "sklop B in C", začetega na podlagi zahtevkov za revizijo vlagateljev Pestotnik Miran s.p., Zg. Tuhinj 53 C, Laze (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Marija Baloh s.p., Zg. Tuhinj 15 A, Laze (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ju zastopa Odvetnik Matjaž Markelj, Ljubljanska cesta 80, Domžale, zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.10.2013

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Kamnik v šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016". Javno naročilo je razdeljeno na pet sklopov, in sicer glede na relacije prevoza osnovnošolskih otrok v Občini Kamnik.

Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.6.2013, pod št. objave JN6966/2013 in popravljeno s popravkom št. JN7206/2013 z dne 12.6.2013. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije št. 2013/S 111-189820 z dne 11. 6. 2013. Kot izhaja iz Sklepa o začetku postopka javnega naročila št. 600-2013 z dne 11.6.2013, je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku.

Naročnik je dne 7.8.2013 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila št. 600-0002/2013-4/1, iz katere izhaja, da je naročnik za sklop A izbral ponudbo KAM BUS d.d., za sklop B School service " šolski servis, d.o.o. Ljubljana, PE Sp. Rudnik II/16 (Reboljeva ulica 2), Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop C prav tako izbranega ponudnika, za sklop D prvega vlagatelja in za sklop E Meteor Cerklje d.o.o. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je bilo edino merilo za izbor najnižja ponudbena cena na kilometer za posamezni sklop.

Prvi in drugi vlagatelj sta pravočasno in pravilno vložila vsak svoj zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila. Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21.8.2013 zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu B. Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21.8.2013 zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu C. Zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja vsebujeta enake očitke o kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz obeh zahtevkov za revizijo izhaja, da je odločitev naročnika nezakonita in neutemeljena, saj je naročnik kršil določila 45. člena (Tehnična in /ali kadrovska sposobnost) in 49. člena (Neobičajno nizka cena) Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB5; v nadaljevanju: ZJN-2). Prav tako pa niso bili izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije. Naročnik je po mnenju obeh vlagateljev razlikoval med ponudniki in ustvaril okoliščine, ki pomenijo osebno diskriminacijo ponudnikov (kršitev načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov). Vlagatelja poudarjata, da gre v predmetni zadevi za javni interes, in sicer za varnost prevozov osnovnošolskih otrok, zato morajo biti prevozi opravljeni z ustreznimi vozili. Naročnik je v razpisu priporočal ponudnikom, da si pred oddajo ponudbe relacije ogledajo, saj gre za zahtevne terene, za katere je naročnik v prejšnjem razpisu javnega naročila za prevoz otrok za zadnja tri šolska leta v razpisni dokumentaciji zahteval štirikolesni pogon vozil. Takega pogoja pa v navedenem razpisu ni bilo, kar je po oceni prvega in drugega vlagatelja nenavadno, saj je v Občini Kamnik teren zelo razgiban, relacije v sklopu B pa so najbolj zahtevne (gozdna pot, makadamska cesta), takoj za sklopom B pa so po zahtevnosti relacije v sklopu C. Prvi in drugi vlagatelj že več let opravljata prevoze na teh terenih in imata izkušnje s tega terena. Zavedata se, da ne moreta več vložiti pravnega sredstva glede razpisnih pogojev, vendar je bilo po mnenju prvega vlagatelja in drugega vlagatelja takšno ravnanje naročnika nezakonito in nenavadno. Prvi in drugi vlagatelj sta v nadaljevanju navedla, da je naročnik glede tehnične in kadrovske sposobnosti navedel več zahtev, hkrati pa se je glede vseh zahtev zadovoljil le z izpolnjenim in podpisanim obrazcem Izjave o zmogljivostih, v kateri je tudi navedeno, da se zagotavlja potrebno število kvalitetnih in varnih prevoznih sredstev (avtobusov in/ali kombiniranih vozil za sklope relacij, ki so predmet te ponudbe), kar po mnenju prvega in drugega vlagatelja pomeni, da morajo imeti vozila izbranih ponudnikov pogon na vsa štiri kolesa, ker prevoza drugače ni mogoče varno in kvalitetno opraviti. Vlagatelja pojasnjujeta, da naročnik ni ocenil in preveril tehnične sposobnosti gospodarskih subjektov, kot to zahteva 45. člen ZJN-2, saj do odpiranja ponudb ni zahteval opisa tehnične opreme ali izjave o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi. Naročnik je namreč šele naknadno, po oceni prvega vlagatelja in drugega vlagatelja nezakonito, zahteval od ponudnikov dopolnitve, in sicer tabele " seznam vozil za izvajanje prevozov, ki so predmet ponudbe, kjer je bilo treba izpolniti tip vozila, letnik izdelave, pogon na vseh štirih kolesih " da ali ne, avtobus/kombi, št. sedežev. Pri tem je po njunem mnenju nenavadno, da je bilo med rubriko tudi vprašanje, ali ima ponudnik vozila na štirikolesni pogon, saj to ni bil pogoj v razpisni dokumentaciji. Ko je naročnik navedene sezname prejel, pa resničnosti teh podatkov ni preverjal, pa bi jih moral, ker gre za prevoze otrok na zahtevnem terenu. Prvi in drugi vlagatelj sta navedla, da razpolagata z informacijo, da so krajani zahtevali, da se uporablja pri prevozu otrok po zahtevnejšem terenu vozilo s štirikolesnim pogonom in na podlagi teh dopisov, kot izhaja iz dokumentov, je naročnik ponudnike pozval na dopolnitev ponudb. Navedeni dopisi niso bili v spisu predmetnega postopka javnega naročila. Iz vsega tega po mnenju prvega in drugega vlagatelja izhaja, da naročnik v javnem razpisu ni navajal pogoja, da je potreben štirikolesni pogon, ampak so takšna vozila nujna in edino primerna vsaj na treh relacijah. Prvi vlagatelj je v svojem seznamu navedel, da razpolaga s tremi kombiji in vsa imajo pogon na štiri kolesa. Drugi vlagatelj pa prav tako razpolaga s kombijem na štirikolesni pogon. Izbrani ponudnik za sklop B je predložil seznam, iz katerega izhaja, da ima na razpolago le en kombi s pogonom na vsa štiri kolesa in dve terenski vozili, kar pa ni v skladu z razpisno dokumentacijo, saj se prevoz lahko opravi le z avtobusom ali kombiji. Izbrani ponudnik torej ni razpolagal z ustreznimi vozili ob oddaji ponudbe in sama obljuba o nabavi novega kombija s pogonom na vsa štiri kolesa ni dovolj. V primeru sklopa B drugi ponudnik,Vrankar-Bus d.o.o., Buč 20, Laze v Tuhinju, ne razpolaga z nobenim vozilom s pogonom na vsa štiri kolesa, zato je prvi vlagatelj edini ponudnik, ki izpolnjuje vse pogoje. Prav tako tudi izbrani ponudnik v sklopu C ne razpolaga z ustreznimi vozili, zato bi moral naročnik izbrati ponudbo drugega vlagatelja. Prvi in drugi vlagatelj sta v nadaljevanju navedla, da je izbrani ponudnik podal tudi neobičajno nizko ponudbo, saj bi morale biti cene na kilometer glede na zahtevnost terena v sklopu B in C višje, kot pa v drugih sklopih.

Zaradi navedenih razlogov prvi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 600-0002/2013-4/1 v sklopu B ter v ponovnem odločanju sprejme odločitev, s katero za sklop B izbere prvega vlagatelja ter mu povrne stroške tega postopka, oziroma podredno "da delno razveljavi postopek javnega naročanja in sicer v sklopu B" in prvemu vlagatelju povrne stroške tega postopka.

Zaradi navedenih razlogov drugi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 600-0002/2013-4/1 v sklopu C ter v ponovnem odločanju sprejme odločitev, s katero za sklop C izbere drugega vlagatelja ter mu povrne stroške tega postopka, oziroma podredno "da delno razveljavi postopek javnega naročanja in sicer v sklopu C" in drugemu vlagatelju povrne stroške tega postopka.

Prvi in drugi vlagatelj sta vložila tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25.8.2013 pravočasno izjasnil o navedbah prvega vlagatelja in drugega vlagatelja. Predlagal je, da se zahtevka zavrneta, saj je bojazen krajanov nastala šele takrat, ko sta vlagatelja ugotovila, da nista najugodnejša ponudnika. V vlogi se sklicuje na peti odstavek 5. člena ZPVPJN oziroma Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013), ki je pričel veljati 10.8.2013 in ki spreminja 5. člen tega zakona. V nadaljevanju izbrani ponudnik navaja, da bi morala prvi in drugi vlagatelj kršitve, ki jih navajata v zvezi s 45. členom ZJN-2, uveljavljati preko Portala javnih naročil, pa tega nista naredila in sta zato prepozna. Glede izvedbe postopka oddaje javnega naročila in določanja pogojev v razpisni dokumentaciji pa je odgovoren naročnik. Po mnenju izbranega ponudnika je cena ekonomsko upravičena, saj je pomembna cena storitve na dan in ne cena na kilometer. Izbrani ponudnik trdi tudi, da je cena prvega vlagatelja "nerealno napihnjena cena" , prav tako pa prvi in drugi vlagatelj nimata za opravljanje storitev dovolj licenc oziroma ustreznih vozil, za kar sta podpisala izjave. Naročnik pa lahko po mnenju izbranega ponudnika preveri resničnost izjav kadarkoli do podpisa pogodb, izjave krajanov pa niso povezane s postopkom javnega naročanja.

Naročnik je dne 27.8.2013 izdal sklep št. 600-0002/2013, s katerim je predlogu prvega vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila v sklopu B ugodil, saj bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po njegovi presoji lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Prav tako je naročnik dne 27.8.2013 izdal sklep št. 600-0002/2013, s katerim je predlogu drugega vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila v sklopu C ugodil, saj bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po njegovi presoji lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Naročnik je dne 28.8.2013 izdal sklep št. 600-0002/2013, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov prvega vlagatelja zavrnil. Prav tako je naročnik dne 28.8.2013 izdal sklep št. 600-0002/2013, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov drugega vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi obeh sklepov je naročnik navedel, da v konkretnem javnem naročilu pogoj po štirikolesnem pogonu v razpisni dokumentaciji ni bil določen.

V obeh navedenih sklepih naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat poudarila, da določila javnega razpisa in vsebina razpisne dokumentacije postanejo po roku za prejem ponudb aksiom in da glede možnosti njihovega izpodbijanja po tem roku nastopi prekluzija. Prav tako naročnik navaja, da je težava glede pogoja štirikolesnega pogona nastala po odpiranju ponudb, ko sta vlagatelja izvedela, da nista najugodnejša. Pred tem pa nista v zvezi s tem na Portalu javnih naročil zastavila nobenega vprašanja. Naročnik je bil s strani krajanov in vlagateljev deležen pritiska, da se postopek razveljavi, naročnik pa tem pritiskom ni podlegel, s čimer je zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov, kar je ravno nasprotno, kar mu očitata prvi in drugi vlagatelj. Naročnik je v obeh navedenih sklepih pojasnil, da je moral vsak ponudnik kot dokazilo o tehnični in kadrovski sposobnosti podpisati Izjavo o zmogljivostih (OBR-7). Po odpiranju ponudb je naročnik vse ponudnike zaprosil za predložitev dodatnih pojasnil in dokazil, in sicer za seznam vozil za izvajanje prevozov, ki so bila predmet njihovih ponudb. Izbrani ponudnik za sklop B in sklop C je k seznamu priložil tudi izpis podatkov s strani Gospodarske zbornice (nacionalna licenca), v katerem so zapisana tudi vsa vozila, ki jih je navedel na zahtevanem obrazcu. V Izjavi o zmogljivostih so ponudniki podpisali tudi, da izjavljajo, da so podatki resnični in jih naročnik lahko kadarkoli preveri ter zahteva predložitev dokazil v primeru suma, da je ponudnik navedel neresnične podatke. Takšen način izvaja naročnik tudi pri drugih javnih naročilih. V konkretnem primeru pa je izbrani ponudnik priložil več dokazil, kot jih je naročnik zahteval, zato ni preverjal resničnosti podatkov. Naročnik na očitek prvega vlagatelja in drugega vlagatelja, da na relacijah B, C in D ni mogoče opraviti prevozov brez vozila s štirikolesnim pogonom, odgovarja, da je izbrani ponudnik v preteklih treh letih opravljal prevoze za sklop D in jih je opravljal varno in brez pritožb, zato naročnik ne dvomi, da bo izbrani ponudnik v predmetnih sklopih opravljal prevoze s kvalitetnimi in varnimi prevoznimi sredstvi. Prav tako pa izbrani ponudnik izkazuje kadrovsko sposobnost. Po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom bo naročnik na podlagi 7. člena pogodbe ves čas izvajal kontrolo vozil in voznikov, saj gre za varnost otrok. Naročnik zavrača navedbe prvega vlagatelja in drugega vlagatelja, da bi moral izbrani izvajalec razpolagati s štirimi vozili na štirikolesni pogon, ker je oddal ponudbo za tri sklope. Ne glede na to, da je teren zahteven, niso vsa vozila na štirikolesni pogon ustrezna in varna. Varnost otrok se lahko zagotovi tudi z namestitvijo verig v ekstremnih razmerah, nikakor pa ni naročnik zahteval vozil s štirikolesnim pogonom. Naročnik pa zavrača tudi očitke prvega vlagatelja in drugega vlagatelja glede neobičajno nizke cene in se sklicuje na obrazložitev izbranega ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 29.8.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku za sklop B in C.

Prvi in drugi vlagatelj sta se z vlogama, ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 4.9.2013, opredelila do navedb naročnika. Ponovno sta navedla, da izbrani ponudnik nima potrebnega števila kvalitetnih in varnih prevoznih sredstev. Prvi in drugi vlagatelj navajata, da se naročnik neodgovorno sklicuje na to, da lahko pogodbo razdre in da bo ves čas trajanja pogodbe izvajal nadzor, saj zahtevanega nadzora ni opravil niti pred sklenitvijo pogodbe. Po mnenju vlagateljev, naročnik ni odgovoril na navedbe, zakaj je v dodatni tabeli o seznamu vozil kot kategorijo zapisal štirikolesni pogon: "DA ali NE", saj to zanj sploh ni pomembno. Navajata še, da je naročnik zahteval le avtobuse oziroma kombije, izbrani ponudnik pa je na seznam uvrstil tudi terenska vozila in da se izbrani ponudnik ne javlja le na javna naročila glede prevoza na področju Občine Kamnik, temveč tudi drugod in njegov vozni park ni tako velik kot se zdi na prvi pogled.

Državna revizijska komisija je dne 10.9.2013 prejela naročnikovo opredelitev do navedb vlagatelja za sklop C.

Državna revizijska komisija je pooblaščencu prvega in drugega vlagatelja dne 9.9.2013 posredovala Poziv za doplačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek. Pooblaščenec prvega vlagatelja in drugega vlagatelja je Državni revizijski komisiji dne 16.9.2013 posredoval potrdili o vplačilu takse, s katerima je izkazal, da sta prvi in drugi vlagatelj ravnala v skladu s pozivom za doplačilo takse.

Po pregledu dokumentacije o oddaji javnega naročila in o predrevizijskem postopku ter po preučitvi navedb naročnika, prvega vlagatelja in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v zvezi z istim postopkom oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da prvi in drugi vlagatelj očitata naročniku kršitve 45. člena, v zvezi s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2, in 49. člena ZJN-2 ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik za sklop B prejel tri ponudbe in je ponudba prvega vlagatelja uvrščena na tretje mesto. V sklopu C pa je naročnik prejel dve ponudbi, ponudba drugega vlagatelja pa je uvrščena na drugo mesto.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je med prvim vlagateljem in drugim vlagateljem ter naročnikom nesporno, da prvi in drugi vlagatelj, skladno s prvim in drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ne moreta uveljavljati pravnega varstva zoper pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe prvega vlagatelja in drugega vlagatelja, da bi moral naročnik skladno s c) točko drugega odstavka 45. člena, v zvezi s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2, preveriti izpolnjevanje tehnične sposobnosti izbranega ponudnika, oziroma prevoznih sredstev za opravljanje prevozov, ki so predmet tega javnega naročila.

V skladu s c) točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis študijskih in raziskovalnih zmogljivosti.

V prvem odstavku 77. člena ZJN-2 je določeno: "V primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav".

Naročnik je v točki 3.1.3 Tehnična in kadrovska sposobnost razpisne dokumentacije določil zahteve za ugotavljanje tehnične sposobnosti. V točki 3.1.3.1. je zapisal:
"Ponudnik mora:
- imeti zagotovljena parkirna mesta za parkiranje vozil, s katerimi se bodo opravljali prevozi;
- razpolagati z zadostnimi finančnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev;
- imeti licenco za prevoze v prometu;
- razpolagati s tehnično brezhibnimi vozili z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupine otrok;
- zagotavljati nadomestno vozilo oz. nadomestnega voznika v primeru okvare vozila ali odsotnosti voznika;
- opravljati šolske prevoze v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu, Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil s katerimi se prevažajo skupine otrok in Pravilnikom o oznakah in opremi vozil, s katerimi se izvajajo prevozi v cestnem prometu".

Naročnik je določil, da pooblaščena oseba ponudnika dokazuje tehnično sposobnost z Izjavo o zmogljivostih (OBR 7), v kateri je ponudnik podal naslednje izjave:
"Izjavljamo,
- da razpolagamo z zadostnimi finančnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev in so naši vozniki strokovno usposobljeni za prevoze šoloobveznih otrok;
- da imamo zagotovljena parkirna mesta za parkiranje vozil s katerimi bomo opravljali prevoze;
- da zagotavljamo nadomestno vozilo oz. nadomestnega voznika v primeru okvare vozila ali odsotnosti voznika;
- da razpolagamo s tehnično brezhibnimi vozili z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupine otrok;
- zagotavljamo potrebno število kvalitetnih in varnih prevoznih sredstev (avtobusov in ali kombiniranih vozil) za sklop/e relacij, ki je/so predmet te ponudbe
- da imamo licenco za prevoze v prometu;
- da bomo opravljali šolske prevoze v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu, Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil s katerimi se prevažajo skupine otrok in Pravilnikom o oznakah in opremi vozil, s katerimi se izvajajo prevozi v cestnem prometu".

Naročnik je z dopisom "Poziv za predložitev dodatnih pojasnil in dokazil" z dne 25.7.2013 ponudnike pozval, da predložijo "Seznam vozil za izvajanje prevozov, ki so predmet ponudbe", v katerega so morali ponudniki vpisati tip vozila, letnik izdelave, pogon na vseh štirih kolesih (DA/NE), Avtobus/ kombi in število sedežev. Vsa vozila iz seznama pa morajo ustrezati zakonskim in tehničnim predpisom za opravljanje prevozov šoloobveznih otrok.

Izbrani ponudnik je dne 28.7.2013 v dopisu "Dodatek k seznamu vozil za izvajanje prevozov, ki so predmet ponudbe" v seznamu navedel, da ima en kombi s štirikolesnim pogonom in dve terenski vozili in da vsako leto posodobijo vozni park z dvema do tremi novimi vozili glede na potrebe in zahtevnost prevozov.

Prvi in drugi vlagatelj navajata, da naročnik skladno s 45. členom ZJN-2 ni preveril in ocenil tehnične sposobnosti gospodarskih subjektov z opisom tehnične opreme ali na kakšen drug ustrezen način. Naknadno, po odpiranju ponudb, pa je naročnik zahteval od vseh ponudnikov seznam vozil za izvajanje prevozov, na katerem je bilo potrebno navesti tudi, ali ima vozilo štirikolesni pogon.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločbah pojasnila, da je potrebno pri vprašanju, ali je ponudba (izbranega ponudnika) popolna, izhajati iz zahtev in pogojev, kot so določeni v razpisni dokumentaciji. V konkretnem primeru je naročnik glede na svojo presojo in skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2, v zvezi z ugotavljanjem tehnične sposobnosti navedel, da morajo ponudniki izpolniti Izjavo o zmogljivostih (OBR 7), med katerimi je bila tudi izjava, da ponudnik zagotavlja potrebno število kvalitetnih in varnih prevoznih sredstev (avtobusov in ali kombiniranih vozil) za sklop/e relacij, ki je/so predmet te ponudbe. Državna revizijska komisija se ne strinja s trditvami prvega vlagatelja in drugega vlagatelja, da iz Izjave o zmogljivostih oziroma pete alineje te izjave izhaja, da se je izbrani ponudnik zavezal, da bo opravljal prevoze na relacijah v sklopu B in C z vozilom na štirikolesni pogon. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji tako ni določil zahteve po tem, da je potrebno prevoze izvajati z vozili s štirikolesnim pogonom, v tej fazi postopka oddaje javnega naročila od ponudnikov izpolnjevanja takšnega (nezapisanega) pogoja ni mogoče zahtevati.

V zvezi z navedbami obeh vlagateljev o kršitvah 77. člena ZJN-2 Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik dolžan v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V konkretnem primeru je naročnik določil minimalne zahteve za ugotavljanje tehnične sposobnosti, določil pa je tudi, da se izpolnjevanje teh zahtev izkaže s predložitvijo Izjave o zmogljivostih. Posledično gre ugotoviti, da je naročnik tem delu izpolnil obveznost preverjanja ponudbe s tem, ko je ugotovil, da je bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena ustrezno izpolnjena Izjava o zmogljivostih. Naročnik bi sicer lahko zahteval, da ponudniki predložijo tehnični opis vozil, vendar se za to ni odločil. Državna revizijska komisija ponavlja svojo ugotovitev, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bile v tej posebej opredeljene zahtevane tehnične lastnosti vozil, zato takšnih (nezapisanih) zahtev naročnik, v nasprotju z drugačnim prepričanjem obeh vlagateljev, pri preverjanju in ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi ni smel upoštevati. Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne spremeni niti naknadno ravnanje naročnika, ko je po odpiranju ponudb zahteval izpolnitev seznama vozil, med katerimi je bilo navedeno tudi vprašanje, ali ima vozilo štirikolesni pogon.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podal Izjavo o zmogljivostih pod kazensko in materialno odgovornostjo, prav tako pa bo naročnik z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, ki bo morala biti skladna z zahtevami razpisne dokumentacije in zagotovili, ki jih je izbrani ponudnik podal v okviru svoje ponudbe. V primeru, da izbrani ponudnik ne bo izpolnil vseh obveznosti (npr. varno opravljal prevozov) v skladu z razpisno dokumentacijo in pogodbo o izvedbi javnega naročila, se bo njegova odgovornost lahko presojala na podlagi civilne oziroma kazenske odgovornosti. Prav tako je naročnik tisti, ki pripravlja razpisno dokumentacijo in je za njeno pripravo tudi odgovoren (70. in 71. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija zagotavlja pravno varstvo strank iz 3. člena ZPVPJN v postopku javnega naročanja, medtem ko je naročnik odgovoren za nadzor nad izvedbo javnega naročila, ki mora zagotoviti, da se javno naročilo izvede v vsebini in upoštevajoč pogoje, pod katerimi je bilo javno naročilo oddano.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 45. člena, v zvezi s 77. členom ZJN-2, saj prvi in drugi vlagatelj nista uspela izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s navedenimi določili.

Ker vlagatelja nista uspela izkazati, da bi naročnik s tem, ko pri ocenjevanju in preverjanju ponudb ni upošteval pogoja, da morajo imeti vozila štirikolesni pogon, ravnal v neskladju z ZJN-2 ali razpisno dokumentacijo, ni obravnavala navedb prvega in drugega vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik razpolagati s štirimi vozili (avtobusi ali kombiji) na štirikolesni pogon, ter njunih navedb o tem, s katerim pogonom se bolj varno opravlja prevoze na zahtevnem terenu v času zimskih razmer.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitke prvega in drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, saj ni ponudil cene glede na zahtevnost terena. Naročnik se je pri opredelitvi do teh navedb skliceval na navedbe izbranega ponudnika, da je pri prevozih na kratke razdalje pomembnejša cena "na dan", kot cena "na kilometer", zato je podal tudi nižjo ceno, cene vlagateljev pa so previsoke glede na tržne ponudbe.

Skladno s točko 21a. prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "neobičajno nizka ponudba" ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. V prvem odstavku 49. člena ZJN-2 je določeno, da če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.

Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (npr. v zadevi št. 018-111/2013) že večkrat zapisala, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje " seveda le tedaj, kadar niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da sta ponudbi izbranega ponudnika neobičajno nizki in da ju želi kot takšne izločiti. Ocena o tem, da posamezni ponudbi izbranega ponudnika nista neobičajno nizki, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšnih odločitev Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. Prav tako v konkretnem primeru ne obstajajo pogoji za obligatorno preverjanje, saj naročnik niti v sklopu B niti v sklopu C ni prejel štirih pravočasnih ponudb.

Vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da bi moral naročnik ponudbi izbranega ponudnika obravnavati kot neobičajno nizki ponudbi po 49. členu ZJN-2 in jih kot takšne tudi izločiti, je upoštevajoč navedene argumente zato treba zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je nazadnje obravnavala navedbe prvega in drugega vlagatelja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelja sta v zahtevku za revizijo navedla, da je temeljno načelo javnega naročanja enakopravno obravnavanje ponudnikov, v konkretnem primeru pa je več kot očitno, da je naročnik v tem pogledu popolnoma neupravičeno posamezne ponudnike razlikoval ter ustvaril okoliščine, ki pomenijo osebno diskriminacijo ponudnikov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi in drugi vlagatelj v zahtevkih za revizijo nista izkazala, s katerim ravnanjem oziroma s katero posebno okoliščino naj bi naročnik diskriminiral ponudnike. Državna revizijska komisija zato navedb vlagateljev v tem delu ni mogla vsebinsko preizkusiti.

Ker prvi in drugi vlagatelj z zahtevkoma za revizijo nista uspela izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2 in razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijska zahtevka prvega in drugega vlagatelja z dne 21.8.2013 zavrnila kot neutemeljena.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Prvi vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 9.10.2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

- Odvetnik Matjaž Markelj, Ljubljanska cesta 80, 1230 Domžale
- Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik
- School service " šolski servis, d.o.o. Ljubljana, PE Sp. Rudnik II/16 (Reboljeva ulica 2), 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu