018-334/2013 DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o.

Številka: 018-334/2013- 6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek - Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava originalnega in/ali nadomestnega (kompatibilnega) materiala za tiskanje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRI upravljanje investicij, družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.10.2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2.9.2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila "Dobava originalnega in/ali nadomestnega (kompatibilnega) materiala za tiskanje", katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19.6.2013, pod št. objave JN7543/2013. Obvestilo je bilo popravljeno dne 20.6.2013 (JN7640/2013), dne 21.6.2013 (JN7687/2013) in dne 1.7.2013 (JN8086/2013).

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 351-1/13-SNR-3 z dne 21.8.2013 izhaja, da je naročnik oddal naročilo ponudniku TOPSOLUTIONS, d.o.o., Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je naročnik obrazložil tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi upošteval 20 % stopnjo DDV, namesto 22 %. Naročnik navedenega ni štel za očitno računsko napako niti za formalno nepopolnost ponudbe, zato je vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno in jo je v skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB5; v nadaljevanju: ZJN-2) izločil.
Vlagatelj je dne 2.9.2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo in predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, da se ugodi njegovemu revizijskemu zahtevku, v celoti razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter naloži naročniku odpravo kršitev in da se mu povrne stroške postopka. Naročnik naj ponovno izvede postopek izbire in odloči o oddaji javnega naročila. Iz istih razlogov je vlagatelj predlagal tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in predlogu za zadržanje postopka javnega naročila uveljavljal kršitev 6. člena, 7. člena, 9. člena, drugega odstavka 41. člena, 78. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Nadalje je vlagatelj zatrjeval, da v Ponudbenem predračunu (OBR-2) ni navedel 20 % DDV, zato očitek naročnika, da je upošteval napačno stopnjo DDV, temelji na predvidevanju, na podlagi katerega je naročnik napačno zaključil, da je vlagatelj ponudbo sestavil v nasprotju s predpisi, točneje Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 46/2013, v nadaljevanju: ZIPRS1314-A). Vlagatelj vztraja, da je naredil računsko napako pri množenju in da ponudba zato ni sestavljena v nasprotju s predpisi. Stopnja DDV je zakonsko določena ter za vse ponudnike enaka, zato je po vlagateljevem mnenju merodajna cena brez DDV, kar izhaja tudi iz sestave Ponudbenega obrazca (OBR-2) in vzorca pogodbe. Vlagatelj trdi, da odprava računske napake ne bi vplivala na ceno na enoto, vrednost postavke in tudi ne na skupno vrednost brez DDV oziroma na razvrstitev glede na merila, vlagateljeva ponudba pa bi bila kljub popravku računske pomote še vedno najugodnejša. Po vlagateljevem mnenju je njegova ponudba formalno nepopolna, ne pa nepravilna, zato bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev oziroma k izdaji pisnega soglasja k popravi očitne računske napake in jo popraviti. Vlagatelj pa naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je izbranega ponudnika zaradi napake v seštevku in zmnožku pozval k izdaji soglasja za popravek očitne računske napake. Izbrani ponudnik je napravil napako v seštevku "Vrednost skupaj brez DDV", posledično pa je bil napačno naveden tudi znesek DDV (zmnožek) ter tudi končni seštevek vrednosti skupaj z DDV. Ker ni bila izbrana najugodnejša ponudba, pa je bilo kršeno tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in strokovnosti. Prav tako vlagatelj poudarja, da je naročnik popravljeno ponudbo, ki jo je naročnik prejel 5 minut po roku za oddajo ponudb, vlagatelju vrnil, pri čemer dodatno navaja, da je teorija na stališču, da se minimalna zamuda ne sankcionira, še posebej zato, ker je naročnik z odpiranjem ponudb začel istega dne ob 13.00 uri.

Naročnik je dne 11.9.2013 Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka predmetnega javnega naročila, kateremu Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-334/2013-5 z dne 24.9.2013 ni ugodila.

Izbrani ponudnik se ni izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 11.9.2013 izdal sklep št. 351-1/13-SNR/DG-I, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov v predrevizijskem postopku zavrnil. Naročnik ugotavlja, da med njim in vlagateljem ni sporno dejstvo, da je vlagatelj storil napako na rekapitulaciji ponudbenega predračuna (OBR-2), pri izračunu skupne vrednosti z DDV, sporno pa je, za kakšno napako gre. Po naročnikovem mnenju je dejstvo, da je vlagatelj na seštevek končne ponudbene cene brez DDV obračunal 20 % stopnjo DDV oziroma je ponudbeno vrednost brez DDV množil z 0.20, namesto z 0.22. Nadalje je naročnik navedel, da je stopnja davka zakonsko predpisana z ZIPRS1314-A, ki v 10. členu določa, da se od vključno 1.7.2013 dalje DDV obračunava in plačuje po stopnji 22 %. Zaradi navedenega so morali vsi ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati 22 % stopnjo DDV, saj je bil skrajni rok za oddajo ponudb dne 9.7.2013. Naročnik vztraja pri svoji odločitvi, saj napačnega obračuna stopnje davka ni mogoče šteti za očitno računsko napako, saj morajo subjekti predpise poznati. Nadalje naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji kot merilo določil najnižjo ceno z vključenim DDV, odprava napake pa bi spremenila končno ponudbeno ceno z DDV (naročnik se ob tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-296/2009). Naročnik pojasnjuje tudi, da se je v odločitvi o oddaji javnega naročila skliceval na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-393/2011, ker je v njej bilo obrazloženo, kaj se šteje za očitno računsko napako. Naročnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja, da so za naročnika ključne cene brez DDV in trdi, da so zanj ključne cene z DDV, ker je to "strošek", ki ga mora kot naročnik plačati. Tudi na podlagi vzorca pogodbe ni mogoče zaključiti, da je bistvena le cena brez DDV. Naročnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja, da bi moral upoštevati spremembo vlagateljeve ponudbe, ki jo je poslal po roku za predložitev ponudb. Naročnik kot slednje navaja še, da je ravnal v skladu s 73. členom ZJN-2, ki določa kaj se šteje kot pravočasna predložitev ponudbe in v skladu z razpisno dokumentacijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13.9.2013 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je s pravočasno vlogo z dne 17.9.2013 na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN opredelil do navedb naročnika in posebej poudaril, da se naročnik ni opredelil do vseh njegovih navedb v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je opozoril tudi, da se odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-296/2009 glede dejanskega stanja bistveno razlikuje od predmetne zadeve.

Naročnik je dne 20.9.2013 Državni revizijski komisiji posredoval dodatno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku ter po preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da je vlagatelj pri oblikovanju ponudbene cene upošteval napačno stopnjo DDV, in sicer naj bi DDV obračunal po stopnji 20 % namesto po stopnji 22 %. Naročnik meni, da navedene pomanjkljivosti ni mogoče označiti niti za očitno računsko napako niti za formalno pomanjkljivost. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), zakonske določbe glede preverjanja sposobnosti, izbora udeležencev in oddaje naročila (drugi odstavek 41. člena ZJN-2), določbe o dopustnosti dopolnitev ponudbe (78. člen ZJN-2) in določbe o izločitvi ponudb (80. člen ZJN-2).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj storil napako pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna (OBR-2), saj v tem obrazcu navedena "Znesek DDV" in "Vrednost skupaj z DDV" nista ustrezna glede na s strani vlagatelja ponujeno "Vrednost skupaj brez DDV" ter glede na davčno stopnjo, ki jo je vlagatelj moral uporabiti pri oblikovanju svoje ponudbe (22 %). Sporno pa je, ali je storjeni napaki mogoče priznati naravo računske napake oziroma ali je njena posledica (zgolj) formalna nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki bi jo bilo dopustno odpraviti.

Dopustnost dopolnitev ponudb in odprava očitne računske napake je urejena v 78. členu ZJN-2, ki določa:
"(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.
(3) Ponudnik ne sme spreminjati:
" svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
" tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
" tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. (4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna (OBR-2) pravilno seštel "Vrednost skupaj brez DDV" za vse ponujene postavke, ki jih je zahteval naročnik (36.368,52 EUR). Ker popusta ni ponudil, bi moral vlagatelj na skupno ceno brez DDV prišteti davek, katerega stopnja je na dan izdelave ponudbe vlagatelja in roka za oddajo ponudb (9.7.2013) znašala 22 %. Naročnik je pri preverjanju in ocenjevanju ugotovil, da je vlagatelj pri pripravi ponudbe pod postavko "Znesek DDV" zapisal znesek 7.273,70 EUR, na podlagi česar je sklepal, da je vlagatelj pri oblikovanju ponudbene cene napačno upošteval 20 % stopnjo DDV. Posledično je bila napačno zapisana tudi "Vrednost skupaj z DDV".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi dopustitev odprave napake v obrazcu ponudbenega predračuna pomenila (vsaj) spremembo skupne vrednosti ponudbe. Takšna sprememba, skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, načeloma ni dovoljena, razen v primeru, ko so podani razlogi iz četrtega odstavka istega člena, tj. v primeru, ko je sprememba skupne vrednosti ponudbe posledica odprave očitne računske napake.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da opisane napake pri zapisu "Zneska DDV" in "Vrednosti skupaj z DDV" na obrazcu ponudbenega predračuna (OBR-2) ni mogoče šteti za očitno računsko napako v smislu četrtega odstavka 78. člena ZJN-2. Ugotoviti gre namreč, da je vlagatelj napačen ponudbeni znesek z DDV navedel tako na obrazcu ponudbenega predračuna (OBR-2), kot tudi v predloženem vzorcu pogodbe " na obeh mestih je namreč enako navedel, da znaša ponudbena vrednost brez DDV 36.368,52 EUR, ponudbena vrednost z DDV pa 43.642,22 EUR. Kljub temu, da vlagatelj v vzorcu pogodbe ni prikazal zneska ali stopnje DDV, gre ugotoviti, da je tudi na navedenem mestu (tako kot na obrazcu OBR-2) zapisan znesek z DDV za 20 % višji od zneska brez DDV. Na podlagi navedenega gre kot prepričljivo označiti ugotovitev naročnika, da obravnavana napaka ponudbenega predračuna ni posledica napake pri osnovnih računskih operacijah (in tako ni računska napaka), temveč je do nje prišlo iz razloga, ker je vlagatelj pri izračunu upošteval napačno stopnjo DDV (20 % namesto 22 %).

Državne revizijske komisije tudi niso prepričale trditve vlagatelja in njegova obrazložitev, da je za naročnika pomembna "Vrednost skupaj brez DDV", saj je naročnik določil kot merilo najnižjo ponudbeno vrednost z DDV, in sicer z razlogom, ker bo moral, kot tudi sam navaja, na ceno proizvoda plačati tudi DDV.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (tako npr. tudi v zadevi št. 018-393/2011, ki jo navaja naročnik) zapisala, da gre za očitno računsko napako le v primeru napak pri izvajanju osnovnih računskih operacij. Ravno tako pa je Državna revizijska komisija v več svojih odločitvah (tako npr. tudi v zadevi št. 018-296/2009) že zapisala tudi, da uporaba napačne stopnje DDV ne predstavlja računske napake.

Ob upoštevanju navedenega gre zaključiti, da naročnik napake v obrazcu ponudbenega predračuna, predloženega v okviru vlagateljeve ponudbe, ni bil dolžan (ali upravičen) obravnavati kot računsko napako, tako pa vlagatelja tudi ni bil dolžan (upravičen) pozivati k podaji soglasja za odpravo te napake ali mu kako drugače omogočiti njeno odpravo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala trditve vlagatelja, da je naročnik pri izvedbi postopka oddaje javnega naročanja kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. V zahtevku za revizijo je vlagatelj namreč zatrjeval, da je naročnik izbranega vlagatelja pozval k podaji soglasja za popravo očitnih računskih napak, ker je naredil napako pri seštevku "Vrednosti skupaj brez DDV". Posledično je bil napačno naveden tudi znesek DDV (zmnožek) in končni seštevek vrednosti skupaj z DDV. Zaradi naročnikove drugačne obravnave izbranega ponudnika napram vlagatelju, katerega naročnik ni povabil k dopolnitvi oziroma izdaji soglasja za odpravo očitnih računskih napak, po mnenju vlagatelja tudi ni bila izbrana objektivno najboljša ponudba, s čimer je bilo kršeno tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in strokovnosti.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in dokument Strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila z naslovom "Postopek oddaje javnega naročila "Dobava originalnega in/ali nadomestnega (kompatibilnega) materiala za tiskanje"" z dne 6.8.2013 ugotavlja, da je izbrani ponudnik na obrazcu ponudbenega predračuna (OBR-2) pravilno seštel in zapisal "Vrednost skupaj brez DDV" (38.165,26 EUR) in pravilno izračunal "Znesek DDV" (8.396,36 EUR), vendar je ti dve vrednosti napačno seštel, zaradi česar je znašala dejanska "Vrednost skupaj z DDV" 46.561,39 EUR, namesto vrednosti, ki jo je napisal izbrani ponudnik (45.561.62 EUR).
Iz navedenega izhaja, da so bili pri izbranem ponudniku izpolnjeni vsi pogoji za popravo očitnih računskih pomot (četrti odstavek 78. člena ZJN-2), saj je v primeru napake v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika šlo za napako pri osnovni računski operaciji (seštevanju) in se pri odpravi napake ni spremenila količina in cena na enoto, naročnik pa je za odpravo računske napake od izbranega ponudnika pridobil tudi ustrezno soglasje (dopis z dne 8.8.2013).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni bil obravnavan neenakopravno v primerjavi z izbranim ponudnikom, saj je bilo naročnikovo različno obravnavanje vlagateljeve in ponudbe izbranega ponudnika utemeljeno na različnem dejanskem stanju, kot je izhajalo iz teh ponudb, ter na podlagi določil ZJN-2.

Ker je naročnik v posledici ugotovljenih pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe to upravičeno izločil kot nepopolno, hkrati pa vlagatelj ni uspel izkazati neenakopravnega obravnavanja v postopku (v zvezi z obravnavanjem ponudbe izbranega ponudnika), je potrebno kot neutemeljene označiti tudi (sicer pavšalne) očitke o naročnikovem ravnanju v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in strokovnosti ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Nazadnje je Državna revizijska komisija obravnavala še navedbe vlagatelja, da je naročnik od vlagatelja dne 9.7.2013 ob 12.05, kar je 5 minut po roku za oddajo ponudb, prejel spremembo, s katero je vlagatelj sam popravil očitno računsko napako, vendar je naročnik spremembo ponudbe neodprto vrnil vlagatelju. Ob tem je vlagatelj zatrjeval, da je stališče teorije, da je smiselno, da se minimalna zamuda ne sankcionira, še posebej zato, ker je naročnik z odpiranjem ponudb začel dne 9.7.2013 ob 13.00 uri.

Predložitev ponudb je urejena v 73. členu ZJN-2, ki določa:
"(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ni bila ponudba predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu".

V ZJN-2 je glede predložitve (sprememb) ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja (spremembe) ponudbe v naročnikovo interesno sfero, pri čemer morebitne napake v ravnanju znotraj interesne sfere naročnika (založitev predloženih (sprememb) ponudb, interna pravila poslovanja, ipd.) ne morejo iti na škodo ponudnika, ki je spremembo ponudbe ali ponudbo oddal pravočasno. Po drugi strani pa je izključno ponudnik tisti, ki nosi breme pošiljanja in trpi posledice vseh drugih razlogov (npr. prometne razmere, zamuda pošte itd.), četudi zanje ne nosi nobene krivde (povzeto iz odločbe Državne revizijske komisije št. 018-319/2012-8). Enoten rok za predložitev (sprememb) ponudb zagotavlja tudi enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je enak za vse ponudnike, ki želijo naročniku predložiti spremembo ponudbe ali ponudbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je vlagatelj predložil spremembo ponudbe po poteku roka za predložitev ponudb oziroma njenih sprememb. Sporno med strankama je, ali bi moral naročnik sprejeti spremembo ponudbe in jo obravnavati kot del vlagateljeve ponudbe, ki jo je predložil pravočasno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v skladu z drugim odstavkom 73. člena ZJN-2 v objavi o naročilu in razpisni dokumentaciji določil datum in uro roka za predložitev ponudb (dne 9.7.2013 do 12:00 ure). V skladu z razpisno dokumentacijo pa so lahko ponudniki umaknili, dopolnili ali zamenjali ponudbe do poteka roka za oddajo ponudb (točka 12. razpisne dokumentacije). Naročnik je spremembo ponudbe neodprto vrnil vlagatelju, v skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi naročnik v primeru, da bi upošteval prepozno predloženo spremembo ponudbe, vlagatelja privilegiral v razmerju do ostalih ponudnikov. Glede na prejemno teorijo, ki je uveljavljena v ZJN-2, trpi vlagatelj vsa tveganja do predložitve ponudbe naročniku. Vlagatelj je zamudil rok za predložitev spremembe ponudbe iz razlogov, ki so nastali na njegovi strani in napake vlagatelja naročnik ni smel sanirati, saj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z vsebino razpisne dokumentacije in določbami prvega in tretjega odstavka 73. člena ZJN-2.

V povzetku vseh predstavljenih ugotovitev je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določbe ZJN-2 in razpisne dokumentacije, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2.9.2013 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 10.10.2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. pravn.,
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
- DRI upravljanje investicij, družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana
- TOPSOLUTIONS, d.o.o., Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu