018-343/2013 Občina Ilirska Bistrica

Številka: 018-343/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Energetska sanacija Doma na Vidmu, Ilirska Bistrica" na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Tera nova d.o.o., Gabrče 37, Vrhnika, ki ga zastopa odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica, dne 9.10.2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.3.2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 3022/2013, objavil javno naročilo "Energetska sanacija Doma na Vidmu, Ilirska Bistrica". Naročnik oddaja predmetno javno naročilo po odprtem postopku. Dne 30.7.2013 je naročnik sprejel dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-6/2013, s katerim je sodelujoče ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Kolektor koling d.o.o., Arkova 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka ocenjevanja ponudb, ker ponudbi vlagatelja nista bila priložena finančni plan in ponudba v elektronski obliki.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 30.8.2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj ugovarja naročnikovi odločitvi, da je njegova ponudba nepravilna in posledično nepopolna. Vlagatelj zatrjuje, da sta oba manjkajoča dokumenta formalne in ne vsebinske narave, saj ponudniki s predložitvijo dokumentov ne izkazujejo izpolnjevanja vsebinskih zahtev oziroma pogojev. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji za manjkajoča dokumenta ni predvidel sankcije izločitve, zato gre za nebistvene pomanjkljivosti ponudbe oz. za formalno nepopolno ponudbo, zato bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev ponudbe. Podatke, ki bi morali izhajati iz finančnega plana, je mogoče razbrati iz obrazca 25 "Obrazec ponudbenega predračuna " popis del in predizmere". Vlagatelj izpostavlja, da je podpisal in žigosal obrazec št. 1 "Obrazec ponudbe", v katerem je pod točko 1 podal izjavo, da nudi izvedbo razpisanih del v skladu s pogoji razpisne dokumentacije in predpisanimi pogoji in časovnimi omejitvami, brez rezerve in omejitev. Podpisal in žigosal je obrazec št. 5 "Izjava o sprejemanju pogojev javnega naročila o resničnosti podatkov", s katero je v celoti sprejel pogoje javnega naročila in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da bodo manjkajoči podatki v finančnem planu dokončno določeni šele po podpisu pogodbe o izvedbi javnega naročila, zato ti podatki ne morejo predstavljati podatkov, ki bi bili odločilni za oddajo javnega naročila. Vlagatelj še meni, da je zahteva za predložitev ponudbe v elektronski obliki obličnostna zahteva naročnika, katero je potrebno obravnavati kot nebistveno pomanjkljivost ponudbe.

Naročnik je o vloženem zahtevku za revizijo obvestil izbranega ponudnika z dopisom z dne 4.9.2013, vendar se izbrani ponudnik o navedbah vlagatelja ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom "Sklep" št. 3528-15/2013 z dne 5.9.2013 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je bila predložitev finančnega plana izvajanja del določena kot pogoj. Naročnik nadalje navaja, da predložitev splošne izjave ponudnika ne odvezuje obveznosti predložitve vseh zahtevanih dokumentov v ponudbi ter da obrazec številka 25 ni v nikakršni zvezi z zahtevanim finančnim planom. Naročnik zatrjuje, da je predložitev finančnega plana za naročnika ključnega pomena zaradi pravočasnega črpanja kohezijskih sredstev. Naročnik se strinja, da nepredložitev ponudbe v elektronski obliki pomeni formalno nepopolno ponudbo, ter pojasnjuje, da vlagatelja ni pozval na odpravo te napake, saj bi bila dopolnitev brezpredmetna, ker vlagatelj ni predložil finančnega plana.

Naročnik se še sprašuje, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno. S tem v zvezi naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju odločitev o oddaji javnega naročila posredoval z navadno poštno pošiljko. Vlagatelj ga je z dopisom z dne 14.8.2013 pozval na vročitev v skladu z določili ZUP. Naročnik je skladno s pozivom odločitev o oddaji javnega naročila ponovno vročil. Naročnik zatrjuje, da ni sporno, da je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila dejansko prejel že z navadno pošiljko, s tem pa je začel teči rok za uveljavljanje pravnega varstva. Naročnik še zatrjuje, da je stališče Državne revizijske komisije in sodne prakse, da je potrebno kljub napaki pri vročanju, šteti, da je vročitev opravljena v trenutku, ko se je stranka seznanila s pisanjem.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 9. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu. Z ugotovitvami naročnika se ne strinja in vztraja pri revizijskih navedbah. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v skladu s 26. členom ZPVPJN opravil predhodni preizkus zahtevka za revizijo, pri čemer je ugotovil, da je zahtevek za revizijo pravočasen, zato ni jasno zakaj v nadaljevanju sklepa naročnik dvomi in polemizira s pravočasnostjo zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da """" v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je vlagatelj odločitev o oddaji z navadno poštno pošiljko prejel pred oz. najkasneje dne 14.8.2011 (pravilno 2013, opomba Državne revizijske komisije) """" Vlagatelj še navaja, da je zaradi zagotovitve svoje pravice do pravnega sredstva in zaradi odstranitve dvoma o avtentičnosti oz. pristnosti odločitve, na naročnika naslovil dopis z dne 14.8.2013, s katerim je naročnika pozval na pravilno in zakonito vročitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je vročitev opravil, s tem je bil pri vlagatelju odpravljen dvom o pristnosti in avtentičnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj meni, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči z dnem, ko je bila vlagatelju vročena odločitev o oddaji javnega naročila skladno z veljavno zakonodajo. Vlagatelj nadalje meni, da pri vročitvi z navadno pošiljko ni mogoče ugotoviti, kdaj jo je naslovnik prejel, zato ni mogoče ugotoviti, kdaj je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči in kdaj se je iztekel in se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-252/2010-6.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 24.9.2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Dejansko stanje o poteku vročitve odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelju med strankama ni sporno, zato je Državna revizijska komisija dokazni predlog vlagatelja o zaslišanju zakonitega zastopnika vlagatelja glede okoliščin vročitve zavrnila kot nepotrebnega.

Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN po prejemu zahtevka za revizijo dolžna opraviti predhodni preizkus zahtevka za revizijo. Preveriti mora, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, se zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

ZPVPJN v 25. členu ureja roke za vložitev zahtevka za revizijo. V petem odstavku 25. člena ZPVPJN je določeno, da se zahtevek za revizijo po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti vloži v osmih delovnih dneh od prejema te odločitve. Prejem oziroma vročitev odločitve o oddaji javnega naročila ureja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki v drugem odstavku 79. člena določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o oddaji javnega naročila pisno obvestiti ponudnike, pri čemer se odločitev o oddaji javnega naročila vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP), ki določa, da se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Če se zgodi pri vročitvi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila (prvi odstavek 98. člena ZUP). Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi (drugi odstavek 98. člena ZUP).

Iz citiranih določb izhaja, da je za presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo potrebno ugotoviti trenutek prejema oziroma vročitve odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelju ter trenutek vložitve zahtevka za revizijo. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz spisovne dokumentacije, da je naročnik v nasprotju z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 vlagatelju odločitev o oddaji javnega naročila poslal po navadni pošti in ne v skladu z ZUP, torej da sprva naročnik odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelju ni vročil osebno. Nadalje je med strankama nesporno, da je vlagatelj navedeno odločitev prejel z navadno pošiljko najkasneje dne 14.8. 2013. To je potrjeno tudi z dopisom "Poziv na vročitev odločitve" z dne 14.8.2013, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji, katerega je vlagatelj naslovil na naročnika. Iz dopisa izhaja, da je vlagatelj prejel odločitev št. 430-6/2013 (torej odločitev o oddaji javnega naročila) z navadno pošiljko ter vlagateljev poziv naročniku, da opravi pravilno in zakonito vročitev. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik vlagatelju ponovno poslal odločitev o oddaji javnega naročila, po pravilih ZUP za osebne vročitve, ter da je bila vlagatelju odločitev vročena dne 20.8.2013.

Vročanje pisanj ni samostojno procesno dejanje, temveč realno opravilo, ki omogoča opravo nekega drugega procesnega dejanja oziroma je predpogoj za perfektnost drugega procesnega dejanja ali za nastop določene pravne posledice. Z institutom vročanja pisanj se zagotavlja pravica do informacije kot nujni predpogoj pravice do izjave v postopku. Stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Na drugi strani pa pošiljatelj s pravilno izpolnjeno vročilnico dobi zanesljiv dokaz o prejemu pošiljke. Pravila o vročanju niso sama sebi namen, pač pa omogočajo čim večjo gotovost, da se stranka dejansko seznani s procesnim gradivom v postopku, ter omogočiti, da se postopek premakne v naslednjo fazo. Če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s pisanjem, potem se na kršitve pri vročanju ne more sklicevati, saj je kot že navedeno namen vročitve seznanitev s pisanjem in ne zadoščanje formalnim pogojem. Vročitev stranki se dokazuje z vročilnico, ki je javna listina, vendar je možno dokazovanje, da je naslovljenec pisanje dejansko prejel tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, pri tem pa je dokazno breme na pošiljatelju.

Na podlagi navedenega in ker med strankama ni sporno, da je vlagatelj prejel odločitev o oddaji javnega naročila po navadni pošti najkasneje 14.8.2013, torej ko je naročniku poslal dopis "Poziv na vročitev odločitve", je potrebno ugotoviti, da je bil vlagatelj s tem dnem seznanjen z odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, zato je kot dan vročitve in teka prekluzivnega roka za pravno varstvo potrebno upoštevati navedeni datum. Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je rok za vložitev zahtevka za pravno varstvo začel teči šele, ko mu je naročnik vročil odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z ZJN-2 in ZUP, in ne že z vročitvijo po navadni pošti. Ne glede na to, da vročitev o oddaji javnega naročila po navadni pošti, ni bila skladna z določbami ZUP, ta formalna nepravilnost nima takega pomena, kot ji ga pripisuje vlagatelj. Bistveno je namreč, kdaj je vlagatelj odločbo dejansko dobil, se z njo seznanil, saj je od takrat dalje imel možnost vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj pa se je z odločitvijo o oddaji javnega naročila dejansko seznanil že, ko je prejel odločitev po navadni pošti. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je zaradi nepravilne vročitve vlagatelj dvomil o avtentičnosti oz. pristnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Kot že navedeno, namen vročitve je seznanitev udeležencev postopka o procesnih opravilih, ni pa namen vročitve, da se z njo potrdi avtentičnost pisanja.

Vlagatelj se je v pozivu naročniku in v vlogi, s katero se opredelil do navedb naročnika, skliceval tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-252/2012-6 z dne 21.10.2010. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v navedeni zadevi drugačno. Tudi v navedeni zadevi vročitev oddaje o javnem naročilu vlagatelju ni bila pravilno vročena, vendar v navedenem primeru ni bilo ugotovljeno, kdaj je bila vročitev (dejansko) opravljena, zaradi česar ni mogel začeti teči rok za pravno varstvo. V konkretnem primeru pa je med strankama nesporno, da se je vlagatelj s pisanjem seznanil najkasneje dne 14.8.2013.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala, kdaj se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo. V skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), kateri se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), se v primeru, če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). Glede na navedeno je bil ob upoštevanju petega odstavka 25. člena ZPVPJN zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo v konkretnem primeru torek, 27. 08. 2013. Kot izhaja iz poštne pošiljke je vlagatelj zahtevek za revizijo priporočeno na pošto oddal dne 30.8.2013, torej po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Iz navedenega sledi, da je vlagateljev zahtevek vložen prepozno ter ga po vsebini ni mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija zato pri presoji zahtevka za revizijo ni vsebinsko presoja revizijskih navedb, in ga je na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer za vplačano takso in nagrado za pooblaščenca. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo revizijskih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 9.10.2013
Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica
- Odvetnik Tomislav Biber, Pleteršnikova 32, 1000 Ljubljana
- Kolektor koling d.o.o., Arkova 43, 5280 Idrija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu