018-340/2013 Dars, d.d.

Številka: 018-340/2013-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek Šinko v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja PHO Brezovica " Vrhnika: 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22)" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil Godina d.o.o., Hrpelje, Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2013

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba z dne 16. 9. 2013 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 3. 2012 sprejel sklep št. 2012/00038 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 6. 2012, št. objave JN6329/2012 (z dodatnimi informacijami in popravki razpisne dokumentacije JN7192/2012 z dne 4. 7. 2012, JN7709/2012 z dne 17. 7. 2012, JN7976/2012 z dne 20. 7. 2012 in JN8215/2012 z dne 27. 7. 2012) in dne 16. 6. 2012 pod oznako 2012/S 114-188615. v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 12. 7. 2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 402-25/12-mcč-38-nov, s katerim je javno naročilo v obeh sklopih oddal ponudniku J.V. Rafael d.o.o. Sevnica + SŽ železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 2. 8. 2013 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 8. 8. 2013, vlagatelj pa jo je prejel dne 12. 8. 2013.

Vlagatelj je dne 23. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev, dne 3. 9. 2013 pa posredoval naročniku še pripravljalno vlogo.

O vloženem zahtevku za revizijo se je izjasnil izbrani ponudnik z vlogo z dne 2. 9. 2013.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 9. 2013, št. 402-26/2013-2012/00038, zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. Navaja, da je bila vlagatelju dne 13. 7. 2013 poizkušena osebna vročitev odločitve o oddaji naročila po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP), vendar tega dne na naslovu oz. sedežu ni bil dosegljiv in mu pisanja ni bilo mogoče vročiti, zato je bil s strani vročevalca obveščen o prispelem pismu. Vlagatelju se je rok za prevzem pošiljke iztekel dne 28. 7. 2013, ker pa je bila ta dan nedelja, se vročitev šteje za opravljeno z naslednjim dnem, tj. 29. 7. 2013. Naslednjega dne je vlagatelju začel teči rok treh delovnih dni za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev o oddaji naročila, ki se je iztekel dne 1. 8. 2013. Vlagatelj je zahtevo za dodatno obrazložitev vložil 2. 8. 2013, torej en dan prepozno. Skladno s tem je začel rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dne (fikcije) vročitve odločitve o oddaji naročila in ne od izdane dodatne obrazložitve o oddaji naročila, ki je naročnik sploh ni bil dolžan izdati in posredovati vlagatelju. Vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil v zahtevanem roku osmih delovnih dni, zato je odločitev o oddaji naročila z dnem 8. 8. 2013 postala pravnomočna, kasneje vložen zahtevek za revizijo pa posledično prepozen.

Vlagatelj je dne 16. 9. 2013 vložil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo v katerem navaja, da je zahtevek za revizijo vložil v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev o oddaji naročila, skladno s pravnim poukom v tej odločitvi. Zatrjuje tudi nepravilen poizkus vročitve odločitve o oddaji naročila v soboto 13. 7. 2013, saj takrat vlagatelj kot gospodarski subjekt ni posloval in meni, da se kot dan poizkusa osebne vročitve ni mogel šteti dan 13. 7. 2013, ampak kvečjemu ponedeljek, 15. 7. 2013, kot prvi naslednji delovni dan. Glede na to tudi fikcija vročitve ni mogla nastopiti dne 29. 7. 2013, ampak šele 30. 7. 2013. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani naročnikov sklep in sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo oz. podredno, naloži naročniku, da odloči o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, skupaj z opredelitvijo do navedb v pritožbi.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe ter odstopljene dokumentacije odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker naj bi vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini.

Roke za vložitev zahtevka za revizijo ureja ZPVPJN v 25. členu. V petem odstavku 25. člena ZPVPJN je določeno, da se zahtevek za revizijo po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti vloži v roku osmih delovnih dni od prejema te odločitve. Rok je prekluziven in začne teči od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, oziroma, če je ponudnik od naročnika pravočasno zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (najkasneje) od prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev.

Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je urejena v 79. in 79.a členu ZJN-2. Zakon v tretjem odstavku 79. člena določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer jo lahko zahteva v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Zakon tudi določa, da kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena, začne teči rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zadevi (tretji odstavek 79.a člena).

Vlagatelj zatrjuje nepravilno vročitev odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar naj bi bila vložitev zahteve za dodatno obrazložitev pravočasna. Odločitev o oddaji naročila se v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Ker takšna odločitev predstavlja dokument, od katerega teče rok za vložitev pravnega sredstva, je potrebno uporabiti pravila ZUP, ki veljajo za osebno vročanje (prvi odstavek 87. člena ZUP). Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejel dne 12. 7. 2013 in jo istega dne posredoval vlagatelju. Pri tem gre ugotoviti, da je vročevalec dne 13. 7. 2013 poskušal opraviti vročitev po pravilih ZUP o osebnem vročanju, vendar neuspešno. Tretji odstavek 87. člena ZUP določa, da če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.

Vlagatelj meni, da je bil poizkus vročitve v soboto nepravilen in se pri tem sklicuje na prvi odstavek 84. člena ZUP, kjer je določeno, da se vroča ob delovnikih od 6. do 20. ure. ZUP resda ne vsebuje opredelitve kateri dnevi se štejejo za delovnike in tudi ne pravila, po katerem bi morali upoštevati delovnik pri naslovniku, pošiljatelju ali morebiti pri vročevalcu, vendar pa drugi odstavek 84. člena vsebuje izjemo glede časa vročanja, saj lahko organ, čigar dokument je treba vročiti, iz razlogov, ki jih določa poseben zakon, ali zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu odredi, naj se vročitev opravi tudi na nedeljo ali na praznik Republike Slovenije oziroma drug dela prost dan, če je to neogibno potrebno, pa tudi izven časovnih okvirov iz prvega odstavka. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/1991 s sprem., v nadaljevanju: ZPDPD) taksativno našteva, kateri so prazniki Republike Slovenije ter dela prosti dnevi in med njimi ni sobote. Glede na to, da ZUP za vročanje ob sobotah ne predvideva posebnega režima (kot za nedelje, praznike Republike Slovenije in dela proste dneve), ni mogoče zaključiti, da se sobote v smislu vročanja po ZUP ne bi mogle šteti kot delovni dnevi. Še dodatno pa je potrebno v zvezi z institutom vročitve izhajati iz namena instituta samega. Ni bistvo v formalni pravilnosti vročitve, pač pa v tem, da se naslovnik seznani s pisanjem (v tem primeru: z naročnikovo odločitvijo). Vlagatelj v konkretnem primeru je bil nedvomno opozorjen, da mu je bila poizkušana vročitev pošiljke, kje se ta nahaja in do kdaj jo mora prevzeti, opozorjen pa je bil tudi na posledice, če tega ne stori. Sporočilo o prispelem pismu (Obr. ZUP-L-A5) je namreč vsebovalo obvestilo, da se pošiljka nahaja na pošti ter da ga mora vlagatelj tam prevzeti v 15. dneh ter pravni pouk o nastopu fikcije vročitve iz četrtega odstavka 87. člena ZUP. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bil vlagatelj v zadostni meri seznanjen s tem, mu je bila poizkušana osebna vročitev in bi se lahko z odločitvijo naročnika ustrezno seznanil v kolikor bi upošteval pravni pouk na sporočilu o prispelem pismu, sploh pa z upoštevanjem dejstva, da je bila odločitev o oddaji naročila dne 23. 7. 2013 vročena zakonitemu zastopniku vlagatelja kot pooblaščencu za vročanje njegovega partnerja v skupni ponudbi Fracasso S.P.A. Italija in je bil torej zakoniti zastopnik seznanjen tudi z vsebino pisanja.

Rok za prevzem pošiljke je začel teči naslednji dan po poizkusu vročitve, t.j. dne 14. 7. 2013, in se je iztekel v nedeljo, 28. 7. 2013. Vlagatelj v tem času pošiljke ni prevzel. Rok v katerem lahko naslovnik pri vročevalcu prevzema pošiljko, ni procesni rok, v katerem bi naslovnik moral opraviti procesno dejanje pri nekem organu, zato za štetje tega roka ne veljajo določbe 101. člena ZUP (kot to navaja naročnik) in se lahko ta rok izteče tudi na dan, ko se pri organu, pri katerem naj bi bilo treba opraviti dejanje v postopku, ne dela. Na nastop fikcije vročitve tako ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja, niti ne to, da je bila pošiljka vložena v vlagateljev poštni predal dne 30. 7. 2013 ob 7. uri. Skladno z navedenim je tako fikcija vročitve nastopila že v nedeljo, 28. 7. 2013, to je z dnem preteka 15 dnevnega roka. Z naslednjim dnem (ponedeljek 29. 7. 2013) je začel teči rok treh delovnih dni za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (tretji odstavek 79. člena ZJN-2). Zadnji dan roka za vložitev te zahteve je bil 31. 7. 2013, vlagatelj pa je zahtevo za dodatno obrazložitev (datirano na 1. 8. 2013) vložil 2. 8. 2013. Vlagatelj je torej zamudil prekluzivni rok, v katerem je bil v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 od naročnika upravičen zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija zaključuje, da v zvezi z vročitvijo vlagatelju ni prišlo do napake s strani organa, ki bi lahko vplivala na možnost prejema pisanja s strani stranke (vlagatelj takšne napake pred vložitvijo pritožbe niti ni zatrjeval).

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 23. 8. 2013, vložen prepozno, oziroma je formalno zamujen. Vse ugotovljeno namreč pomeni, da je v obravnavanem primeru kot izhodišče za štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo mogoče šteti le datum 28. 7. 2013 " torej dan, ko je bilo vlagatelju (s fikcijo vročitve) vročena odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 7. 2013 in ne datum 12. 8. 2013, ko je od naročnika prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je sicer res izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa je naveden dopis v procesno-pravnem smislu irelevanten, saj ga naročnik (glede na dejstvo, da je bila vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev odločitve v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 formalno prepozna) vlagatelju ni bil dolžan posredovati. Naročnik bi moral vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila, skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, kot prepozno zavreči. Enako stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v sklepu 018-340-2012. Navedeno pomeni, da se je v obravnavani zadevi rok osmih delovnih dni rok za vložitev zahtevka za revizijo v skladu s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/09 s spremembami), ki se na podlagi 13. člena uporabljajo tudi v revizijskem postopku ter v skladu s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN, ki zahteva, da se v računanje roka štejejo le delovni dnevi, iztekel dne 7. 8. 2013. Ker gre za prekluzivni rok, je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj po preteku tega dne izgubil pravico uveljavljati pravno varstvo ter da je odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila postala pravnomočna dne 8. 8. 2013 in je v postopku revizije ni več mogoče izpodbijati.

Vlagatelj se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije v zadevi 018-89/2013, vendar navedena zadeva z obravnavano ni primerljiva, saj je bilo tam dejansko stanje bistveno drugačno " vlagatelj je zahtevo za dodatno obrazložitev vložil pravočasno. Poudarjeno je bilo (izhajajoč tudi iz sklepa Državne revizijske komisije v zadevi 018-200/2012), da kadar je zahteva za dodatno obrazložitev vložena pravočasno, začne vlagatelju teči nov rok za vložitev revizijskega zahtevka tudi v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev.

Vlagatelj poudarja, da je ravnal v skladu s pravnim poukom iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zato ne more trpeti škodljivih posledic. Res je, da bi naročnik moral zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila kot prepozno zavreči, vendar pa vlagatelj glede na izkazano in ugotovljeno prepozno zahtevo za dodatno obrazložitev na podlagi tako vložene zahteve ne more pridobiti novega roka za vložitev zahtevka za revizijo. Drugačno razumevanje tretjega odstavka 79.a člena ZJN-2 bi privedlo do situacij, ko bi lahko vlagatelji kadarkoli po odločitvi o oddaji javnega naročila (npr. pol leta po prejemu odločitve) zahtevali dodatno obrazložitev in na podlagi kakršnekoli posledične odločitve naročnika o tej zahtevi (torej tudi zavrženju zahtevka) pridobili možnost vložitve revizijskega zahtevka. To ne bi bilo v skladu s strogimi določbami ZPVPJN o roku za vložitev zahtevka za revizijo.

Ni mogoče sprejeti niti vlagateljeve razlage, da bi lahko, v kolikor bi naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev v zakonsko predpisanem roku treh delovnih dni zavrgel kot nepravočasno, uveljavljal pravno varstvo zoper odločitev o oddaji javnega naročila še pravočasno, t.j. v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila (tri delovne dni za zahtevo za dodatno obrazložitev in tri delovne dni za naročnikovo odločitev o zahtevi). Vlagatelj je namreč posredoval zahtevo za dodatno obrazložitev dne 2. 8. 2013, naročnik jo je prejel dne 5. 8. 2013, rok treh delovnih dni za izdajo dodatne obrazložitve ali zavrženje zahteve pa je potekel dne 8. 9. 2013, torej en dan po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, neupoštevajoč pri tem še čas, ki je potreben za vročitev odločitve vlagatelju. Kršitev naročnika v konkretnem ni vplivala na položaj vlagatelja.

Iz zgoraj navedenega sledi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno ter ga po vsebini ni več mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 2. 10. 2013

Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.