018-338/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-338/2013-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek " Šinko kot predsednice senata in Vide Kostanjevec ter mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Vzdrževanje šotorov in platnenih izdelkov", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja A. D. ACOVIA DESIGN d.o.o., Tržaška cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 27. 10. 2013

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila blaga "Vzdrževanje šotorov in platnenih izdelkov", ki ga je 22. 5. 2013 in 13. 6. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6114/2013 in št. objave JN7287/2013, ter 23. 5. 2013 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2013/S 098-167611.

Naročnik je 14. 8. 2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku PETRE d.o.o., Železno 5f, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila in ugotovil, da je najugodnejšo ponudbo oddal izbrani ponudnik, potem pa je preveril, ali je izbrani ponudnik oddal popolno ponudbo. Ker je ugotovil, da je ponudba popolna, popolnosti ponudb ostalih ponudnikov ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 8. 2013 zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik kljub ocenjevalnim merilom, določenim v razpisni dokumentaciji, kot najugodnejšega ponudnika izbral najcenejšega ponudnika in ne tistega, ki je oddal najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj navaja, da naročnik ni preveril vrednosti celotne ponudbe, ampak je izvedel točkovanje in ocenjevanje zgolj na podlagi najnižje cene ponudbe in tako sprejel najcenejšo in ne najugodnejše ponudbe. Vlagatelj navaja, da je njegova višja urna postavka dela posledica izkušenih delavcev z dolgoletnimi izkušnjami, ki mu omogočajo hitro in kakovostno delo, kar je tudi najugodnejše za naročnika. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da največji del vrednosti razpisa odpade na strošek dela servisiranja platnenih izdelkov (70 %), majhen del pa na ogrodja in ostale kovinske dele (30 %) ter predstavi simulacijo za izračun storitev servisiranja za vrednost 133.000,00 EUR, ki naj bi predstavljala celotno vrednost izpeljanega servisiranja dela. Glede na predstavljeno simulacijo vlagatelj meni, da je najugodnejši ponudnik, saj je pri postavki časovnega izračuna servisiranja šotorov pri večjih popravilih in pri postavki osnovnega in pomožnega materiala za platnene dele ugodnejši od ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar bi moral dobiti več točk od izbranega ponudnika. Vlagatelj zahteva, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo in spremeni odločitev o oddaji javnega naročila tako, da izbere najugodnejšega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 9. 9. 2013 izjasnil do vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene. Izbrani ponudnik navaja, da so bila merila v razpisni dokumentaciji jasno določena ter da vlagatelj zoper njih ni imel nobenih pripomb v roku, ki jih določata ZPVPJN in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJN-2). Izbrani ponudnik pojasni, da je oddal ponudbo za vsak sklop posebej in da je v vseh sklopih dal najugodnejšo ponudbo glede na postavljena merila, zaradi česar je v vseh sklopih prejel maksimalno število točk. Izbrani ponudnik še dodaja, da je prikaz simulacij, ki jih navaja vlagatelj, nedopusten, tabela, na katero se sklicuje vlagatelj, pa ni bila predmet točkovanja, ampak le kot priloga k ponudbi.

Naročnik je 17. 9. 2013 izdal odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, na podlagi katerih treh ocenjevalnih meril bo naročnik izbral najugodnejšega ponudnika, in kako se bodo seštevale točke po posameznih merilih. Naročnik zatrjuje, da je vse ponudbe v skladu z ocenjevalnimi merili vrednotil in ugotovil, da je v vseh treh ocenjevalnih merilih najugodnejša ponudba izbranega ponudnika, ki je v skupnem seštevku zbrala 100 točk. Vlagateljeve navedbe o očitanih kršitvah glede neupoštevanja urnih postavk glede na izkušenost delavcev naročnik zavrača kot brezpredmetne, na očitke o tem, da največji del sredstev vrednosti razpisa odpade na strošek dela servisiranja platnenih izdelkov, pa odgovarja, da so napačni. Naročnik tudi simulacije izračunov vlagatelja zavrača kot nerelevantne in posplošene ter izračunane po kriterijih, ki jih je izbral in prilagodil vlagatelj. Naročnik še ugotavlja, da se vlagatelj pritožuje predvsem na merila za ocenjevanje ponudb in njihovo vrednotenje iz razpisne dokumentacije, kar pa je glede na prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN prepozno.

Naročnik je 20. 9. 2013 in 30. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 9. 2013 opredelil do navedb naročnika in jih zavrnil kot neutemeljene. Vlagatelj naročniku očita, da brez izdelane lastne simulacije zavrača prikaz simulacije vlagatelja, s katero skuša naročniku pokazati razliko med najcenejšo in najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj v nadaljevanju predstavi še en izračun, ki naj bi dokazoval, da je najugodnejši ponudnik ravno vlagatelj in ne izbrani ponudnik. Vlagatelj poudarja, da se ne pritožuje na merila in ocenjevanje ponudb, temveč naročniku dopoveduje, da je mogoče iz vseh zahtevanih podatkov izračunati vrednost ponudbe, še posebej glede na naročnikovo zatrjevanje, da že ima izdelano analizo potrebnih popravil.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o vprašanju, ali je naročnik izbral najugodnejšo ponudbo, kot je to določil v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izbral najcenejšo in ne najugodnejše ponudbe, saj je s svojo izvedbo točkovanja in ocenjevanja izbral ponudnika z najnižjo ceno ponudbe, ni pa preveril vrednosti celotne ponudbe, s čimer bi ugotovil, da je najugodnejša vlagateljeva ponudba. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je ocenjevanje ponudb izvedel v skladu z razpisanimi merili in ugotovil, da je najugodnejšo ponudbo oddal izbrani ponudnik. V kolikor se vlagatelj s takim načinom ocenjevanja ponudb ni strinjal, bi moral zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za oddajo ponudb.

Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila, in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik lahko skladno z 48. členom ZJN-2 naročilo odda: a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehnične lastnosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja, itd. ali b) na podlagi najnižje cene. V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo ta biti enaka. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki IV. Razpisne dokumentacije (Merila in ocenjevanje ponudb) določil, da bo izbral najugodnejšega ponudnika ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v poglavju III. " Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti, in na podlagi naslednjih ocenjevalnih meril:
1. Cena opravljenih storitev na časovno enoto " 30 točk (ponudniki so morali ponuditi ceno delovne ure za štiri postavke: urna postavka delavca, defektažna ura, strojna ura servisiranja, ura dela na servisiranju ogrodja. Naročnik je določil, da ponudnik, ki ponuja najnižjo skupno ceno, kot vsoto vrednosti postavk pod zap. št. od 1 od 4 prejme navedeno število točk iz zgornje tabele, ostali pa po naslednjem izračunu ((najnižja skupna cena /skupna cena ponudnika) x št. točk).
2. Osnovni in pomožni material za platnene dele " 40 točk (ponudniki so morali ponuditi ceno za trinajst v tabeli naštetih artiklov. Naročnik je določil, da ponudnik, ki ponuja najnižjo skupno ceno osnovnega in pomožnega materiala za platnene dele od postavke 1-13 (ponudnik mora zagotavljati material za vse postavke), prejme navedeno število točk iz zgornje tabele, ostali pa po naslednjem izračunu ((najnižja skupna cena /skupna cena ponudnika) x št. točk)).
3. Osnovni in pomožni material za ogrodje - 30 točk (ponudniki so morali ponuditi ceno za dvajset v tabeli naštetih artiklov. Naročnik je določil, da ponudnik, ki ponuja najnižjo skupno ceno osnovnega in pomožnega materiala za ogrodje za postavke od 1-20 (ponudnik mora zagotavljati material za vse postavke), prejme navedeno število točk iz zgornje tabele, ostali pa po naslednjem izračunu ((najnižja skupna cena /skupna cena ponudnika) x št. točk)).

Naročnik je še zapisal, da bo na podlagi seštevka doseženih točk kot najugodnejšega izbral ponudnika, ki bo dosegel največje skupno število točk (seštevek postavk 1, 2, 3).

Ob pregledu predstavljenih določb razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji ponudnike jasno seznanil, na podlagi katerih meril bo ocenjeval prejete ponudbe, kako so posamezna merila vrednotena, kako bodo ponudbe točkovane glede na predstavljena merila in katera ponudba bo glede na izkoristek točk označena za najugodnejšo. Za ugotovitev najugodnejše ponudbe je bila pomembna najnižja skupna cena pri posameznem merilu, saj je bilo na njeni podlagi izvedeno točkovanje pri posameznem merilu, seštevek doseženih točk pri vseh treh merilih pa je razvrstil prejete ponudbe od najugodnejše do najmanj ugodne.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da naročnik pri točkovanju in ocenjevanju ponudb ne bi smel upoštevati zgolj najnižje ponudbene cene, dane pri posameznih merilih, ampak bi moral za ugotovitev najugodnejše ponudbe preveriti vrednost celotne ponudbe. Kot gre razumeti vlagatelja (glede na njegovo predstavljeno simulacijo), bi moral naročnik pri izračunu najugodnejše ponudbe upoštevati tudi druge podatke iz ponudbe, kot npr. izračun vrednosti servisiranja glede na časovni izračun servisiranja šotorov pri večjih popravilih, ki so ga morali ponudniki priložiti ponudbi (Prilogi 2), in količino vgrajenega materiala pri servisiranju platnenih izdelkov za ponujeno ceno. Po vlagateljevem mnenju bi naročnik na ta način pridobil podatek o tem, kakšna je dejanska skupna vrednost dela, opravljenega med servisiranjem glede na predviden obseg naročila, in se seznanil s tem, da je najugodnejšo ponudbo oddal vlagatelj in ne izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija se ne more strinjati z vlagateljem, da je naročnik ravnal nezakonito, ker pri ocenjevanju, katera ponudba je najugodnejša, ni upošteval vseh podatkov iz ponudbe, ampak le najnižjo skupno ceno pri posameznih merilih. Slednja je bila namreč glede na merila (iz točke IV. razpisne dokumentacije) edina relevantna za ugotovitev, katera ponudba je najugodnejša, zato naročnik (kljub nasprotnemu prepričanju vlagatelja) drugih podatkov iz ponudbe pri ocenjevanju ponudb ni smel uporabiti. Če bi to storil in bi ponudbe ocenjeval mimo meril, določenih v razpisni dokumentaciji, bi s svojim ravnanjem kršil peti odstavek 48. člena ZJN-2, ki mu nalaga, da mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Zato tudi simulacije izračuna najugodnejše ponudbe s strani vlagatelja, ki temeljijo na podatkih iz ponudbe, ki jih naročnik v okviru meril ni smel upoštevati, niso relevantne za ugotovitev o nezakonitosti naročnikovega ravnanja.

Čeprav vlagatelj meni drugače, pa gre njegove očitke o tem, da naročnik pri oceni najugodnejše ponudbe ni upošteval vseh relevantnih podatkov iz ponudbe, razumeti tudi tako, da nasprotuje naročnikovi odločitvi o tem, na podlagi katerih meril bo ocenjeval ponudbe. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da gre pri navedenem očitku za kršitve v zvezi z zahtevami razpisne dokumentacije, ki jih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče več navajati. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije, torej tudi z načinom določitve meril in ocenjevanja ponudb, seznanil z dnem, ko je bilo naročilo objavljeno na portalu javnih naročil oziroma po pregledu razpisne dokumentacije, zato so mu bile vse kršitve, ki jih navaja v zvezi z načinom ocenjevanja ponudb, znane pred potekom roka za predložitev ponudb. Vlagatelj bi zato moral, v kolikor je menil, da je naročnik pri postavitvi meril ravnal nezakonito, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za predložitev ponudb. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb, oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila, namreč revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik glede na postavljena merila ni oddal najugodnejše ponudbe, ampak celo sam priznava, da je naročnik izbral najcenejšo ponudbo (kot že navedeno, je bila najnižja skupna ponudbena cena po posameznih merilih tudi edina relevantna za oceno najugodnejše ponudbe), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri izbiri najugodnejše ponudbe v postopku oddaje javnega naročila. Zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj zaradi napačnega pravnega pouka naročnika preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj plačal takso v višini 3.800,00 EUR, medtem ko je bilo, glede na vsebino zahtevka za revizijo in upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, potrebno vplačati 500,00 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.



V Ljubljani, 7. 10. 2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
" A. D. ACOVIA DESIGN d.o.o., Tržaška cesta 47, Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
" PETRE d.o.o., Železno 5f, Žalec
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana


Vložiti:
" arhiv " spis (tu)