018-316/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-316/2013-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora - Poljčane", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika OHL ŽS, a.s., Burešova 938/17, Brno, Češka republika, ki ga zastopa Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 9. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila "Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora - Poljčane", kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" številka 430-108/2012/24-00651166 z dne 1.7.2013.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 11.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja "Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora - Poljčane". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 25.1.2013, pod številko objave JN863/2013, ter 29.1.2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 020-030526.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 430-108/2012/24-00651166 z dne 1.7.2013 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudba vlagatelja je bila kot nepravilna in posledično nepopolna zavrnjena. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev izjave o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Izjava, ki jo je predložil vlagatelj, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je moral naročnik ponudbo izločiti.

Vlagatelj je 18.7.2013 podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer je zahteval, da naročnik razloži, v katerem delu " torej za katere zaporedne številke gradbenih odpadkov, navedenih v točki 9.4.1 oziroma tabeli na strani 547 razpisne dokumentacije " izjava zbiralca in predelovalca odpadkov, ki jo je ponudbi priložil vlagatelj, ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je trdil, da se je v ponudbi oziroma dopolnitvi ponudbe z dne 29.4.2013 opredelil do vseh vrst odpadkov. Vlagatelj je zahteval tudi, da naročnik navede, na kakšni podlagi je bila ponudba označena kot nepravilna, saj je po njegovem mnenju njegova ponudba izpolnjevala vse pogoje razpisne dokumentacije.

Naročnik je v Dodatni obrazložitvi številka 430-108/2012/31-00671166 z dne 22.7.2013 podal pojasnilo, da je v poglavju 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe Podpoglavje 1.4 Sestavni deli ponudbe od ponudnikov zahteval, da v svoji ponudbi predložijo obrazec 5.18 Program dela s prilogo " Izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, ki potrjuje, da bo ponudnik oziroma izvajalec na lastne stroške zagotovil oddajo nastalih gradbenih odpadkov skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008; v nadaljevanju: URONGD). Izjava je morala biti potrjena s strani prevzemnika gradbenih odpadkov (zbiralca gradbenih odpadkov in izvajalca obdelave teh odpadkov, kar pomeni predelovalca ali odstranjevalca odpadkov). Naročnik je zahtevo iz razpisne dokumentacije dodatno argumentiral z odgovorom na portalu javnih naročil z dne 25.2.2013, na vprašanje o tem, ali bo zahtevam razpisne dokumentacije ustrezala potrjena izjava evidentiranega zbiralca odpadkov, ki ima potrdilo MKO ARSO (opomba Državne revizijske komisije: Agencija Republike Slovenije za okolje, organ v sestavu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v nadaljevanju: ARSO), iz katerega je razvidno, da mu je dovoljeno zbiranje nenevarnih odpadkov skladno s klasifikacijskimi številkami odpadkov, navedenimi v razpisni dokumentaciji, saj je naročnik odgovoril, da bo taka izjava ustrezala. Po pregledu vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi številka 602796 z dne 8.3.2013 kot prilogo obrazcu 5.18 predložil izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, potrjeno le s strani evidentiranega predelovalca gradbenih odpadkov in ne tudi s strani evidentiranega zbiralca gradbenih odpadkov. Naročnik je zato vlagatelja 11.4.2013 pozval, da mu najkasneje do 30.4.2013 do 14:00 ure predloži dokazila, da ima dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov pod zaporedno številko 3, 5, 6 in 7 in potrjeno izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov s strani evidentiranega zbiralca in predelovalca gradbenih odpadkov. Vlagatelj je 29.4.2013 predložil dopolnitev ponudbe, v kateri je pojasnil, da posamezne vrste gradbenih odpadkov ne šteje kot odpadek in zato zanje ne potrebuje dovoljenja, ki ga zahteva naročnik. Naročnik je po prejemu dopolnitve ponudbe na pristojnem organu ARSO preveril, ali je vlagatelj evidentiran zbiralec in predelovalec gradbenih odpadkov in ali je predvideno ravnanje vlagatelja z odpadki v skladu z URONGD, pri čemer je ugotovil, da vlagatelj nima potrdila o vpisu v evidenco za zbiranje gradbenih odpadkov, niti tako ravnanje ni v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije in veljavno zakonodajo. Ker torej vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije, jo je naročnik moral izločiti.

Vlagatelj je 6.8.2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, s katerim je predlagal ugotovitev popolnosti vlagateljeve ponudbe, nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, nezakonitost postopka oddaje javnega naročila ter razveljavitev izpodbijane odločitve ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji, pravočasnosti zahtevka za revizijo in glede pravilnosti svoje ponudbe ter navedel, da je naročnik s tem, ko je neupravičeno izločil (sicer najcenejšo) popolno ponudbo vlagatelja, kršil 80. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Navedel je tudi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 605, obrazec 5.18, zahteval, da ponudniki predložijo izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, ki potrjuje, da bo ponudnik oziroma izvajalec na lastne stroške zagotovil oddajo nastalih gradbenih odpadkov skladno z URONGD, ki mora biti potrjena s strani prevzemnika gradbenih odpadkov. V poglavju Gospodarjenje z gradbenimi odpadki na strani 544 razpisne dokumentacije naročnik navaja, da je skladno z URONGD odpadek vsaka snov ali predmet, ki se uvršča v eno od skupin oziroma podskupin iz klasifikacijskega seznama odpadkov samo, če jo imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Vlagatelj je ponudbi priložil izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov podjetja Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov zaporedne številke 1, 2, 4 in 8 (iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije). Naročnik je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije za gradbene odpadke pod zaporedno številko 3, 5, 6 in 7. Vlagatelj mu je v dopolnitvi ponudbe z dne 29.4.2013 pojasnil, da bo materiale pod zaporednimi številkami 3, 5, 6 in 7 sam koristno uporabil in jih zato ne šteje kot odpadek in zanje torej ne potrebuje izjave oziroma dovoljenja za prevzem gradbenih odpadkov. Predmet javnega naročila v ožjem smislu ni zbiranje in predelava odpadkov. Material in oprema, ki jo naročnik navaja kot odpadek v času, ko je javno naročilo razpisano, ni odpadek, temveč bo to postalo šele, ko gradbišče preide v posest izvajalca in ta izvede določena gradbeno rušilna dela, iz česar naj bi bilo očitno, da naročnik nad gradbenimi odpadki nima nobenega interesa obdržati niti lastninske pravice niti posesti " to trajno in popolno prenese na izvajalca. Njegov edini interes je celovita zakonitost poslovanja v zvezi z gradbenim posegom, kar pa vključuje tudi dosledno spoštovanje Uredbe o odpadkih (ki daje večji poudarek preprečevanju nastajanja odpadkov), zato bi bila vsaka interpretacija razpisnih pogojev v nasprotju z določbami Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011; v nadaljevanju: UO) nezakonita in se ne more uporabiti. Imetniku oziroma posestniku materiala ni potrebno zavreči, če ga k temu ne zavezuje zakonodaja " odločitev o tem, ali bo določen material kot odpadek zavrgel ali pa ga bo uporabil, je v pristojnosti posestnika materiala, ki je v tem primeru ponudnik. Vlagatelj zavrača stališče naročnika, da ga lahko naročnik prisili, da nek material odvrže, če ga lahko koristno uporabi, saj naj bi bilo tako ravnanje v nasprotju s cilji UO; prav tako je tako ravnanje v nasprotju z razpisno dokumentacijo na strani 550, poglavje 9.6 Predlogi za ravnanje z odpadki po klasifikacijskih številkah, kjer so ponudnikom predstavljeni predlogi ravnanja (ki ne izključujejo možnosti ponudnika, da materiala ne zavrže kot odpadka, temveč ga uporabi) z odpadki in ne zahteve. V primeru takega stališča naročnika pa je razpisna dokumentacija najmanj nejasna in jo je potrebno razlagati v prid vlagatelja. Vlagateljeva izjava o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, saj iz nje izhaja, da bo vlagatelj skladno z URONGD zagotovil prevzem vsega materiala, ki se klasificira kot odpadek (materiali pod zaporedno številko 1, 2, 4 in 8 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije). URONGD za ostali material (pod zaporedno številko 3, 5, 6 in 7) ni relevantna, saj ne gre za odpadek in ga prevzemnik odpadkov sploh ne bo prevzel. Glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj navedel, da naročnik ni izločil ponudbe, ki ni bila ustrezno dopolnjena oziroma je bila nepopolna, da je izbranega ponudnika dvakrat pozval na odpravo iste pomanjkljivosti, da je upošteval dopolnitev ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma pomeni spremembo ponudbe, ter da je neenako obravnaval ponudnike, pri čemer je šlo za kršitve 9., 78. in 80. člena ZJN-2. Navedel je, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na strani 99 predložil Izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, potrjeno s strani SGP Pomgrad-GM d.o.o., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota. Iz evidenc ARSO, oziroma seznama oseb, ki ravnajo z odpadki, izhaja, da navedeno podjetje nima ustreznega dovoljenja za odpadke, ki so v razpisni dokumentaciji na strani 547 navedeni pod zaporedno številko 3 in 5. Navedeno je ugotovil tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dovoljenja za prevzem gradbenih odpadkov pod zaporedno številko 3, 5 in 6 tabele na strani 547 razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je 25.4.2013 predložil dokazilo, da ima dovoljenje za predelavo odpadkov pod zaporedno številko 6 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije. Za odpadke pod zaporedno številko 3 in 5 iz tabele na stani 547 razpisne dokumentacije pa je navedel, da je sledil odgovoru naročnika na portalu javnih naročil z dne 15.2.2013, da bo lesene pragove (odpadek s klasifikacijsko številko 17 02 01 "les" pod zaporedno številko 3 tabele na strani 547 razpisne dokumentacije) ter tirnice in pritrdilni material (odpadek s klasifikacijsko številko 17 04 05 "železo in jeklo" pod zaporedno številko 5 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije) prevzel naročnik in jih zato ni potrebno vključiti v izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov. Vlagatelj pojasnjuje, da bodo glede na popise del in tabelo na strani 547 razpisne dokumentacije pri izvajanju del nastajali tudi drugi gradbeni odpadki razen teh, ki naj bi jih prevzel naročnik, ki se tudi klasificirajo po istih klasifikacijskih številkah, torej je bil nazor izbranega ponudnika v tem pogledu napačen. Naročnik bi tako moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, saj je ponudnik v roku za dopolnitev ponudbe, ki mu ga je z dopisom z dne 11.4.2013 dal naročnik, ni ustrezno dopolnil. Iz navedenega naj bi bilo moč sklepati tudi, da izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe s primerno izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov niti ni razpolagal. Naročnik pa je izbranega ponudnika z dopisom z dne 21.5.2013 ponovno pozval na odpravo iste pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik je nato ponudbo dopolnil z izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, potrjeno s strani prevzemnika gradbenih odpadkov Žuran d.o.o., Formin 8b, 2272 Goriščnica (podjetje v prvotni ponudbi ni nikjer omenjeno), s čimer pa ni odpravil formalne pomanjkljivosti svoje ponudbe, temveč je ponudbo spremenil, in to v delu, ki se veže na izpolnjevanje pogojev oziroma tehnične specifikacije javnega naročila. Dejstva, da ponudnik na dan roka za oddajo ponudb ni izpolnjeval zahtev razpisne dokumentacije, ne spremeni niti antedatirana izjava, potrjena s strani podjetja Žuran d.o.o. Ker pri tem naročnik vlagatelja v identičnem dejanskem stanju ni pozval na ponovno dopolnitev, je naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnaval drugače kot vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj dodaja še, da celo z upoštevanjem nezakonite druge dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika njegova ponudba ni popolna, saj vlagatelj za odpadek pod zaporedno številko 3 in 5 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije ni predložil izjave o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, potrjene s strani evidentiranega predelovalca odpadkov, za odpadek pod zaporedno številko 6 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije pa ni predložil izjave o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, potrjene s strani evidentiranega zbiralca odpadkov. S takimi dovoljenji glede na sezname ARSO ne razpolaga niti izbrani ponudnik, ne SGP Pomgrad-GM d.o.o. Izjava, potrjena s strani Žuran d.o.o., pa se nanaša le na les ter železo in jeklo (odpadka pod zaporedno številko 3 in 5 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije), odpadka pod zaporedno številko 6 pa ne pokriva. Kot namreč izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22.7.2013, je naročnik zahteval, da je izjava potrjena s strani zbiralca in predelovalca odpadkov. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je v ponudbi predložil le izjavo predelovalca gradbenih odpadkov in ne tudi zbiralca gradbenih odpadkov.

Izbrani ponudnik se je glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil 14.8.2013, predlagal, da se revizijski zahtevek vlagatelja kot neutemeljen zavrne in priglasil stroške izjasnitve. Glede pravilnosti vlagateljeve ponudbe in kršitve 80. člena ZJN-2 je podal svojo interpretacijo relevantnih predpisov ter navedel, da vlagatelj ni izpolnil zahtev naročnika in prisilnih predpisov glede ravnanja z gradbenimi odpadki, saj za odpadke pod zaporedno številko 3, 5, 6 in 7 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije ni predložil zahtevanih izjav, pač pa jih je želel v nasprotju z veljavno zakonodajo ponovno uporabiti na drugih gradbiščih, ki jih vlagatelj niti ni konkretno opredelil. Izbrani ponudnik je navedel tudi, zakaj sporni material ne more biti uporabljen za namene, kot jih navaja vlagatelj. Glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika je navedel, da je SGP Pomgrad-GM d.o.o. uvrščen na seznam predelovalcev odpadkov ARSO pod zaporedno številko 292 (evidenčna številka 359) in 293 (evidenčna številka 593), na podlagi odločbe ARSO številka 35457-16/2012-4 z dne 17.4.2012. Naročnik izbranemu ponudniku tudi ni omogočal dvakratnega dopolnjevanja ponudbe, saj je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe z dne 25.4.2013 in 31.5.2013 pravilno pojasnil, zakaj je štel, da izjav za postavki "les" ter "železo in jeklo" ni bilo potrebno predložiti, zato ni prišlo do diskriminacije.

Naročnik je 26.8.2013 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo številka 430-108/2012/39-00671166 (v nadaljevanju: sklep z dne 26.8.2013), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevka za povrnitev tako vlagateljevih kot stroškov izbranega ponudnika zavrnil. V obrazložitvi je naročnik glede nezakonitosti izključitve vlagateljeve ponudbe ponovil svoje navedbe iz Dodatne obrazložitve številka 430-108/2012/31-00671166 z dne 22.7.2013, dodal pa še, da vlagatelj ni imel diskrecijske pravice sam odločiti, ali bo izjavo predložil glede vseh odpadkov ali ne. Glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika je naročnik navedel, da je izbranega ponudnika z dopisom številka 430-108/2012/15-00651166 z dne 11.4.2013 pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer je od izbranega ponudnika zahteval, da v predpisanem roku naročniku predloži dokazila, da ima dovoljenja za prevzem gradbenih odpadkov pod zaporedno številko 3, 5 in 6 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v dopolnitvi ponudbe z dne 25.4.2013 naročniku posredoval dokazilo, da ima dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov pod zaporedno številko 6 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije in naročniku pojasnil razloge, zakaj v ponudbi ni predložil dokazil za odpadka pod zaporedno številko 3 in 5 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije. Naročnik je ponudnikova pojasnila (kar naj bi predstavljalo sicer ne neposredno urejen, a dovoljen postopek "pojasnjevanja ponudbe") sprejel in odločil, da je pomanjkljivost v zvezi z dokazili o izpolnjevanju tega pogoja mogoče odpraviti v skladu z določili ZJN-2. Gre namreč za takšno pomanjkljivost, katere odprava ne posega v višino ponudbene cene, ne tehnične specifikacije in ne v druge bistvene elemente ponudbe, ki bi vplivale na njuno uvrstitev pri ocenjevanju. Naročnik je pravilno pojasnil, zakaj je štel, da izjav za postavki "les" ter "železo in jeklo" ni bilo potrebno predložiti, zato je naročnik izbranega ponudnika z dopisom številka 430-108/2012/15-00651166 z dne 21.5.2013 pozval k dopolnitvi ponudbe, v kateri je moral izbrani ponudnik predložiti zahtevana dokazila za odpadka, navedena pod zaporedno številko 3 in 5 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije, kar je ponudnik v predvidenem roku tudi storil in dokazal, da je pred rokom za oddajo ponudb (torej 11.3.2013) že razpolagal s primerno izjavo oziroma dovoljenjem za prevzem gradbenih odpadkov s strani prevzemnika gradbenih odpadkov Žuran d.o.o. Glede neenakega obravnavanja ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja je naročnik ponovil svoje navedbe iz Dodatne obrazložitve številka 430-108/2012/31-00671166 z dne 22.7.2013 ter navedel še, da je razlika med pojasniloma vlagatelja in izbranega ponudnika v tem, da se je vlagatelj tako v dopolnitvi kot tudi v zahtevku za revizijo postavil na stališče, da je zahteva naročnika nezakonita, saj je njegova ponudba popolna, izbrani ponudnik pa je pravilno pojasnil razlog, zakaj v ponudbi ni predložil zahtevanega dokazila. Zaradi teh razlogov in zmotnega stališča vlagatelja naročnik upravičeno ni mogel pričakovati, da bi vlagatelj svojo ponudbo dopolnil, zato ga na dopolnitev po prejetem pojasnilu z dne 29.4.2013 ni pozval.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisov, prejetih 28.8.2013, 29.8.2013, 30.8.2013, 5.9.2013 in 12.9.2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

9.9.2013 je vlagatelj podal Opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo številka 430-108/2012/39-00671166 z dne 26.8.2013, v katerem je ponovil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, podal svoje pravno tolmačenje relevantnih predpisov ter priglasil stroške s sestavo same vloge.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je glede vprašanja, ali je vlagatelj s tem, ko je svoji ponudbi priložil izjavo o prevzemu gradbenih odpadkov, potrjeno s strani evidentiranega predelovalca gradbenih odpadkov Gorenjska gradbena družba d.d. (za odpadke pod zaporednimi številkami 1, 2, 4 in 8 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije), zadostil pogojem razpisne dokumentacije glede zahteve naročnika za predložitev izjav o prevzemu gradbenih odpadkov za gradbene odpadke, ki naj bi po opisu v razpisni dokumentaciji nastajali med gradbenimi deli po tem javnem naročilu. Vlagatelj je namreč tekom postopka javnega naročanja trdil, da za gradbene odpadke, opredeljene pod zaporednimi številkami 3, 5 in 7 iz tabele na strani 547 razpisne dokumentacije, izjave o prevzemu gradbenih odpadkov v skladu z razpisno dokumentacijo in veljavno zakonodajo, ki ureja to področje, ne potrebuje. Materialov, opredeljenih kot gradbeni odpadki v razpisni dokumentaciji, namreč vlagatelj ne obravnava kot odpadke in jih tudi (v kolikor bi izvajal gradbena dela po javnem naročilu) ne bi zavrgel in torej do prevzema gradbenih odpadkov sploh ne bi prišlo, naročnik pa ga k zavrženju odpadkov tudi naj ne bi mogel prisiliti. Naročnik se je postavil na stališče, da vlagatelj nima dovoljenja za prevzem (vseh) gradbenih odpadkov, opredeljenih v razpisni dokumentaciji, niti tako ravnanje z odpadki, kot ga načrtuje vlagatelj, ni v skladu z razpisno dokumentacijo in veljavno zakonodajo, zaradi česar naj bi naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo. Med vlagateljem in naročnikom je spor tudi glede tega, ali je naročnik izbranega ponudnika obravnaval bolj ugodno kot vlagatelja, ko je izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev ponudbe (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika se je nanašala tudi na manjkajoče izjave o prevzemu gradbenih odpadkov), vlagatelja pa samo enkrat, nakar je naročnik ponudbo vlagatelja izločil. Povezano s tem je spor med vlagateljem in naročnikom tudi v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika (kljub dopolnitvam) v delu, ki se nanaša na izjave o prevzemu gradbenih odpadkov, nepopolna, in bi jo bilo potrebno izločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo uperja tudi zoper zakonitost zahtev, pogojev in tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije " namreč glede tega, ali je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji, kako naj (bodoči) izvajalci ravnajo s posameznimi tipi gradbenih odpadkov in ali lahko od ponudnikov naročnik zahteva predložitev spornih izjav o prevzemu gradbenih odpadkov, v skladu z zakonodajo in predpisi na tem področju in zakonodajo na področju javnega naročanja. Takšne vlagateljeve trditve so, upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, prepozne. Po omenjeni določbi namreč zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, po roku za prejem ponudb (ki je potekel 21.3.2013) ni več mogoče vložiti. Prav tako vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat poudarila, da je vlagatelj z izpodbijanjem določil razpisa in vsebine razpisne dokumentacije po poteku omenjenega roka prekludiran, zato tudi meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije v obravnavani fazi predmetnega postopka ni več mogoča. Državna revizijska komisija je zato presojala zgolj dejstvo, ali je vlagateljeva ponudba izpolnjevala zahteve razpisne dokumentacije, druge navedbe pa zgolj toliko, kolikor je bilo potrebno za presojo, ali je bila naročnikova razpisna dokumentacija nejasna, in je bilo zaradi tega potrebno tolmačiti zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v korist vlagatelja ter šteti, da je (upoštevaje relevantne določbe predpisov, ki urejajo gradbene odpadke) predložil popolno ponudbo.

Naročnikova zahteva po predložitvi izjav o prevzemu gradbenih odpadkov je opredeljena v razpisni dokumentaciji, in sicer na obrazcu 5.18 Program dela, poglavja 5 Obrazci za sestavo ponudbe, na strani 605 razpisne dokumentacije. V poglavju 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 1.4 Sestavni deli ponudbe, je v točki 20 na strani 61 razpisne dokumentacije opredeljeno, da je obrazec 5.18 obvezni sestavni del ponudbe, vključno s prilogami " "Obrazec 5.18 mora biti izpolnjen (priložene vse priloge, zahtevane na Obrazcu 5.18) in podpisan s strani ponudnika"".

Obrazec 5.18 določa, da mora ponudnik opredeliti program dela za izvedbo del (ki v tem primeru ni relevanten), ter v tretji točki obrazca postavlja zahtevo, naj ponudniki priložijo Izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov (v nadaljevanju: izjava), ki potrjuje, da bo ponudnik oziroma izvajalec na lastne stroške zagotovil oddajo nastalih gradbenih odpadkov skladno z URONGD. V naslednjem odstavku je postavljena še dodatna zahteva, da mora biti izjava potrjena s strani "prevzemnika gradbenih odpadkov (zbiralca gradbenih odpadkov ali izvajalca obdelave teh odpadkov " v slednjem so upoštevani predelovalci ali odstranjevalci teh odpadkov; povzeto po URONGD)" ter da naj vsebuje podatke o prevzemniku gradbenih odpadkov, ocenjeni količini nastalih gradbenih odpadkov ter ceno po enoti (m3) za ocenjene količine nastalih gradbenih odpadkov. Zadnji stavek obrazca 5.18 še jasno določa, da mora ponudnik "pri izdelavi in predložitvi zahtevanih prilog obvezno upoštevati zahteve naročnika, ki so podane v razpisni dokumentaciji!".

Za lažje razumevanje obrazložitve Državna revizijska najprej povzema predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in ki se specifično nanašajo na ravnanje z gradbenimi odpadki ter dolžnosti investitorja (naročnika) ter izvajalcev (subjekt, ki bo izbran v tem postopku javnega naročanja) v zvezi z njimi.

Splošne določbe o ravnanju z odpadki vsebuje Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami; v nadaljevanju: ZVO-1), ki (med drugim) v 3. členu določa temeljne pojme, in sicer določa, da je odpadek določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Ravnanje z odpadki v 3. členu ZVO-1 opredeljuje kot zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki. Onesnaževanje okolja je (med drugim) povzročanje odpadkov kot posledica človekove dejavnosti.

Ravnanje z odpadki ureja 20. člen ZVO-1, ki določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje, in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. Peti in šesti odstavek 20. člena ZVO-1 vsebuje pravno podlago in pooblastilo Vladi Republike Slovenije, da podrobneje uredi pravila ravnanja in druge pogoje za ravnanje z odpadki ter določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava.

Področje ravnanja z gradbenimi odpadki je Vlada Republike Slovenije uredila z URONGD. Ta uredba določa (1. člen URONGD) obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (v nadaljevanju gradbeni odpadki). Drugi odstavek 1. člena URONGD določa, da se za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ni posebej urejeno s to uredbo, uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki " gre za UO. URONGD (med drugim) v 2. členu določa pomen nekaterih pojmov, in sicer določa, da je povzročitelj gradbenih odpadkov oseba, ki naroči gradbena dela ali jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta nastajajo gradbeni odpadki (investitor, torej naročnik); zbiralec gradbenih odpadkov je oseba, ki v skladu z UO kot dejavnost opravlja zbiranje gradbenih odpadkov (kar v skladu z drugim členom URONGD pomeni pregled, ugotavljanje količin, predhodno skladiščenje in razvrščanje gradbenih odpadkov za njihovo ponovno uporabo kot gradbeni material ali za obdelavo, kar se dogaja v zbirnem centru, ki ga upravlja zbiralec gradbenih odpadkov); oddaja gradbenih odpadkov je oddaja odpadkov v skladu UO (30. točka prvega odstavka 3. člena UO določa, da je oddaja odpadkov oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom); obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov; predelava gradbenih odpadkov je predelava odpadkov v skladu UO (16. točka prvega odstavka 3. člena UO določa, da je predelava postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale); odstranjevanje gradbenih odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu z UO (19. točka prvega odstavka 3. člena UO določa, da je odstranjevanje postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije); zbirni center je urejen prostor na prostem ali v objektu, vključno z opremo za pregled, ugotavljanje količin, predhodno skladiščenje in razvrščanje gradbenih odpadkov za njihovo ponovno uporabo kot gradbeni material ali za obdelavo; ta center upravlja zbiralec gradbenih odpadkov. Državna revizijska komisija še opozarja, da pojmi "prevzem (gradbenih) odpadkov", "prevzemnik (gradbenih) odpadkov" ali "dovoljenje za prevzem (gradbenih) odpadkov" niso opredeljeni kot pojmi niti v URONGD ali UO niti ZVO-1, iz uporabe pojma prevzem (gradbenih) odpadkov v URONGD in UO pa je moč sklepati, da prevzem odpadkov opravi subjekt (torej prevzemnik odpadkov), ki mu imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje (tako na primer šesti člen URONGD in 25. člen UO). Dovoljenje za prevzem pa v relevantni zakonodaji ni predvideno. Po uporabi tega termina tako v razpisni dokumentaciji kot tudi v ostali dokumentaciji naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je moč sklepati, da je mišljeno ali okoljevarstveno dovoljenje, ki ga mora pridobiti obdelovalec (gradbenih) odpadkov (36. člen UO) ali vpis v evidenco zbiralcev (gradbenih) odpadkov (30. člen UO).

Iz prvega odstavka 4. člena URONGD izhaja, da je investitor v celoti odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču. Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja " 2. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami, v nadaljevanju ZGO-1).

Iz prvega odstavka 5. člena URONGD izhaja, da mora investitor - če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z ZGO-1, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki mora glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebovati (med drugim) podatke o količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov, količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo ter predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.

Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 6. člena URONGD izhaja, da mora investitor zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da mora investitor zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov, v katerem morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju. Peti odstavek 6. člena URONGD določa, da mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu z UO, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del. Šesti odstavek 6. člena določa, da lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu, in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen z UO.

Naročnik je pri tem javnem naročilu investitor (tako v skladu z ZGO-1 kot z URONGD), saj v tem postopku javnega naročanja naroča graditev objekta, kot je to razvidno iz predmeta javnega naročila. V skladu s 4. členom URONGD bo tako v celoti odgovoren za (zakonito) ravnanje z gradbenimi odpadki na bodočem gradbišču in bo moral zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. URONGD pa nalaga investitorju " naročniku " izpolnitev določenih obveznosti še preden se začnejo gradbena dela (v tem primeru torej v fazi, ko se javno naročilo za gradnjo oddaja), namreč zagotoviti mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, kar dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov, ali z naročilom za obdelavo odpadkov.

Z izjavami (ki so v tem primeru jedro spora), opredeljenimi v obrazcu 5.18 (prvotne) razpisne dokumentacije, si je torej naročnik želel od ponudnikov zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov v skladu z drugim odstavkom 6. člena URONGD. V obrazcu 5.18 ni opredeljeno, katere vrste odpadkov iz klasifikacijskega seznama (prvi odstavek 4. člena UO določa, da je posamezni odpadek treba uvrstiti v skupino in podskupino odpadkov s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki je priloga UO, tako da se mu dodeli klasifikacijska številka) bodo na gradbišču nastajale. Gre za podatek, ki ga ponudnik nujno potrebuje za pravilno izpolnitev izjave v skladu z URONGD, kot je to zahtevano v obrazcu 5.18 razpisne dokumentacije), in je opredeljen v poglavju 4 Tehnične specifikacije, podpoglavje 3.3 Opisi del, odsek 9 Gospodarjenje z gradbenimi odpadki, na straneh 542-558 razpisne dokumentacije, natančneje pododsek 9.4 Predvidene količine gradbenih odpadkov, na strani 547 (ki vsebuje že omenjeno tabelo s po postavkah opredeljenimi odpadki, klasifikacijskimi številkami, predvidenimi količinami ter postopki predelave ali odstranjevanja) ter pododsek 9.6 Predlogi za ravnanje z odpadki " po klasifikacijskih številkah, na straneh 550 do 557. Iz same vsebine navedenega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da gre pri tem za vsebino načrta gospodarjenja z odpadki iz petega člena URONGD.

Iz razpisne dokumentacije na strani 547 izhaja naslednja tabela, ki je bila vzeta iz elektronske različice prvotne razpisne dokumentacije, dosegljive dne 26.9.2013 na spletnem naslovu http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/javna_narocila/Dolga_Gora_-_Poljcane.zip :


Št. Naziv odpadka Klasifikacijska št. odpadka Ocenjena količina Postopki predelave ali odstranjevanja
1 Beton
- temelji, sidra
- cev "70 dolžina 16 m
- cev "80 dolžina 14 m
- cev "100 dolžina 12 m
- z dletom, ročno ali strojno odstranjen cementni beton
- z vodnim curkom odstranjen cementni beton
- robni venec 17 01 01 83 m3
1 kom
1 kom
1 kom

5020 m2

670 m2
690 m R5
2 Ploščice in keramika
- porcelan 17 01 03 600 kg R5
3 Les
- leseni pragovi
- grmovje in drevesa z debli premera do 10 cm 17 02 01 24910 kom
9400 m2 R3
4 Bitumenske mešanice, ki niso navedene pod 17 03 01
- asfalt 17 03 02 1030 m2 R5
5 Železo in jeklo
- tirnice
- jeklena ograja
- drogovi 17 04 05 29889 m
267 m
1260 kg R4
6 Izkopani material, ki ni naveden pod 17 05 05
- zemeljski material
- pesek, mulj iz vodnega korita 17 05 06 74800 m3
470 m2 D1, D5
7 Tolčenec izpod železniških tirov in pragov, ki ni naveden pod 17 05 07 17 05 08 41800 m2 D1, D5
8 Mešani gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki niso navedeni pod 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03
- peronski L elementi (AB) 17 09 04 24910 kom D15

Različni postopki predelave so označeni s črko R in opredeljeni v prilogi 2 ter različni postopki odstranjevanja označeni s črko D in opredeljeni v prilogi 3 UO. Izbira postopka predelave ali odstranjevanja za posamezno vrsto gradbenih odpadkov še ničesar ne pove o tem, kdo bo te postopke obdelave gradbenih odpadkov izvajal " to lahko počne investitor sam (v kolikor izpolnjuje določene pogoje iz URONGD), ali pa obdelovalec gradbenih odpadov (ki je lahko tudi izvajalec, če ima okoljevarstveno dovoljenje), ki mu bodo gradbeni odpadki oddani.

Pododsek 9.6 Predlogi za ravnanje z odpadki " po klasifikacijskih številkah določa predloge za z URONGD skladno ravnanje z vsako vrsto gradbenih odpadkov, ki so opredeljeni v tabeli. Tako iz strani 550-559 razpisne dokumentacije izhaja, da je gradbene odpadke pod postavko 1 tabele moč oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave ali jih pripraviti za ponovno uporabo in obdelati, gradbene odpadke pod postavko 2 je moč oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave, pripraviti na ponovno uporabo in obdelati ali jih samostojno odvažati in oddati v zbirni center, gradbene odpadke pod postavko 3 je potrebno oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave ali pripraviti na ponovno uporabo in obdelati, gradbene odpadke pod postavko 4 je moč oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave, pripraviti na ponovno uporabo in obdelati ali samostojno odvažati v zbirni center, gradbene odpadke pod postavko 5 je potrebno oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave ali pripraviti na ponovno uporabo in obdelati, gradbene odpadke pod postavko 6 je moč oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave, pripraviti za ponovno uporabo in oddati ali predelati na kraju nastanka in vnesti v tla, gradbene odpadke pod postavko 7 je potrebno oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave ter gradbene odpadke pod postavko 8 oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave.

Iz navedb na straneh 550-559 razpisne dokumentacije o možnostih ravnanja z odpadki je razvidno, da je izpostavljena oddaja (kot obveznost investitorja - naročnika, možna v vsakem primeru), druge možnosti pridejo v poštev le, če bi naročnik - investitor izpolnjeval določene pogoje za njihovo uporabo, pri čemer pa je razvidno, da v pododseku 9.6 ni navedeno, ali investitor " torej naročnik " te pogoje dejansko izpolnjuje.

Zapisano je v smislu določb URONGD, ki investitorju " naročniku " prvenstveno kot obveznost nalagajo oddajo gradbenih odpadkov. Od investitorjeve obveznosti zagotovitve oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali v obdelavo obstaja izjema, in sicer jo določa sedmi člen URONGD - investitorju ni potrebno zagotoviti oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali neposredno v njihovo obdelavo, če količina gradbenih odpadkov v celotnem času izvajanja teh del ne presega največje količine gradbenih odpadkov iz priloge, ki je sestavni del URONGD. Investitor mora za te gradbene odpadke iz prejšnjega odstavka, za katere ni zagotovil oddaje v skladu šestim členom URONGD, sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center, pri čemer investitorju pred začetkom gradbenih del ni potrebno zagotoviti naročila za prevzem gradbenih odpadkov.

V skladu z 8. členom URONGD pa lahko investitor gradbene odpadke, ki nastajajo na gradbišču, obdeluje tudi sam, če ima za to okoljevarstveno dovoljenje v skladu z UO, ali jih celo sam pripravi za ponovno uporabo, ne da bi za to pridobil okoljevarstveno dovoljenje, kadar so gradbeni odpadki zemeljski izkop, za katerega so izpolnjeni pogoji iz URONGD ali odpadni beton, opeka, ploščice, keramika in gradbeni materiali na osnovi sadre ali mešanica teh gradbenih odpadkov z zemeljskim izkopom, če jih ponovno uporabi za gradbena dela na gradbišču, na katerem so ti odpadki nastali, količine pa ne presegajo največjih količin gradbenih odpadkov iz priloge k URONGD.

V tem smislu je potrebo razumeti tudi predloge za ravnanje z odpadki iz pododseka 9.6. Kot je namreč razvidno iz dikcije, uporabljene na straneh 550-559 razpisne dokumentacije, je naslovnik teh predlogov za ravnanje naročnik, in ne ponudniki, ki sodelujejo v tem postopku javnega naročanja.

Iz zapisanega torej izhaja, da se investitor (torej naročnik) sam odloča, ali bo odpadke obdeloval sam (ob izpolnjevanju pogojev) ali ne, sicer pa je njegova dolžnost, da gradbene odpadke odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali v obdelavo. Iz odseka 9 Ravnanje z gradbenimi odpadki (strani 542-559) razpisne dokumentacije torej neposredno ne izhaja, ali se je naročnik odločil za oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu ali v obdelavo ali se je odločil gradbene odpadke (ob izpolnjevanju pogojev iz URONGD) obdelovati sam. Kot je že bilo zapisano, so tam opredeljene zgolj možne variante za ravnanje z odpadki, ki so naročniku (investitorju) na voljo. Da je naročnik v tehničnih specifikacijah javnega naročila jasno določil, da se bo vse gradbene odpadke oddalo zbiralcu gradbenih odpadkov, ali v obdelavo, je razvidno iz obrazca 5.18, saj je tam navedeno, da morajo ponudniki predložiti izjavo, ki potrjuje, da bo ponudnik oziroma izvajalec na lastne stroške zagotovil oddajo nastalih gradbenih odpadkov skladno s šestim členom URONGD. Razpisna dokumentacija tako v tem pogledu ni bila nejasna, kot to navaja vlagatelj. Iz navedenega izhaja tudi, da bo naročnik pooblastil bodočega izvajalca (izbranega ponudnika), da v skladu s šestim odstavkom 6. člena URONGD v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu. To pa pomeni tudi, da mora naročnik (investitor) v skladu z drugim odstavkom 6. člena URONGD zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, kar se dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov " izjavami, zahtevanimi v obrazcu 5.18.

Tekom postopka javnega naročanja (pred rokom za oddajo ponudb) je naročnik z odgovori na vprašanja ponudnikov večkrat spremenil razpisno dokumentacijo tudi v delu, ki se nanaša na gradbene odpadke.

Prvič je 15.12.2013 ob 12:00 uri kot odgovor na vprašanje naročnik določil, da bo tirnice, pritrdilni material in lesene pragove prevzel sam in da so predvideni za ponovno vgradnjo v stranske proge, in da jih torej ni potrebno vključiti v izjavo in jih navajati kot gradbene odpadke. To pomeni, da je iz tabele pod postavko 3 naročnik izvzel lesene pragove, pod postavko 5 pa tirnice. Zapisano pa ne pomeni, da drugi gradbeni odpadki pod istima klasifikacijskima številkama ne bodo nastajali in da ponudnikom postavk 3 in 5 v izjavi ni bilo potrebno upoštevati, saj bodo pod postavko 3 nastajali še gradbeni odpadki "grmovje in drevesa z debli premera do 10 cm" ter pod postavko 5 "jeklena ograja in drogovi".

Drugič je 15.2.2013 ob 12:17 uri naročnik kot odgovor na vprašanje določil, da zahtevam razpisne dokumentacije zadostuje tudi izjava, potrjena s strani ustreznih zbiralcev odpadkov, objavljenih na ARSO, v kolikor imajo dovoljenje za zbiranje gradbenih odpadkov (Državna revizijska komisija opozarja, da so bila v skladu z URONGD dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov nadomeščena z vpisom v evidenco ARSO zbiralcev gradbenih odpadkov " 11. člen URONGD in 30. člen UO; imetniki teh dovoljenj so bili po uradni dolžnosti vpisani v evidenco ARSO " 19. člen URONGD).

Tretjič je 18.2.2013 ob 14:49 uri naročnik kot odgovor na vprašanje ponovil svojo prvo spremembo.

Četrtič je 22.2.2013 ob 14:36 uri naročnik kot odgovor na vprašanje določil, da se v specifikaciji naročila pri odpadkih v tabeli pod postavko 6 zamenja postopek predelave ali odstranjevanja tako, da se namesto D1, D5 (postopek odstranjevanja) uporabi R5, R10 (postopek predelave), pod postavko 7 se namesto D1, D5 (postopek odstranjevanja) uporabi postopek R5 (postopek predelave) ter pod postavko 8 se namesto D15 (postopek odstranjevanja) uporabi R5 (postopek predelave).

Petič (in zadnjič) je 25.2.2013 ob 9:30 uri naročnik kot odgovor na vprašanje določil, da bo ustrezala potrjena izjava evidentiranega zbiralca in predelovalca gradbenih odpadkov oziroma zbiralca in predelovalca odpadkov, ki ima potrdilo ARSO, iz katerega je razvidno, da mu je dovoljeno zbiranje in predelava nenevarnih odpadkov skladno s klasifikacijskimi številkami odpadkov, navedenimi in zahtevanimi v razpisni dokumentaciji ter navedenimi v odgovorih naročnika na portalu javnih naročil. Opozoriti gre na naročnikovo zožanje zahtev na potrjeno izjavo evidentiranega zbiralca (gradbenih) odpadkov in predelovalca (gradbenih) odpadkov (in ne več izvajalca obdelave gradbenih odpadkov, kar je vsebovalo tako predelovalca kot odstranjevalca gradbenih odpadkov). Sprememba je logična, saj je naročnik s četrto spremembo razpisne dokumentacije za vse postopke obdelave gradbenih odpadkov določil postopke predelave (oznaka R v tabeli), in ne več postopke odstranjevanja (oznaka D v tabeli). Sicer ni razumljivo, zakaj je naročnik določil zahtevo po kumulativni predložitvi izjav, potrjenih s strani tako zbiralca kot predelovalca (zbiralca "in" predelovalca), saj URONGD od naročnika zahteva alternativno zagotoviti naročilo za prevzem ali od zbiralca (gradbenih) odpadkov ali odstranjevalca (gradbenih) odpadkov, ne pa obojega naenkrat, vendar, kot že navedeno, Državna revizijska komisija v tej fazi postopka ustreznosti vsebine zahtev iz razpisne dokumentacije ne more presojati (pač pa lahko presoja le izpolnjevanje teh zahtev).

Da bi torej ponudnik pravilno izpolnil (jasno) zahtevo naročnika iz obrazca 5.18 razpisne dokumentacije, bi moral svoji ponudbi k obrazcu 5.18 priložiti izjavo, ki je potrjena tako s strani zbiralca (gradbenih) odpadkov kot tudi s strani predelovalca (gradbenih) odpadkov, evidentiranega pri ARSO za zbiranje vseh vrst gradbenih odpadkov, ki so opredeljeni v tabeli (upoštevaje kasnejše spremembe razpisne dokumentacije).

Iz vlagateljeve ponudbe št 602796 z dne 8.3.2013 izhaja, da je obrazcu 5.18 predložil zgolj izjavo gospodarske družbe (kot zbiralca gradbenih odpadkov ali izvajalca obdelave teh odpadkov) Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, iz katere ni natančno razvidno, na katero vrsto odpadkov iz tabele se nanaša. Izjavlja pa, da bo na lastne stroške zagotovil zemljišče za odlagališče in da je vpisan v evidenco ARSO oseb, ki predelujejo odpadke; navedene so tudi lokacije deponije, predvidena količina materiala, ki bo odložena na deponijo ter cena na enoto (m3) za predvidene količine deponiranega materiala.

Gorenjska gradbena družba d.d. ni vpisana v evidenco ARSO zbiralcev odpadkov (http://www.arso.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/) ali evidenco zbiralcev gradbenih odpadkov, je pa vpisana v evidenco ARSO predelovalcev odpadkov kot predelovalec odpadkov z naslednjimi klasifikacijskimi številkami: 10 12 10, 17 01 01 (postavka 1 iz tabele), 17 01 02, 17 01 03 (postavka 2 iz tabele), 17 01 07, 17 03 02 (postavka 4 iz tabele), 17 05 04, 17 08 02, 17 09 04 (postavka 8 iz tabele), 19 08 02.

Očitno je torej, da z svoji ponudbi priloženo izjavo vlagatelj zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije ni zadostil.

Naročnik je vlagatelja z zahtevo za dopolnitev ponudbe številka 430-108/2012/15-00651166 z dne 11.4.2013 (med drugim) pozval, da predloži dokazila, da ima dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov pod postavkami 3, 5, 6 in 7 tabele in da je izjava potrjena s strani evidentiranega zbiralca in predelovalca gradbenih odpadkov (torej za vse postavke, za katere Gorenjska gradbena družba d.d. ni vpisana v evidenco ARSO predelovalcev gradbenih odpadkov). Vlagatelj je na zahtevo naročnika odgovoril z dopisom z dne 29.4.2013, v katerem je za gradbeni odpadek pod postavko 3 (les) iz tabele navedel, da lesa ne bo odvažal z gradbišča, temveč ga bo zmlel in koristno uporabil, zato odpadka pod zaporedno številko 3 ne šteje kot odpadek in zanj ne potrebuje "dovoljenja", ki ga naročnik zahteva. Za gradbeni odpadek pod postavko 5 (jeklena ograja in drogovi) iz tabele je navedel, da jih bo ponovno uporabil kot podporno konstrukcijo pri gradnji mostov, ograjo pa kot začasno ograjo na drugem gradbišču; zato odpadka pod zaporedno številko 5 ne šteje kot odpadek in zanj ne potrebuje "dovoljenja", ki ga naročnik zahteva. Za gradbeni odpadek pod postavko 6 (jeklena ograja in drogovi) iz tabele je navedel, da bo drogove ponovno uporabil kot podporno konstrukcijo pri gradnji mostov, ograjo pa kot začasno ograjo na drugem gradbišču, zato odpadka pod zaporedno številko 6 ne šteje kot odpadek in zanj ne potrebuje "dovoljenja", ki ga naročnik zahteva. Za gradbeni odpadek pod postavko 7 (izkopani material) iz tabele je navedel, da se ta material " tolčenec izpod železniških tirov " ne predeluje, in ga bo pomešanega s svojim materialom ponovno vgradil v nasipe in drenažne plasti, zato odpadka pod zaporedno številko 7 ne šteje kot odpadek in zanj ne potrebuje "dovoljenja", ki ga naročnik zahteva. Izjav, potrjenih s strani zbiralca in predelovalca (gradbenih) odpadkov v skladu z zahtevo naročnika z dne 11.4.2013, vlagatelj ni predložil.

Kot že navedeno vlagatelj v svoji ponudbi (in v dopolnitvi) ni predložil izjav, zahtevanih z razpisno dokumentacijo. Vprašanje pa je, ali je " če drži navedba vlagatelja, da materiali pod zaporednimi številkami 3, 5, 6 in 7 niso odpadki " vlagatelj kljub temu zadostil zahtevam iz obrazca 5.18 in drugih delov razpisne dokumentacije po predložitvi izjave zgolj za tiste materiale, ki so gradbeni odpadki.

Vlagatelj je namreč v svojem zahtevku za revizijo navajal, da UO v 3. členu določa, da je odpadek snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči, in da naročnik nad tako imenovanimi gradbenimi odpadki nima nobenega interesa obdržati ne lastninske pravice ne posesti " to trajno in popolno prenese na izvajalca, zato naj naročnik ne bi imel nobene možnosti izvajalca prisiliti, da nek material zavrže, če ga lahko koristno uporabi. Iz tega naj bi po prepričanju vlagatelja izhajalo dejstvo, da bo sam odločil, kdaj bo nek material zavrgel (razen če bi ga k zavrženju zavezoval zakon), in torej da bo sam določil, ali bo nek material v skladu z UO postal odpadek ali ne; če se torej vlagatelj določenega materiala iz tabele ne odloči zavreči, ne gre za odpadek in tako po njegovem mnenju izpolnjuje zahtevo iz obrazca 5.18 razpisne dokumentacije tudi če izjave za ta določeni material ne predloži, kot je že bilo opredeljeno v prejšnjem odstavku.

Takšno stališče vlagatelja je zmotno. 25. člen ZJN-2 določa, da je odprti postopek oddaje javnega naročila (kot je bil tudi ta postopek javnega naročanja) postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Iz tega sledi, da mora vlagatelj predložiti ponudbo, ki je skladna z zahtevami naročnika, ki so (ožje) opredeljene v tehničnih specifikacijah, (širše) pa v razpisni dokumentaciji, sicer se v skladu z 80. členom ZJN-2 kot neprimerna in posledično nepopolna izloči.

Če je torej naročnik opredelil določen material kot odpadek (kar je v konkretnem primeru tudi storil) in zahteval v razpisni dokumentaciji od ponudnikov, da glede teh materialov, ki jih je opredelil kot odpadek, predložijo izjave, vlagatelj ne more samovoljno predrugačiti določenih zahtev iz razpisne dokumentacije (naročniku sporočiti, da določenih odpadkov ne bo obravnaval kot odpadek). Če na tej podlagi vlagatelj ne izpolni vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, je torej očitno, da njegova ponudba ni primerna v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Če je vlagatelj ocenil, da zahteva naročnika iz razpisne dokumentacije ne ustreza določbam ZJN-2, ali je kako drugače nezakonita, bi moral (pravočasno) vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.

Nadalje je vlagatelj naročniku očital, da ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila nepopolna, ter da je vlagatelja obravnaval manj ugodno kot izbranega ponudnika, saj mu ni omogočil dvakratnega dopolnjevanja ponudbe.

Iz sklepa z dne 26.8.2013 izhaja, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi številka P-590-/13-DČ z dne 21.3.2013 priložil izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov, ki jo je potrdil prevzemnik gradbenih odpadkov SGP Pomgrad " GM d.o.o. V evidenci ARSO predelovalcev odpadkov je navedeni prevzemnik vpisan kot predelovalec odpadkov s klasifikacijsko številko 17 01 01 (postavka 1 tabele), 17 01 02, 17 01 03 (postavka 2 tabele), 17 01 07, 17 03 02 (postavka 4 tabele), 17 05 06 (postavka 6 tabele), 17 05 08 (postavka 7 tabele), 17 08 02, 17 09 04 (postavka 8 tabele). V evidenco ARSO je zbiralcev gradbenih odpadkov vpisan kot zbiralec odpadkov s klasifikacijski številko 17 01 01 (postavka 1 tabele), 17 01 02, 17 01 03 (postavka 2 tabele), 17 01 07, 17 03 02 (postavka 4 tabele), 17 05 08 (postavka 7 tabele), 17 08 02, 17 09 04 (postavka 8 tabele).

Iz zapisanega je razvidno, da izbrani ponudnik ni predložil izjave, potrjene s strani evidentiranega predelovalca (gradbenih) odpadkov (za postavke pod 3 in 5 iz tabele) in ni predložil izjave evidentiranega zbiralca (gradbenih) odpadkov (za postavke pod 3, 5 in 6 iz tabele). Tako tudi ponudba izbranega ponudnika ni izpolnjevala zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z izjavami.

Naročnik je izbranega ponudnika z zahtevo za dopolnitev ponudbe številka 430-108/2012/15-00651166 z dne 11.4.2013 (med drugim) pozval, da zaradi formalne nepopolnosti ponudbe predloži dokazila, da ima dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov pod postavkami 3, 5, 6 (torej za vse postavke, za katere gospodarska družba, ki je potrdila izjavo izbranega ponudnika, ni vpisana v evidenco predelovalcev gradbenih odpadkov ali zbiralcev gradbenih odpadkov).

Izbrani ponudnik je na zahtevo naročnika odgovoril z dopisom z dne 25.4.2013, v katerem je navedel, da prilaga dokazilo, da ima gospodarska družba, ki je potrdila njegovo izjavo, dovoljenje za predelavo odpadka pod postavko 6 tabele. Ker je bilo navedeno dejstvo razvidno že iz javno dostopne evidence ARSO, se z dokazilom Državna revizijska komisija podrobneje ni ukvarjala. Za odpadke pod postavko 3 in 5 tabele pa je izbrani ponudnik navedel, da je sledil odgovoru naročnika na portalu javnih naročil z dne 15.2.2013 ob 12:00 uri (prva sprememba razpisne dokumentacije), da bo lesene pragove ter tirnice prevzel naročnik, in jih zato ni potrebno vključiti v izjavo.

Naročnik je nato izbranega ponudnika z zahtevo za dopolnitev ponudbe številka 430-108/2012/15-0065166 z dne 21.5.2013 ponovno opozoril, da so ugotovili formalno nepopolnost ponudbe, ter da izbrani ponudnik ni predložil izjave za odpadke pod postavkama 3 in 5 tabele, pri čemer ga je posebej opozoril, da gre pri tem za grmovje in drevesa z debli premera do 10 cm ter jekleno ograjo in drogove.

Na ponovno zahtevo naročnika je izbrani ponudnik odgovoril z dopisom z dne 31.5.2013, v katerem je navedel, da v skladu z navedeno zahtevo naročnika dopolnjuje ponudbo, ter da je zaradi dodatnih pojasnil (odgovora naročnika na portalu javnih naročil z dne 15.2.2013 ob 12:00 in 14:03) smatral, da so v postavki 3 tabele zajeti leseni pragovi in v postavki 5 tabele zajeti tirnice in pritrdilni material, zato izjave, ki jo je predložil temu dopisu, ni predložil že v ponudbi. Izbrani ponudnik je svojemu dopisu priložil izjavo, potrjeno s strani prevzemnika gradbenih odpadkov Žuran d.o.o., Formin 8b, 2272 Goriščnica z dne 11.3.2013.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz povzete komunikacije med naročnikom in izbranim ponudnikom razvidno, da je razlog za to, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih izjav glede gradbenih odpadkov pod postavko 3 in 5, napačno razumevanje razpisne dokumentacije in njenih sprememb.

Iz vsebine naročnikovih zahtev za dopolnitev z dne 11.4.2013 in 21.5.2013 je očitno, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev iste nepravilnosti (manjkajoče izjave za gradbene odpadke pod postavko 3 in 5 tabele), pri čemer je sicer nerelevantno, da je naročnik prvič spregledal, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, iz katere je bilo razvidno, da jo je za gradbeni odpadek pod postavko 6 tabele potrdil evidentiran zbiralec gradbenih odpadkov.

78. člen ZJN-2 določa (med drugim), da če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Zapisano pomeni, da v skladu z ZJN-2 (formalno) nepopolne ponudbe ni dopustno dvakrat dopolnjevati v isti stvari. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika 25.4.2013, ko je prejel prvi dopis, s katerim izbrani ponudnik svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil, izločiti. Jasno je torej, da je naročnik v tem pogledu kršil določbo 78. člena ZJN-2.

Ker je naročnik vlagatelju omogočil zgolj enkratno dopolnjevanje ponudbe, je vlagatelja obravnaval neenako (manj ugodno) kot izbranega ponudnika. S tem je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Naročnik je sicer v obrazložitvi svojega sklepa z dne 26.8.2013 navedel, da je pojasnilo izbranega ponudnika iz prvotnega dopisa (kar naj bi predstavljalo sicer ne neposredno urejen, a dovoljen postopek "pojasnjevanja ponudbe") sprejel in odločil, da je pomanjkljivost v zvezi z dokazili o izpolnjevanju tega pogoja mogoče odpraviti v skladu z določili ZJN-2. Šlo naj bi namreč za takšno pomanjkljivost, katere odprava ne posega v višino ponudbene cene, ne tehnične specifikacije in ne v druge bistvene elemente ponudbe, ki bi vplivale na njuno uvrstitev pri ocenjevanju. Naročnik naj bi pravilno pojasnil, zakaj je štel, da izjav za postavki "les" ter "železo in jeklo" ni bilo potrebno predložiti, zato je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 21.5.2013 pozval k dopolnitvi ponudbe, v kateri je moral izbrani ponudnik predložiti zahtevana dokazila za odpadka, navedena pod postavko 3 in 5 iz tabele, kar je ponudnik v predvidenem roku tudi storil in dokazal, da je pred rokom za oddajo ponudb (torej 11.3.2013) že razpolagal s primerno izjavo oziroma dovoljenjem za prevzem gradbenih odpadkov s strani prevzemnika gradbenih odpadkov Žuran d.o.o.

Navedenemu ni moč slediti. Kot je razvidno iz povzete vsebine dopisa izbranega ponudnika z dne 25.4.2013, je izbrani ponudnik izkazal in pojasnil kvečjemu to, da razpisne dokumentacije (in kasnejših odgovorov naročnika na portalu javnih naročil) ni preučil z zadostno stopnjo skrbnosti, kar pa ne more biti razlog, da je naročnik odstopil od zakonske ureditve in kršil določbe ZJN-2, ki so mu narekovale izločitev ponudbe izbranega ponudnika, ker v prvotnem roku iz dopisa naročnika z dne 11.4.2013 svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil.

Res je sicer, da je Državna revizijska komisija večkrat zapisala, da naročnik v postopku "pojasnjevanja ponudb", ki sicer ni neposredno urejen z ZJN-2, sme od ponudnika zahtevati dodatna pojasnila, da preveri, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna. Vendar mora ta postopek izpeljati v skladu s kogentnimi določbami ZJN-2. Že iz vsebine dopisa naročnika z dne 11.4.2013 pa je razvidno, da od izbranega ponudnika v delu dopisa, ki se nanaša na (manjkajoča) dokazila o tem, da ima dovoljenje za prevzem gradbenih odpadkov pod postavkami 3, 5 in 6 tabele, ni zahteval pojasnila, temveč mu je v skladu z 78. členom ZJN-2 omogočil dopolnitev (formalno) nepopolne ponudbe. Postopek pojasnjevanja se namreč lahko nanaša zgolj na primer, ko naročniku (gre torej za subjektivno percepcijo naročnika) iz ponudbe ni razvidno, ali je ta popolna ali ne, pa je sicer ponudnik izpolnil vse zahteve naročnika " priložil vsa dokazila, ki jih je zahteval naročnik, že ob predložitvi ponudbe. Če pa naročnik ugotovi, da ponudba ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije (kot je v tem primeru ugotovil tudi naročnik) " da je torej (formalno) nepopolna, ne more iti za postopek pojasnjevanja, ampak kvečjemu za postopek dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, ki je urejen v 78. člen ZJN-2, in ki je terjal izločitev ponudbe izbranega ponudnika, ko je ni v roku iz prve zahteve za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe dopolnil. Slediti razlogom naročnika bi namreč predstavljalo kršitev in obid 78. člena ZJN-2, saj bi tako naročnik lahko poljubno večkrat pozival ponudnike na dopolnitev (formalno) nepopolne ponudbe z razlago, da izvaja "postopek pojasnjevanja".

Naročnik je sicer navedel še, da je razlika med pojasniloma vlagatelja in izbranega ponudnika v tem, da se je vlagatelj v dopolnitvi postavil na stališče, da je zahteva naročnika nezakonita, saj je njegova ponudba popolna, izbrani ponudnik pa je pravilno pojasnil razlog, zakaj v ponudbi ni predložil zahtevanega dokazila, zaradi česar naročnik upravičeno ni mogel pričakovati, da bo vlagatelj dopolnil svojo ponudbo.

Državna revizijska komisija iz dopisa vlagatelja z dne 29.4.2013 ugotavlja, da se ni postavil na stališče, da bi bile zahteve naročnika nezakonite, temveč je zapisal, da določenih materialov iz tabele ne šteje kot odpadek in da zato ne potrebuje dovoljenj, kot jih zahteva naročnik. Izbrani ponudnik v dopisu z dne 25.4.2013 ni "pravilno" pojasnil razloga, zakaj v ponudbi ni predložil zahtevanega dokazila (kot je že bilo navedeno neskrbnost izbranega ponudnika pri preučevanju razpisne dokumentacije ne more biti utemeljeno pojasnilo), temveč je navedel smiselno podobno kot vlagatelj, in sicer, da bo določene odpadke iz tabele prevzel naročnik (kar ne drži, kot je že bilo pojasnjeno), in jih zato ni potrebno vključiti v izjavo o zagotovitvi prevzema gradbenih odpadkov. Iz povzetka obeh dopisov izhaja, da sta se oba ponudnika " tako vlagatelj kot izbrani ponudnik " postavila na isto stališče " namreč da izjav glede določenih odpadkov iz tabele ne potrebujeta. Tako bi naročnik, če je štel, da je izbrani ponudnik "pravilno pojasnil", zakaj teh izjav ni predložil, tudi glede vlagateljevega dopisa moral šteti, da ga je "pravilno pojasnil", in tudi vlagatelju ponovno omogočiti dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnikovim razlogom za drugačno obravnavo izbranega ponudnika iz sklepa z dne 26.8.2013 ni moč slediti in da je naročnik dejansko neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" številka 430-108/2012/24-00651166 z dne 1.7.2013.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo naročnik v ponovljenem delu postopka oddal javno naročilo, bo moral pred tem preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. V ponovljenem delu postopka javnega naročanja bo moral naročnik, v skladu z 9. členom ZJN-2 zagotoviti enakopravno obravnavo vsem ponudnikom, saj je bil prav to razlog za razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila.

Pri presoji tega, ali je kateri izmed ponudnikov predložil formalno nepopolno ponudbo, naj naročnik upošteva, da je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (na primer v zadevah številka 018-18/2009, številka 018-159/2009, številka 018-081/2010), da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil.

O formalni nepopolnosti je mogoče govoriti le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v tem revizijskem postopku v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer takse v višini 10.000,00 EUR ter stroškov s sestavo zahtevka za revizijo ter stroškov po tarifni številki 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT) v znesku 820,00 EUR, ki se uporablja na podlagi 19. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35-1633/2009 z dne 8.5.2009, v nadaljevanju: ZOdvC). V vlogi z dne 9.9.2013 je vlagatelj zahteval povrnitev nadaljnjih stroškov v enaki višini kot v zahtevku za revizijo (brez takse) za sestavo same vloge.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 10.000,00 EUR ter stroške zastopanja v revizijskem postopku (nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku) na podlagi 19. člena ZOdvC v povezavi s 13. členom ZOdvT (Državna revizijska komisija ocenjuje, da ta revizijski postopek predstavlja povprečen primer) v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 11.000,40 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. V presežku je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14.8.2013, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz tretje točka izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 26. 9. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana


Vložiti:
- V spis zadeve, tu