018-285/2013 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 018-285/2013-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "LABORATORIJSKI POTROŠNI MATERIAL" (v sklopu številka G5: Zdravstveni dom Kranj) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDIMAJ, d. o. o., Škalce 1F, Slovenske Konjice, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 9. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. 7. 2013 se v delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5, delno ugodi in se naročniku naloži, da svojo kršitev odpravi na način, da ustrezno spremeni razpisno dokumentacijo tako, da besedilo opisa artikla z zaporedno številko 20 (ident 582), ki se glasi: "s proženjem na dotik", ter besedilo opisa artikla z zaporedno številko 21 (ident 583), ki se glasi: "s proženjem na dotik", poenoti z delom svojega odgovora, ki je sestavni del "pojasnil[a], Datum objave: 20.7.2013, 05:46" na Portalu javnih naročil in se glasi: "vaš ponujeni izdelek med drugim ustreza našim funkcionalnim potrebam in".

V preostalem delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5, se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.

2. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo z dne 29. 7. 2013 v delih, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve naročnika, ki naj bi jih storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 4. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za laboratorijske potrošne materiale. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo (pod številko objave JN7203/2013) dne 12. 6. 2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 14. 6. 2013 pa (pod številko dokumenta 194240) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 114 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 30. 7. 2013, to je pred potekom roka za prejem ponudb, ki je bil določen na dan 31. 7. 2013 ob 10. uri (točka VI.3.4) obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na Portalu javnih naročil, pa tudi točka IV.3.4) obvestila o dodatnih informacijah, objavljenega v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. 7. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj (primarno) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi razpisno dokumentacijo in zadevni razpis v sklopih številka 24, 42 in G5: Zdravstveni dom Kranj (to je "določila iz razpisa v sklopih 24, 42 in G5"), podrejeno pa, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi razpis v celoti. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo". V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 neopravičeno favorizira točno določenega konkurenčnega ponudnika "Medias Int. d. o. o.", brez da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 sploh ne more oddati ponudbe, naročnik pa v omenjenem sklopu (lahko) pridobi le eno ponudbo, ki cenovno ne more biti konkurenčna.

Naročnik je dne 2. 8. 2013 sprejel sklep številka JN_007/2013_6, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo za sklopa številka 24 in 42 zavrgel. Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj vložil pritožbo, o kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-285/2013-7, z dne 2. 9. 2013.

Dne 8. 8. 2013 je naročnik sprejel tudi sklep številka JN_007/2013_7, s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo za sklop številka (G)5 zavrne kot neutemeljen, obenem pa se zavrne tudi zahteva vlagatelja za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo, obenem pa zatrjuje, da je pri pripravi tehničnih specifikacij za vse sklope, še posebej pa za sklop številka (G)5, sledil značilnostim predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede na namen, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Naročnik dodaja, da razdelitev zadevnega javnega naročila na 47 sklopov omogoča veliko konkurenčnost zainteresiranih gospodarskih subjektov, opisani artikli, ki jih pri svojem delu uporablja in potrebuje, pa so opredeljeni v standardu kakovosti dela v laboratoriju (ter po strokovni oceni naročnika zagotavljajo učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje dela laboratorija).

Naročnik je v prilogi dopisa številka JN_001/2013_14, z dne 9. 8. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13. 8. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-285/2013-2, z dne 14. 8. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 22. 8. 2013 pa je prejela dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 19. 8. 2013 prejela vlagateljevo prvo pripravljalno vlogo (v nadaljevanju: pripravljalna vloga). V omenjeni vlogi vlagatelj prereka vse navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na sklop G5, jih zavrača kot neutemeljene in se dodatno opredeljuje do njih.

Dne 20. 8. 2013 je Državna revizijska komisija prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je poslal vlagatelj.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, saj v zahtevku za revizijo (primarno) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi razpisno dokumentacijo in zadevni razpis v sklopih številka 24, 42 in G5: Zdravstveni dom Kranj (to je "določila iz razpisa v sklopih 24, 42 in G5"), podrejeno pa, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi razpis v celoti.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da bo
" o vsebini vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklop številka G5 za dobavo Zdravstvenemu domu Kranj (v nadaljevanju: sklop številka G5), odločila s tem sklepom,
" o vsebini zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklopa številka 24 oziroma 42, v posledici dejstva, da je s svojim sklepom številka 018-285/2013-7, z dne 2. 9. 2013, vlagateljevi pritožbi ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku naložila, da mora (ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk) o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN tudi v njegovi preostali vsebini (razen v vsebini, o kateri je bilo že odločeno), naročnik pa je vlagateljev zahtevek za revizijo v delih, ki se nanašajo na sklopa številka 24 oziroma 42, zavrnil, odločila s posebnim sklepom.

V posledici dosedanjih ugotovitev in opravljenega predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop številka G5.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 neopravičeno favorizira točno določenega konkurenčnega ponudnika "Medias Int. d. o. o.", brez da bi naročnik za to imel objektivno opravičljive razloge. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 sploh ne more oddati ponudbe, naročnik pa v omenjenem sklopu (lahko) pridobi le eno ponudbo, ki cenovno ne more biti konkurenčna.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v zvezi z vprašanjem tehničnih specifikacij Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v 37. členu določa, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot na primer v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri takem sklicevanju pa se navede besedo "ali enakovredni" (deveti odstavek 37. člena ZJN-2).

Naročnik mora v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila natančno določiti in opisati. Na podlagi takega opisa se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo izvedbo ustreznega predmeta v ustrezni kvaliteti. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične zahteve so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Naročnik je pri tem, na kakšen način bo opisal predmet naročila oziroma katere tehnične zahteve bo določil kot obvezujoče, avtonomen. Pri opisu predmeta naročila in pričakovanih tehničnih lastnosti mora naročnik izhajati iz temeljnih načel javnega naročanja. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Pri tem ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z določili ZJN-2, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence (prvi odstavek 7. člena ZJN-2). Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik med drugim (v Povabilu k oddaji ponudb) zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo, pri tem pa naj upoštevajo navodila za oddajo ponudb, objavljena v nadaljevanju razpisne dokumentacije. Naročnik je zadevno javno naročilo (kot izhaja iz uvoda Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije) razdelil na 47 sklopov, pri tem pa je določil, da ponudnik lahko predloži ponudbo za celoto, sklop ali več sklopov (6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Vsak poseg v vsebino razpisne dokumentacije je pomenil takojšnjo izločitev ponudnika iz ocenjevanja (6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval "za pravilnost ponudbe 100 % pokritost razpisanih artiklov v sklopu", kar pomeni, da je moral ponudnik (v posameznem sklopu) ponuditi vse artikle, "razen za tiste sklope, kjer je dopustno ponujanje posameznih artiklov". Ponudbo po posameznih artiklih je naročnik dopustil za sklope številka 23, 26, 28 in 47. Med pogoji glede tehnične in kadrovske sposobnosti je naročnik določil tudi, da mora ponudnik v celoti izpolniti zahtevane pogoje izvedbe, opredeljene v obrazcu OBR-5 in vzorcu sporazuma, kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, pa je zahteval predložitev podpisane izjave o zagotavljanju vseh pogojev izvedbe, kot izhaja iz obrazca OBR-5 (točka 9.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Dejstvo, da mora ponudnik v celoti izpolniti zahtevane pogoje izvedbe, opredeljene v razpisu, izhaja tudi iz točke III.2.3) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. V vzorcu izjave OBR-5 je naročnik med drugim določil tudi posebne pogoje dobave za Zdravstveni dom Kranj.

V navezavi na sklop številka G5 je naročnik na Portalu javnih naročil gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, posredoval več informacij, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Naročnik je v navezavi na sklop številka G5 na Portalu javnih naročil tako objavil (vsaj) "pojasnilo, Datum objave: 27.6.2013, 07:47", "pojasnilo, Datum objave: 9.7.2013, 07:13", "pojasnilo, Datum objave: 9.7.2013, 07:18", "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:44", "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:46", "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:47" in "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 06:09". Kot je razvidno iz naročnikovega "pojasnil[a], Datum objave: 9.7.2013, 07:18" oziroma iz naročnikovega "pojasnil[a], Datum objave: 20.7.2013, 06:09" glede "posebnosti za ZD Kranj veljajo opisane posebnosti v OBR 5 in obenem vse zahtevane lastnosti ponujene opreme iz tehnične dokumentacije", spremenjeni pogoji dobave za Zdravstveni dom Kranj pa so objavljeni na naslovu http://www.ozg-kranj.si.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik določil, da ponudnik lahko predloži ponudbo za celoto, sklop ali več sklopov, pri čemer je zahteval "za pravilnost ponudbe 100 % pokritost razpisanih artiklov v sklopu". Slednje pomeni, da je moral ponudnik (v posameznem sklopu) ponuditi vse artikle, razen "za tiste sklope, kjer je dopustno ponujanje posameznih artiklov". Ponudbo po posameznih artiklih je naročnik dopustil le za sklope številka 23, 26, 28 in 47, ne pa tudi za sklop številka G5. Zahteva, da mora dobavitelj ponuditi cel sklop številka G5, (in sicer) "odskupine G5-1 do G5-2", izhaja tudi iz tehničnih specifikacij sklopa številka G5. Ostale (posebne) zahteve za sklop številka G5 je naročnik določil v zavihku (listu) Excelove tabele, poimenovanem "Zahteve za sklop ZD-KR JN2013".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (na strani 10) najprej izpostavlja artikle sklopa številka G5, označene z zaporednimi številkami 3, 5, 7 in 9, pri čemer pri vsaki od omenjenih zaporednih številk navaja opis artikla, ki se glasi: "Epruveta za kapilarne odvzeme z integriranim lijem in z zamaškom,prosojna plastika; graduacija za količino odvzema na epruveti;250-500 uL 0,9x3,5 cm (max.4,5cm),s separator gelom, koagulator-suh naparjem na steno epr.;možna dobro prilagajoča integracija". Citirani opis artikla v sklopu številka G5 sicer pripada zgolj artiklu z zaporedno številko 3, vsak drug opis artikla v tem sklopu, označen z zaporedno številko 5, 7 oziroma 9, pa se od njega razlikuje. Iz razloga, ker
" vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 10) zatrjuje, da lahko "Madias Int. d. o. o." ["] "edini na trgu zagotavlja kapilarni odvzem z integriranim lijem (zaporedna št. 3, 4, z velikostjo zahtevano v razpisni dokumentaciji, tj. 0,9x3,5 cm (max.4,5cm)", pa tudi (zadnji odstavek na strani 14), da "lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne epruvete za kapilarni odvzem z zarezami v pokrovčku, kjer nato lahko vstavimo lijaček oziroma kapilaro za odvzem vzorca",
" iz tehničnih specifikacij sklopa številka G5 za artikel z zaporedno številko 5 (ident 271) izhaja opis artikla "Adapter za kaplični nanos krvi za krvni razmaz", ne pa opis artikla, predstavljen v uvodnem stavku tega odstavka,
" iz tehničnih specifikacij sklopa številka G5 za artikel z zaporedno številko 7 (ident 279) izhaja opis artikla "Žilna preveza brez lateksa za enkratno uporabo", ne pa opis artikla, predstavljen v uvodnem stavku tega odstavka,
" iz tehničnih specifikacij sklopa številka G5 za artikel z zaporedno številko 9 (ident 282) izhaja opis artikla "Epruveta za vakumski odvzem za biokemijo 2 ml, 13x75 mm, Silika koagulator-suh, naparjen na steno epr.; prosojna nalepka, rdeč, streilna", ne pa opis artikla, predstavljen v uvodnem stavku tega odstavka,
" iz vsebine zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi vlagatelj v njem jasno in konkretizirano utemeljeval (ter dokazoval), da je naročnik tehnične specifikacije sklopa številka G5 glede artiklov z zaporednimi številkami 5, 7, in 9 (z opisi artiklov, kot so predstavljeni v drugi, tretji oziroma četrti alinei tega odstavka) določil v nasprotju z določbami ZJN-2,
Državna revizijska komisija zaključuje, da je v predstavljenem delu zahtevek za revizijo razumeti na način, da vlagatelj v njem zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 z določitvijo tehničnih specifikacij sklopa številka G5 v artiklih z zaporednima številkama 3 (ident 269) in 4 (ident 270). Vsak od omenjenih artiklov predstavlja epruveto za kapilarne odvzeme z integriranim lijem (in z zamaškom).

V zahtevku za revizijo vlagatelj v navezavi na artikla z zaporednima številkama 3 (ident 269) in 4 (ident 270) zatrjuje, da ju ne more ponuditi, saj "Madias Int. d. o. o." ["] "edini na trgu zagotavlja kapilarni odvzem z integriranim lijem" (zadnji odstavek na strani 10), oziroma, ker lahko v sklopu številka G5 zahteve naročnika z "integriranim lijačkom" izpolni samo omenjeni gospodarski subjekt (stran 14). Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 14) dodaja, da lahko ponudi enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne epruvete za kapilarni odvzem z zarezami v pokrovčku, kjer nato lahko vstavimo lijaček oziroma kapilaro za odvzem vzorca. Prednost take epruvete je, kot ugotavlja vlagatelj, preprečevanje izhlapevanja vzorca, kar pripomore k točni analizi vzorca, saj pokrovčka nikoli ne odstranimo, zarezice pa se vrnejo na prvotno lego po odstranitvi lijačka oziroma kapilare za odvzem vzorca. Drugih morebitnih prednosti omenjenih epruvet vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje.

Kot izhaja iz obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, je naročnik v navezavi na sklop številka G5 (in epruvete za kapilarne odvzeme z integriranim lijem) med drugim podal
" "pojasnilo, Datum objave: 9.7.2013, 07:18", po katerem glede "posebnosti za ZD Kranj veljajo opisane posebnosti v OBR 5 in obenem vse zahtevane lastnosti ponujene opreme iz tehnične dokumentacije",
" "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:47", s katerim je na vprašanje, ki se je glasilo "Zap.št. 3: ali lahko ponudimo mikrotainer z graduacijo 400 " 600 cml"", odgovoril: "Odg. za artikel pod zap. št. 3 : Na podlagi vaše ponudbe imamo premalo informacij , da bi vam konkretno odgovorili. V skladu z razpisanimi pogoji si kupec pridružuje pred izbiro dobavitelja ponujeni artikel testirati",
" "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:46", v katerem je najprej povzel vprašanji, nato pa nanju odgovoril:
"- ali lahko pod zap.št. 3 ponudimo epruveto za kapilarni odvzem dimenzij 11 x 40 mm, kjer se lijaček vstavi v pokrovček z zarezami; tako epruvet nikoli ne odpiramo, omogoča natančnejše analize zaradi manjšega izhlapevanja;
Odg. za artikel pod G5-1 zap. št 3 : Obveščamo vas, da je ob pregledu opisa artikla bilo ugotovljeno, da je prišlo pri enoti mere do napake: pravilno je cm in ne mm. Naprošamo vas, da ponudite artikel, ki ustrezajo razpisnim pogojem upoštevajoč omenjeno tiskarsko napako. Kupec si pridružuje pred izbiro dobavitelja testirati ponujeni artikel.

- ali lahko pod zap. št. 4 ponudimo dobro prilegajoč nastavek 13 x 75 mm za kapilarno epruvetko, sestavljen produkt prav tako omogoča avtomatiziran proces;
Odg. za artikel pod G5-1 pod zap. št 4 : Ne, naprošamo vas da se držite razpisnih pogojev".

Ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, vključno s predstavljenimi odgovori naročnika na vprašanja gospodarskih subjektov, tako ne gre slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 4) navaja, da "je v tehničnih zahtevah in pojasnilu jasno navedel, da naj ponudnik ponudi artikel, ki po presoji ponudnika ustreza, naročnik pa bo izvedel test ponujenega artikla. Naročnik ni z ničemer omejil možnosti vlagatelja, da ponudi artikel, ki bi bil po presoji vlagatelja enakovreden zahtevanemu". Res je sicer, da je naročnik v dodatnih zahtevah za "sklope od G1 do G8 za ZD Kranj" določil, da si (kot kupec) pridružuje pravico pred odločitvijo o izboru ponudnika izdelek testirati, izvesti primerjave in "analize ip., da nedvoumno ugotovi ali izdelek ustreza potrebam in zahtevam kupca", vendar pa je v navezavi na artikel z zaporedno številko 3 (ident 269) jasno odgovoril, da ponudnika naproša, da ponudi artikel, ki ustreza razpisnim pogojem, v navezavi na artikel z zaporedno številko 4 (ident 270) pa, da gospodarski subjekt, ki je zastavil vprašanje, naproša, da se drži razpisnih pogojev. Prav tako je glede "posebnosti za ZD Kranj" določil, da "veljajo opisane posebnosti v OBR 5 in obenem vse zahtevane lastnosti ponujene opreme iz tehnične dokumentacije", v doslej predstavljenem smislu pa gre razumeti tudi odgovor naročnika, kot izhaja iz pojasnila "Datum objave: 20.7.2013, 05:47" (tudi sicer se omenjeni odgovor naročnika nanaša zgolj na podatek "mikrotainer z graduacijo 400 " 600 cml"). V tem smislu je zato pritrditi vlagatelju, ki v svoji pripravljalni vlogi (zadnji odstavek na strani 4) ugotavlja, da mora (kot) ponudnik "ustrezati opisu, ki je naveden v razpisni dokumentaciji v celoti, saj mora ponudba pokrivati zahteve celotne razpisne dokumentacije".

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, s katerim utemeljuje, da so epruvete za kapilarni odvzem z zarezami v pokrovčku, kjer nato lahko vstavimo lijaček oziroma kapilaro za odvzem vzorca, ki jih lahko ponudi, enako kvalitetne, certificirane in funkcionalno ustrezne, naročnik navaja, da je zatrjevanje vlagatelja, po katerem je prednost izpostavljene epruvete v preprečevanju izhlapevanja vzorca, kar naj bi pripomoglo k točni analizi vzorca (saj pokrovčka nikoli ne odstranimo, zarezice pa se vrnejo na prvotno lego po odstranitvi lijačka oziroma kapilare za odvzem vzorca), neustrezno, saj izhlapevanje nima nikakršnega vpliva na točnost rezultatov. Slednje omenjenega dejstva, ki ga navaja naročnik, vlagatelj v svoji pripravljalni vlogi ne zanika (z navajanjem razlogov), namen zanikanja tega dejstva pa ne izhaja niti iz siceršnjih navedb vlagatelja v pripravljalni vlogi (v zvezi s tem primerjati drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 4) tudi prepričljivo ugotavlja, da je potrebno razlikovati med (tremi) različnimi artikli, in sicer med epruveto za kapilarni odvzem z integriranim lijem, samostojno epruveto za kapilarni odvzem in lijem za kapilarni odvzem, ter zaključuje, da je glede na potrebe svojih laboratorijev (s čimer je v celoti pokril njihove različne potrebe) razpisal vsak artikel posebej. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah pa je oblikovanje potreb v domeni naročnika, saj naročnik najbolje pozna svoje delovanje in specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje.

Tudi sicer pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v navezavi na zatrjevanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 4), da je potrebno serumske kapilarne epruvete odpreti, preden se vstavijo v analizator, v zahtevku za revizijo (v trditveni podlagi) ni predstavil dejstev, ki bi potrjevala njegovo zatrjevanje, da se pri epruvetah, ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 3, oziroma v zaporedni številki 4) nameraval ponuditi, tudi ob upoštevanju analizatorja oziroma analizatorjev, s katerim(i) naročnik razpolaga, pokrov "ne odpira, ne glede na tip analizatorja" (drugi odstavek na strani 5 pripravljalne vloge). Naročnik ob doslej navedenem v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 4) opozarja tudi na (možno) iztekanje oziroma zastajanje kapljice krvi na zunanji strani pokrovčka ob izvleku lijaka oziroma kapilare pri tovrstnih epruvetah, ob tem pa zaključuje, da je s tem ogrožena varnost laboratorijskega delavca, saj je potrebno epruveto takoj po odvzemu premešati z roko. Iz razloga, ker namen javnega naročanja ni preizkušanje izdelkov (artiklov), temveč nakup blaga, ki ustreza objektivnim potrebam in zahtevam naročnika, v konkretnem primeru tudi ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 5 pripravljalne vloge), da naročnik izdelkov (epruvet za kapilarne odvzeme) proizvajalca, katerega je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 3 oziroma v zaporedni številki 4) nameraval ponuditi, še ni preizkusil.

Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da naročniku (ne glede na dejstvo, da je v sklopu številka G5 postopka oddaje zadevnega javnega naročila prejel eno ponudbo) ni mogoče odreči objektivno opravičljivih potreb in strokovno utemeljenih razlogov (neposredno povezanih s predmetom javnega naročila) po nakupu epruvet za kapilarne odvzeme s takšnimi tehničnimi lastnostmi (z integriranim lijem in z zamaškom), ki bodo po njegovi strokovni presoji najbolj zadovoljile potrebe pri opravljanju njegove dejavnosti.

V posledici omenjenega zaključka in v posledici dejstva, da
" vlagatelj v zahtevku za revizijo (na primer zadnji odstavek na strani 10) zatrjevanja kršitev naročnika pri določanju tehničnih specifikacij glede velikosti epruvet za kapilarne odvzeme veže neposredno na zahtevo naročnika po epruvetah za kapilarne odvzeme z integriranim lijem in z zamaškom,
" vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 14) sam zatrjuje, da zaradi naročnikove zahteve po epruvetah za kapilarne odvzeme z integriranim lijem ne more oddati ponudbe,
" vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 14) zgolj pavšalno zatrjuje, da lahko "Madias Int. d. o. o." ["] "edini na trgu zagotavlja kapilarni odvzem z integriranim lijem (zaporedna št. 3, 4, z velikostjo zahtevano v razpisni dokumentaciji, tj. 0,9x3,5 cm (max.4,5cm)", ne podaja pa trditvene podlage, iz katere bi izhajala morebitna utemeljitev, da bi naročnik tudi z velikostjo epruvet za kapilarne odvzeme, kot jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 3 oziroma v zaporedni številki 4) nameraval ponuditi (na primer z velikostjo 11 x 40 mm), v postopku, ki ga izvaja, brez vsakega problema lahko enako kvalitetno (v smislu njihove funkcionalne ustreznosti) zadovoljil svoje potrebe,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v doslej izpostavljenih delih zahtevka za revizijo ni uspel dokazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 3 oziroma v zaporedni številki 4) kršil katero od določb ZJN-2. Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja niti dokazovanje vlagatelja (s priloženimi referencami, s predračuni oziroma s pogodbo "bolnice Valdoltra"), da epruvete za kapilarni odvzem "z zarezami v pokrovčku, kjer nato lahko vstavimo lijaček oziroma kapilaro za odvzem vzorca", uporabljajo nekateri drugi naročniki, saj je, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že doslej, oblikovanje potreb v domeni vsakega naročnika posebej. Vsak naročnik sam namreč najbolje pozna svoje delovanje in svoje specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje. Zato dejstvo, da epruvete za kapilarni odvzem "z zarezami v pokrovčku, kjer nato lahko vstavimo lijaček oziroma kapilaro za odvzem vzorca", uporabljajo nekateri drugi naročniki, še ne pomeni, da bi moral takšne epruvete pri svojem delu (v smislu svojih potreb) uporabljati tudi naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Iz doslej predstavljenih razlogov omenjenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminja niti vlagateljev dokazni predlog "Epruvete z integriranim lijakom lahko zahtevanih dimenzij lahko ponudi samo podjetje Medias s produkti BD, internetna stran https://online.ebos.co.nz/images/product/documents/vacutainers7.pdf".

V nadaljevanju zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 10, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 11) vlagatelj zatrjuje, da lahko "Madias Int. d. o. o." (kot) edini na trgu zagotavlja epruvete za vakumski odvzem "volumen z V = 8,5 ml z gelom".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik
" v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 (v zaporedni številki 13, ident 291) podal opis artikla "Epruveta za vakumski odvzem z gelom 8,5 ml, 16x100 mm, Silika koagulator-suh, naparjen na steno epr.;rumen, sterilna",
" na Portalu javnih naročil ("pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:46") na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "ali ponudimo pod zaporedno št. 12 in 13 epruvete za biokemijo"", odgovoril: "Odg. za artikel pod G5-1 zap. št 12 in 13 : Ne, naprošamo vas da se držite razpisnih pogojev".

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 6) zatrjuje, da bi "lahko zahteval epruveto brez vsebnosti gela ali z drugačnimi lastnostmi predvidene epruvete, če bi imel potrebo po taki epruveti". Iz citirane naročnikove ugotovitve po argumentu a contrario torej izhaja, da pri svojem delu potrebuje epruveto s takšnimi tehničnimi lastnostmi, kot izhajajo iz opisa artikla tehničnih specifikacij sklopa številka G5 (v zaporedni številki 13), upoštevaje pri tem "pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:44", v katerem je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "zaradi točne sestave ponudbene dokumentacije, nas zanima, ali vam v sklopu G5-1, pod zaporedno št. 12 in 13 (ident 288 oz. 291) za ZD KRANJ, ponudimo ACD epruveti 367756 oz. 366645 ali 366566 oz. 367953, kot ste jih uporabljali do sedaj. Oba zamaška sta namreč rumena", na Portalu javnih naročil odgovoril: "Naprošamo vas, da ponudite primerljiva artikla, ki sta funkcionalno in po aditivih podobna artikloma v razpisni dokumentaciji in po deklaraciji ustrezajo razpisu. V skladu z razpisanimi pogoji si kupec pridružuje pred izbiro dobavitelja ponujeni artikel testirati". Naročnik je ob tem v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 6) tudi zelo jasno poudaril, da ni zahteval "artikla "apruveta za biokemijo"", ter dodal, da "želi epruveto z dodanim aditivom silica, kot pospeševalcem koagulacije," z določenim gelom za ločevanje in drugimi zahtevanimi lastnostmi epruvete. Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja, da je oblikovanje potreb v domeni naročnika, saj naročnik najbolje pozna svoje delovanje in specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje.

Zgolj zatrjevanje dejstva, da morebiti lahko izdelek samo enega proizvajalca izpolni določeno naročnikovo tehnično zahtevo, še ne pomeni, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej, namreč zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno zatrjuje, da lahko "Madias Int. d. o. o." (kot) edini na trgu zagotavlja epruvete za vakumski odvzem "volumen z V = 8,5 ml z gelom", ne podaja pa ustrezne trditvene podlage, ki bi vodila do zaključka, da naročnik za postavitev omenjene tehnične zahteve ni imel objektivno opravičljivih in strokovno utemeljenih razlogov (neposredno povezanih s predmetom javnega naročila) po nakupu epruvet za vakumski odvzem s takšnimi tehničnimi lastnostmi ("volumen z V = 8,5 ml z gelom"). Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik v "pojasnil[u], Datum objave: 20.7.2013, 05:44" (bodoče) ponudnike naprosil, da mu v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 13, ident 291) ponudijo primerljiv artikel, ki je funkcionalno in po aditivih podoben artiklu v razpisni dokumentaciji in po deklaraciji ustreza razpisu.

Državna revizijska komisija izpostavlja določbo 15. člena ZPVPJN, ki vlagatelju nalaga, da v zahtevku za revizijo navede očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi 7. in 212. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, mora to dejstvo tudi dokazati, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati (v konkretnem primeru vlagatelja).

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 13) kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Omenjenega zaključka iz doslej navedenih razlogov ne spreminja niti dokazni predlog vlagatelja "Epruveto oziroma njene pogoje pod zahtevo št. 15, V = 8,5 ml, izpolnjuje le proizvajalec BD pod ref. št. 367958". Poleg tega iz "pogoje[v] pod zahtevo št. 15" v sklopu številka G5 ne izhaja zahteva naročnika "V = 8,5 ml", pač pa se v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 v zaporedni številki 15 opis artikla glasi: "Držalo za iglo za vakumski odvzem (VO), za enkratno uporabo, kompatibilen z iglami za VO-isti proizvjalec". Ob upoštevanju predstavljenega tako tudi sicer ni jasno, kako bi vlagatelj z izvedbo omenjenega dokaznega predloga dokazal, da je naročnik pri določanju tehničnih specifikacij po volumnu "z V = 8,5 ml z gelom" v sklopu številka G5 ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 10, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 11, pa tudi stran 14) vlagatelj zatrjuje, da lahko "Madias Int. d. o. o." (kot) edini na trgu zagotavlja in izpolni zahteve naročnika, ki se nanašajo na samosprožilne lancete. Vlagatelj ob tem (prvi odstavek na strani 15) dodaja, da lahko ponudi enakovredno funkcionalne varnostne lancete, ki so že nekaj let na trgu in do sedaj še ni bilo pripomb, razlika pa je le v tem, da je potrebno s prstom pritisniti na lanceto, medtem ko samosprožilne (lancete) pritisnemo ob kožo za samosprožitev. Po zatrjevanju vlagatelja je funkcionalnost obeh (lancet) popolnoma enaka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da zgolj zatrjevano dejstvo, da na lancete, ki jih je nameraval v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 20 oziroma 21) ponuditi vlagatelj, do sedaj še ni bilo pripomb, ne izkazujejo zatrjevanja, da je naročnik pri določanju tehničnih specifikacij v izpostavljenem delu kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Dejstvo, da na določeno lanceto še ni bilo pripomb, namreč v ničemer ne vpliva na vprašanje naročnikovih potreb, prav tako pa nima relevantne povezave z vprašanjem (morebitne enake) funkcionalnosti vsake od teh lancet.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5, za artikel z zaporedno številko 20 (ident 582) zapisal "Lanceta s proženjem na dotik, z varnostnim zaklepom po aktivaciji globina vboda 1,8 mm; min. 500 ul krvi, 21G-roza, sterilna", za artikel z zaporedno številko 21 (ident 583) pa "Lanceta s proženjem na dotik, z varnostnim zaklepom po aktivaciji; širina vboda 1,5 mm, globina vboda 2,0 mm; min. 1000 ul krvi, modra, sterilna". Naročniku je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (stran 7 odločitve o zahtevku za revizijo), da je v "pojasnil[u], Datum objave: 20.7.2013, 05:46" na Portalu javnih naročil na vprašanje, ki se je glasilo, "ali lahko ponudimo pod zap. št. 20 in 21 lancete drugega svetovno znanega proizvajalca z izjavo kompatibilnosti" v nasprotnem primeru vas vljudno prosimo, če lahko prestavite izdelka določenega proizvajalca v drug sklop", odgovoril "V primeru, da vaš ponujeni izdelek med drugim ustreza našim funkcionalnim potrebam in je v skladu z Direktivo 2010/32/EU vas prosimo da ponudite izdelka. V skladu z razpisanimi pogoji si kupec pridružuje pred izbiro dobavitelja ponujeni artikel testirati". Vendar pa gre ugotoviti, da je naročnik v omenjenem odgovoru dopustil, da se bo dejstvo, ali ponujeni izdelek ustreza njegovim "funkcionalnim potrebam" (s tem pa tudi, ali njegovim potrebam ustreza lanceta, pri kateri je potrebno za njeno sprožitev nanjo pritisniti s prstom), ugotavljalo šele po poteku roka za prejem ponudb, torej v fazi pregleda ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Ker se potrebe naročnika izrazijo prav z določitvijo zahtev predmeta naročila v tehničnih specifikacijah, naročnik pa po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik s postavitvijo tehničnih specifikacij sklopa številka G5 za artikla z zaporednima številkama 20 (ident 582) in 21 (ident 583), upoštevaje vsebino omenjenega odgovora naročnika, kot v predstavljenem delu izhaja iz "pojasnil[a], Datum objave: 20.7.2013, 05:46" na Portalu javnih naročil, kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 8. člena ZJN-2. Naročnik namreč v tehničnih specifikacij sklopa številka G5 za artikla z zaporednima številkama 20 (ident 582) in 21 (ident 583) ni zagotovil, da bo ponudnik izbran na pregleden način (in po predpisanem postopku).

Na doslej predstavljeni zaključek Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva dejstvo, da je bilo naročniku zastavljeno vprašanje, "ali lahko ponudimo pod zap. št. 20 in 21 lancete drugega svetovno znanega proizvajalca z izjavo kompatibilnosti"", kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 7) izpostavlja naročnik. Res je sicer, da se je citirano vprašanje nanašalo na to, ali je v sklopu številka G5 postopka oddaje zadevnega javnega naročila dopustno ponuditi "lancete drugega svetovno znanega proizvajalca z izjavo kompatibilnosti", vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 20 oziroma 21) s tem, ko ni določil, da v ponudbi za omenjeni sklop in v omenjenih postavkah lahko ponudi lanceto, pri kateri je potrebno za njeno sprožitev nanjo pritisniti s prstom.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in naročniku naložila, da svojo kršitev odpravi na način, da ustrezno spremeni razpisno dokumentacijo tako, da besedilo opisa artikla z zaporedno številko 20 (ident 582), ki se glasi: "s proženjem na dotik", ter besedilo opisa artikla z zaporedno številko 21 (ident 583), ki se glasi: "s proženjem na dotik", poenoti z delom svojega odgovora, ki je sestavni del "pojasnil[a], Datum objave: 20.7.2013, 05:46" na Portalu javnih naročil in se glasi: "vaš ponujeni izdelek med drugim ustreza našim funkcionalnim potrebam in".

V zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 10, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 11, pa tudi stran 14) vlagatelj zatrjuje, da lahko zahteve naročnika s povišanim IU litijevega heparina (kot) edini na trgu zagotavlja in izpolni "Madias Int. d. o. o.". Vlagatelj ob tem (prvi odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo) dodaja, da lahko ponudi enakovredne epruvete z aditivom litijevega heparina "s standardno vsebnostjo po CLSi " u IU, tj. od 12 do 30 mednarodnih enot litijevega heparina oziroma IU, medtem, ko naročnik zahteva 34, 68 in 102 IU".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik
" v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 (v zaporedni številki 22, ident 584) podal opis artikla "Epruveta za vakumski odvzem z Li heparinom 68 IU,suh, naparjen na steno epr.; 4 ml, 13x75 mm, zelen, sterilna, prosojna nalepka",
" v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 (v zaporedni številki 23, ident 585) podal opis artikla "Epruveta za vakumski odvzem z Li heparinom 102 IU, suh, naparjen na steno epr.; 6 ml, 13x100 mm, prosojna nalepka, zelena, sterilna",
" v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 (v zaporedni številki 24, ident 586) podal opis artikla "Epruveta za vakumski odvzem z Li heparinom 34 IU,suh, naparjen na steno epr.; 2 ml, 13x75 mm, prosojna nalepka, zelen, sterilna",
" v dodatnih zahtevah za sklop številka G5 določil, da morajo epruvete "ustrezati NCCLS H1-A5 standardu (priloži dokazila)", pri ponudbi pa morajo biti upoštevana tudi "vsa RSK priporočila in NCCLS standardi, ki veljajo za artikle v sklopu (podaj izjavo)",
" v dodatnih zahtevah za sklope "od G1 do G8 za ZD Kranj" zapisal: "Rezultati z Li heparinom morajo biti skladni z rezultati v serumu na analizatorjih (Preiskave se izvajajo na ProSpec ,Olympus AU 400 in Minicapu) in z metodami, ki se uporabljalo v laboratoriju (dobavitelj je materialno in organizacijsko zadolžen za podajo izjav o skladnosti in korelaciji za posamezne analite) in zagotovi usklajenost proizvoda s standardnim operativnim postopkom kupca",
" na Portalu javnih naročil ("pojasnilo, Datum objave: 20.7.2013, 05:46") na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "prosimo, če upoštevate, da je za aditiv litijev heparin dovolj izjava: ISO6710:1995 E6, tj. za epruvete pod zap. št. 22, 23, 24", odgovoril: "Naprošamo vas, da ponudite artikle, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Sklic na standard ni zadosten".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri vseh treh izpostavljenih artiklih sklopa številka G5 (artikel z zaporedno številko 22 " ident 584, artikel z zaporedno številko 23 " ident 585 in artikel z zaporedno številko 24 " ident 586) zahteval epruvete za vakumski odvzem z litijevim heparinom z aditivom 17 IU enot na mililiter krvi. 68 IU pri artiklu z zaporedno številko 22 (identu 584) deljeno s 4 mililitre namreč predstavlja 17 IU enot na mililiter krvi, 102 IU pri artiklu z zaporedno številko 23 (identu 585) deljeno s 6 mililitrov namreč predstavlja 17 IU enot na mililiter krvi, 34 IU pri artiklu z zaporedno številko 24 (identu 586) deljeno z 2 mililitra pa prav tako predstavlja 17 IU enot na mililiter krvi.

Ob vpogledu v NCCLS H1-A5 standard, dodatek E (v angleškem jeziku "Appendix E. Additives to Blood Collection Devices: Heparin"), je Državna revizijska komisija ugotovila, da priporočljiva količina aditiva (litijev) heparin po omenjenem standardu znaša od 10 do 30 USP enot na mililiter krvi (v angleškem jeziku: "For venous blood collection tubes, a recommended range of 10 to 30 USP units/mL of blood has been established"). Po preračunu naročnika iz USP enot (United States Pharmacopeia Unit) v IU enote (International Unit), kateremu vlagatelj v pripravljalni vlogi ne nasprotuje, priporočljiva količina aditiva (litijev) heparin znaša od 10,64 do 31,92 IU enot na mililiter krvi.

V odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 9) naročnik navaja, da uporablja epruvete s takšno količino aditiva, analizne metode pa je ustrezno validiral ob uporabi teh epruvet. Po zatrjevanju naročnika morajo dodatki v epruvetah, ki jih uporablja pri analizi krvi, vsebovati točno določeno količino in kvaliteto dodatka, ker vsaka sprememba v dodatku pomeni, da rezultati krvnih preiskav niso pravilni, kar pomeni hudo strokovno napako laboratorija, ki z nepravilnimi in nepreverjenimi rezultati preiskav ogroža zdravje pacientov. Vsaka sprememba v količini ali kvaliteti dodatka v epruveti za analizo krvi je zato po zatrjevanju naročnika nesprejemljiva. Naročnik ob tem zaključuje, da je prav zato natančno opisal, kakšno epruveto za (vakumski) odvzem potrebuje, ter poudarja, da njegove potrebe temeljijo na standardiziranih postopkih opravljanja krvnih preiskav laboratorija, ki zagotavljajo pravilnost rezultatov krvnih preiskav in ki jih ni mogoče enostavno spreminjati. Omenjeno zatrjevanje naročnika jasno potrjuje njegove potrebe, izražene v zahtevah tehničnih specifikacij postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (za artikel z zaporedno številko 22 " ident 584, artikel z zaporedno številko 23 " ident 585 in artikel z zaporedno številko 24 " ident 586), oblikovanje potreb pa je v domeni naročnika, saj naročnik najbolje pozna svoje delovanje in specifične potrebe, prav tako pa je odgovoren za svoje poslovanje.

Zgolj zatrjevanje dejstva, da morebiti lahko izdelek samo enega proizvajalca izpolni določeno naročnikovo tehnično zahtevo, še ne pomeni, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že doslej, namreč zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu, ki ponujajo različne tehnične rešitve in tehnologije. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih zahtev, tudi tehničnih specifikacij, ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in zato lahko sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Naročnik lahko torej svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora imeti naročnik za tovrstno diferenciacijo ponudnikov objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila.

V navezavi na zatrjevanja, da lahko ponudi enakovredne epruvete z aditivom litijevega heparina "s standardno vsebnostjo po CLSi " u IU, tj. od 12 do 30 mednarodnih enot litijevega heparina oziroma IU", vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal niti tega, da ga je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 v zaporedni številki artikla 22 (ident 584), v zaporedni številki artikla 23 (ident 585) ali v zaporedni številki artikla 24 (ident 586) diskriminiral v nasprotju z določbami ZJN-2. Naročnik je namreč v zadevnem primeru izkazal objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge (neposredno povezane s predmetom javnega naročila) za to, da je pri omenjenih treh artiklih (identih) zahteval epruvete za vakumski odvzem z litijevim heparinom z aditivom 17 IU enot na mililiter krvi. Naročnik tako navaja, da je analizne metode ustrezno validiral ob uporabi teh epruvet, dodatki v epruvetah, ki jih uporablja pri analizi krvi, pa morajo vsebovati točno določeno količino in kvaliteto dodatka iz razloga, ker vsaka sprememba v dodatku pomeni, da rezultati krvnih preiskav niso pravilni, kar pomeni hudo strokovno napako laboratorija, ki z nepravilnimi in nepreverjenimi rezultati preiskav ogroža zdravje pacientov. Prav iz razloga, ker je vsaka sprememba v količini ali kvaliteti dodatka v epruveti za analizo krvi nesprejemljiva, je tudi natančno opisal, kakšno epruveto za (vakumski) odvzem potrebuje, standardiziranih postopkov opravljanja krvnih preiskav laboratorija, ki jih izvaja in zagotavljajo pravilnost rezultatov krvnih preiskav, pa ni mogoče enostavno spreminjati. Vlagatelj v svoji pripravljalni vlogi sicer navaja, da bi v primeru, da bi se lahko prijavil, podal izjavo proizvajalca, ki "lahko potrdi koncentracijo litijevega heparina 18 IU / ml, kar pa ne pomeni nepravilne analize, kot to navaja naročnik, ampak manjšo antikoagulacijo", vendar pa zatrjevanja, da koncentracija "litijevega heparina 18 IU / ml" ["] "ne pomeni nepravilne analize, kot to navaja naročnik, ampak manjšo antikoagulacijo", v pripravljalni vlogi (oziroma v zahtevku za revizijo) ni podkrepil z ustreznimi dokazi. Res je sicer, da priporočljiva količina aditiva (litijev) heparin po standardu NCCLS H1-A5, dodatku E, znaša od 10 do 30 USP enot na mililiter krvi, vendar pa je potrebno ob tem upoštevati, da vlagatelj
" ne zatrjuje, da naročnik analizne metode morebiti ni validiral ob uporabi epruvet za vakumski odvzem z litijevim heparinom z aditivom 17 IU enot na mililiter krvi, niti ne nasprotuje zatrjevanju naročnika, da standardiziranih postopkov opravljanja krvnih preiskav laboratorija, ki jih naročnik izvaja, ni mogoče enostavno spreminjati,
" v zahtevku za revizijo (v smislu trditvene podlage) ustrezno konkretizirano ne navede (in utemelji) bistvenih razlogov, ki potrjujejo njegovo zatrjevanje, da so epruvete z aditivom litijevega heparina 18 IU enot na mililiter krvi (ki jih sicer omenja šele v pripravljalni vlogi) enakovredne tistim, ki jih v tehničnih specifikacijah sklopa številka G5 v zaporedni številki artikla 22 (ident 584), v zaporedni številki artikla 23 (ident 585) ali v zaporedni številki artikla 24 (ident 586) naroča naročnik,
" ustrezno ne dokaže, da bi bili rezultati krvnih preiskav naročnika, kot jih ta izvaja (upoštevaje dejstvo, da standardiziranih postopkov opravljanja krvnih preiskav laboratorija pri naročniku ni mogoče enostavno spreminjati), tudi ob uporabi epruvet za vakumski odvzem z litijevim heparinom z aditivom 18 IU enot na mililiter krvi (brez dvoma) pravilni.
Standard NCCLS H1-A5, dodatek E, je torej v konkretnem primeru potrebno razlagati ob upoštevanju doslej izpostavljenih konkretnih okoliščin dejanskega stanja.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 (v zaporedni številki 22, 23 oziroma 24) kršil katero od določb ZJN-2, zlasti 37. člen (v povezavi z načeli, na katerih temelji javno naročanje). Omenjenega zaključka, iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminja nobeden od dokazov, ki jih zahtevku za revizijo prilaga vlagatelj.

Iz razloga, ker je ugotovljeno kršitev naročnika, kot izhaja iz tega sklepa (in se nanaša na lancete), mogoče odpraviti že z razveljavitvijo dela razpisne dokumentacije (njenih tehničnih specifikacij) postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5, v vseh preostalih delih, v katerih je zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (kot neutemeljen) zavrnjen, pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika (ki bi narekovale razveljavitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila v celoti), Državna revizijska komisija ni razveljavila "razpisa v celoti".

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru nadaljevanja postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5 razpisno dokumentacijo (tehnične specifikacije in odgovor, kot izhajajo iz prvega odstavka 1. točke izreka tega sklepa in njegove obrazložitve), spremeni ustrezno ugotovitvam Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo" oziroma "stroške za revizijo".

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker bo o vsebini zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklopa številka 24 oziroma 42, v posledici dejstva, da je Državna revizijska komisija s svojim sklepom številka 018-285/2013-7, z dne 2. 9. 2013, vlagateljevi pritožbi ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku naložila, da mora (ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk) o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN tudi v njegovi preostali vsebini (razen v vsebini, o kateri je bilo že odločeno), naročnik pa je vlagateljev zahtevek za revizijo v delih, ki se nanašajo na sklopa številka 24 oziroma 42, zavrnil, Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom, je Državna revizijska komisija na podlagi 164. člena ZPP, v povezavi s 314. členom ZPP in prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških postopka pravnega varstva pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo v delih, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve naročnika, katere naj bi ta storil pri določanju tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopih številka 24 in 42.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka G5. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja v sklopu številka G5 mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera glede roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27. 9. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
" Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
" v spis zadeve, tu