018-296/2013 Plinovodi d.o.o.

Številka: 018-296/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto", začetem na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 9. 2013

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 8. 8. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto" dne 5. 7. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN8310/2013 s popravki pod št. objave JN9351/2013 z dne 25. 7. 2013. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo z vlogo z dne 8. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik vsebino zahtev v razpisni dokumentaciji opredelil tako, da vlagatelju in vsem ostalim ponudnikom onemogoča oddajo konkurenčne ponudbe. Naročnik s tem krši temeljna načela in cilje Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 126/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in konkretne določbe, ki se nanašajo na vsebino tehničnih zahtev, meril za oddajo in vsebino osnutka pogodbe. Naročnik je po vlagateljevih navedbah v 2.3 točki razpisne dokumentacije definiral obseg predmeta javnega naročila in navedel, da mora ponudnik ponuditi izvajanje storitev v celoti. Naročnik si je v 5.12 točki razpisne dokumentacije pridržal pravico, da kadarkoli v času izvedbe javnega naročila in tudi po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom zmanjša obseg naročenih oz. pogodbenih del. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da so gradbena dela, ki so predmet storitev nadzora, v večjem obsegu že izvedena in so še v teku. Glede na rok za oddajo ponudb in čas do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila bo gotovo izveden še precejšen obseg del. Vlagatelju je sporno, da so v največji meri izvedena dela, ki predstavljajo največjo postavko nadzora v obsegu 160 dni, pri čemer ni naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji opredelil, da se dela na objektu že izvajajo in ni predvidel poteka prevzema razpisanih del. Vlagatelj trdi, da razpisane količine ne odražajo dejanskih potreb naročnika po delih, ki jih razpisuje z javnim naročilom, pač pa gre za obseg del, ki je bil podan na podlagi stanja ob pričetku postopka, ob zavedanju, da bodo dejanske oddane količine bistveno manjše. Potencialni ponudnik, ki je podrobneje seznanjen z opravljenim obsegom del, bi po vlagateljevih navedbah navedene podatke izkoristil za oddajo bistveno ugodnejše ponudbe, saj bi lahko na postavkah z večjim predvidenim obsegom podal bistveno nižje cene. Vlagatelj se pri tem sprašuje, zakaj naročnik navedena dela sploh razpisuje, glede na to, da razpolaga z lastnimi kadri za izvedbo gradbenega nadzora. Vlagatelj meni, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil temeljna načela ZJNVETPS, in sicer načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ne zagotavlja gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev in bi lahko razpisne storitve izvajal tudi samostojno. Prav tako naročnik krši načelo transparentnosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki s tem, ko ponudnikom ni dal na razpolago vseh podatkov, relevantnih za pripravo celovite ponudbe. Naročnik je s svojim ravnanjem po vlagateljevih navedbah kršil tudi določbo 18. člena ZJNVETPS, ko je določil razpisani obseg del v bistveno drugačnem obsegu, kot pa bo dejansko potreben. Po vlagateljevih navedbah je naročnik kršil določbe 41. člena ZJNVETPS, ko je oblikoval vsebinske zahteve po izvajanju storitev na način, da ni omogočen enakopraven dostop vsem ponudnikom in so ustvarjene ovire za dostop do javnega naročila. Naročnik je kršil tudi določbe 49. člena ZJNVETPS, ko je kot merilo upošteval skupno ponudbeno ceno za izvedbo celotnega naročila ob upoštevanju količin, ki niso relevantne za samo izvedbo razpisanih del. Naročnik je po vlagateljevih navedbah prav tako kršil določila 74. člena ZJNVETPS, saj glede na obseg razpisanih del v pogodbi ni mogoče določiti dejanske vrednosti celotnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga, da naj se razveljavijo določila razpisne dokumentacije in se ustrezno spremenijo tako, da bo na podlagi razpisne dokumentacije omogočena oddaja konkurenčne ponudbe, ob upoštevanju enakopravnosti vseh ponudnikov, kar pomeni, da naročnik zahtevani obseg izvedenih storitev prilagodi dejanskim, funkcionalnim in objektivnim potrebam in upoštevanju dejstva, da je večji del gradbenih storitev že izveden. Vlagatelj še meni, da bi moralo biti upoštevano dejstvo, da bo moral izbrani ponudnik prevzeti že začeta dela in je zato potrebno v osnutku pogodbe oz. razpisni dokumentaciji opredeliti tudi način uvedbe v delo in prevzem nadzora. Podredno vlagatelj predlaga, da se naj zaradi sanacije postopka razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila, definira vsebina predmeta javnega naročila na podlagi dejanskih potreb po izvedenih storitvah, ob upoštevanju temeljnih načel transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, tako da bodo potencialni ponudniki enakovredno seznanjeni z vsemi relevantnimi podatki, ki bodo omogočili oddajo konkurenčne ponudbe, ter da se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 20. 8. 2013 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi odločitve naročnik glede vlagateljevih navedb pojasnjuje, da je bila za določitev obsega del za predmetni postopek javnega naročila izbrana metoda splošne kalkulacije. Naročnik opozarja, da vlagatelj na eni strani ugovarja temu, da obseg del ni dokončno določen, na drugi strani pa navaja, da so cene določene na enoto in ne v vrednosti od celote. Naročnik navaja, da se vlagatelj zaveda, da je vrednost del odvisna od obsega del, saj v revizijskem zahtevku navaja, da so dela odvisna od napredovanja gradbenih del in razmer na gradbišču. Naročnik se z vlagateljem ne strinja, da bi bil 5. člen vzorca pogodbe kontradiktoren, kajti naročnik je najprej navedel najvišjo skupno pogodbeno vrednost, ki jo je v nadaljevanju vezal na dejansko izvedena dela. Fiksnost cene je po naročnikovih navedbah mogoče razlagati bodisi v smislu pogodbene enotne cene, ali pa fiksnost cene za predvideni obseg del. V nobenem primeru pa razlaga ne povzroči kakršnekoli nejasnosti v smislu, da pogodbena dela naj ne bi bila plačana po dejanskih količinah. Naročnik navaja, da je nesporno, da bo dela izvajal izvajalec gradbenih del in da bo do izbire izvajalca zunanjega nadzora nadzor izvrševal naročnik. Trenutno je izvedeno 8 % od vseh predvidenih del na predmetnem projektu, število dni gradbenega nadzora pa je bilo po naročnikovih navedbah v povprečju zmanjšano v obsegu 15 % za ta postopek v primerjavi z razveljavljenim in glede na pogodbeni terminski plan ter že opravljen gradbeni nadzor na izvedenih aktivnostih po pogodbi za izvedbo. Naročnik glede na zapisano meni, da ni kršil temeljnih načel javnega naročanja, kakor tudi ne določil 18., 41., 49. in 74. člena ZJNVETPS. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 19. 8. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 8. 2013 opredelil do naročnikovih navedb iz revizijskega zahtevka, v kateri vztraja na očitkih glede nedoločenosti obsega predmeta javnega naročila. Vlagatelj v opredelitvi navaja, da zaradi novih dejstev naročnika v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, predlaga izvedbo dodatnih dokazov z zaslišanjem prič.

Naročnik se je z vlogo z dne 2. 9. 2013 opredelil do vlagateljevih navedb iz opredelitve do navedb naročnika.

V obravnavanem primeru je med strankama sporen obseg storitve, ki je predmet obravnavanega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v 2.3 točki razpisne dokumentacije definiral predmet predmetnega javnega naročila, vendar pa razpisane količine ne odražajo dejanskih potreb naročnika. Vlagatelj na podlagi opravljenega ogleda lokacije gradbenega nadzora trdi, da so dela v večjem obsegu že izvedena in da razpisane količine ne odražajo dejanskih potreb naročnika in da bodo dejansko oddane količine bistveno manjše. Potencialni ponudnik, ki pa je podrobno seznanjen z obsegom del, bo lahko po vlagateljevih trditvah ponudi bistveno nižjo ponudbo.

Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v 2.3 točko razpisne dokumentacije in ugotovila, da je naročnik določil:
"Predmet javnega naročila je izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto, in sicer nadzor:
- varjenja in izvedbe protikorozijske zaščite,
- strojno montažnih del,
- gradbenih del,
- geomehanike / geologije,
- elektro del in razvoda instrumentacijskih povezav/komunikacij,
- varstva in zdravja pri delu " VZPD.
["] Dinamika izvajanja nadzora se bo prilagajala dinamiki izvajanja gradnje. ["]"

Naročnik v konkretnem primeru vlagatelju pritrjuje, da izvajalec gradbenih del dela že izvaja, zato bo do izbire zunanjega izvajalca nadzor nad izvedbo del, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, izvrševal sam. Navedeno izhaja tudi iz naročnikovih odgovorov na ponudnikova vprašanja:
"PONUDNIKOVO VPRAŠANJE: Na podlagi opravljenega ogleda objekta in PZI dne 1.8.2013 smo ugotovili, da je izvedena že večina vseh gradbenih del, ki so predmet nadzora. Zaradi tega zahtevamo naslednja pojasnila v zvezi z razpisom.
1. Kdo je do sedaj opravljal gradbeni nadzor na objektu"
2. Na kakšni pravni podlagi (postopek po ZJNVETPS) so bila oddana dela gradbenega nadzora do sedanje faze"
3. V prilogi 18 razpisne dokumentacije je naveden predviden obseg del, ki jih mora opraviti izvajalec nadzora. Ali predvideni razpisani obsegi zajemajo vsa preostala dela od dneva oddaje naročila na podlagi tega javnega naročila ali pa se nanašajo na celoten obseg potrebnih del nadzora od pričetka izvajanja del vključno s temi, ki so že izvedena oziroma so v teku"
4. V prilogi 18 razpisne dokumentacije je v opombi navedeno, da je predvideni obseg del v dnevih ocenjen in predstavlja maksimalno število dni nadzora. Glede na vsebino del, potreben čas za uvedbo v delo, potreben čas za prevzem že opravljenih del je za izdelavo ponudbe pomemben podatek o minimalnem predvidenem obsegu razpisanih del. Primer: Za nadzor nad varjenjem in protikorozijsko zaščito je glede na Tabelo - Predračun predvidenih 100 dni. Glede na zapis v opombi pa je to dejansko maksimalno število dni, pri čemer je število le informativno in ga ima naročnik pravico spreminjati. V opisanem primeru je znotraj razpisnih pogojev možno, da naročnik obseg varilnega nadzora (ali katere koli druge postavke nadzora) zniža tudi na samo 10 dni ali celo manj. Za pripravo ponudbe je pomemben dejanski obseg del, zato pozivamo naročnika, da poleg maksimalnega števila navede tudi minimalno število dni nadzora po posameznih postavkah.
5. Ali bo izbrani ponudnik v okviru faze gradbenega nadzora moral opraviti prevzem dosedanjih del v zvezi z gradbenim nadzorom glede na stanje na objektu"
6. Ker je glede na PZI večina gradbenih del že opravljenih (po naši oceni na dan 01.08.2013 v obsegu vsaj 70%), prosimo da pojasnite, kako je z odgovornostjo nadzornika, ki bo prevzel preostanek del oziroma na kakšen način se bo ugotavljala odgovornost nadzornika, če pa ta ne bo opravljal nadzora nad celoto izvedenih del (tudi ne nad celoto del po posameznih postavkah)"" dne 7. 8. 2013 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN8310/2013: "ODGOVOR: 1. Gradbeni nadzor na objektu opravlja družba PLINOVODI d.o.o.
2. Dela gradbenega nadzora niso bila oddana, družba PLINOVODI d.o.o. v skladu z ZGO opravlja gradbeni nadzor v vlogi nadzornika kot pravne osebe.
3. Razpisani predvideni obseg del zajema vsa preostala dela brez že izvedenih del pred začetkom tega postopka javnega naročila.
4. Naročnik je maksimalno število dni podal na osnovi ocene predvidenega obsega del od dneva začetka postopka tega javnega naročila. Morebitna odstopanja od predvidenega obsega del so odvisna tako od dinamike gradbenih del kot tudi od datuma pravnomočno zaključenega postopka tega javnega naročila, zato naročnik v tem trenutku ne more določiti minimalnega predvidenega obsega del.
5. Ne. Nadzornik je družba PLINOVODI d.o.o. Odgovorni nadzornik in pomočniki za posamezna strokovna področja v skladu z ZGO so imenovani iz družbe PLINOVODI d.o.
6. Izvajalec nadzora bo prevzel odgovornost za izvajanje storitev v skladu z določili razpisne dokumentacije od dne uvedbe v delo skladno z veljavno pogodbo, sklenjeno za izvajanje predmetnih storitev."

Pri tem je med strankama nesporno, da je bila predmetna storitev enkrat že predmet postopka oddaje javnega naročila, ki pa je bil z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-117/2013-3 razveljavljen. Prav tako je med strankama nesporno, da se gradbena dela že izvajajo, zaradi česar s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila razpisana dela zajemajo vsa preostala dela, brez že izvedenih del pred začetkom obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Navedeno izhaja tudi iz predmetne razpisne dokumentacije, ki v primerjavi s prejšnjo razveljavljeno razpisno dokumentacijo (dne 21. 12. 2012 objavljena na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN13804/2012), v prilogi 18 - Predračun določa manjše število ur gradbenega nadzora, in sicer 1280 ur, v primerjavi z razveljavljeno, ki je predvidevala 1600 ur. Enako gre ugotoviti tudi glede izvajanja nadzora geomehanike in geologije. Zdajšnja razpisna dokumentacija predvideva 160 ur, medtem ko je razveljavljena predvidevala 200 ur. Poleg tega je naročnik v 5.12 točki razpisne dokumentacije določil, da si pridržuje pravico, da kadarkoli v času izvedbe javnega naročila in tudi po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom zmanjša obseg naročenih oz. pogodbenih del in da se v tem primeru ustrezno zniža pogodbena vrednost. Upoštevaje navedeno zato Državna revizijska komisija najprej zavrača vlagateljeve očitke, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, da nadzorstvena dela že potekajo, slednje dejstvo jasno izhaja iz naročnikovih pojasnil razpisne dokumentacije, objavljenih na Portalu javnih naročil, ki so, upoštevaje drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS, sestavni del razpisne dokumentacije. Glede na to, da gradbena dela že potekajo, je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovim trditvam, da se hkrati vršijo tudi nadzorstvena dela, ki so predmet obravnavanega javnega naročila in jih vrši naročnik, s čimer so bili ponudniki tudi seznanjeni in zaradi česar se posledično zmanjšuje tudi predvideni pogodbeni obseg del. Državna revizijska komisija se z vlagateljem ne strinja, da bi moral naročnik predvideti obseg del glede na stanje ob oddaji naročila in ne na pričetek predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik zaradi dinamike poteka gradbenih del ne more natančno predvideti točnega števila ur na trenutek oddaje javnega naročila, saj slednjega zaradi možnosti uvedbe postopka pravnega varstva ni mogoče natančno določiti. Navedeno priznava tudi vlagatelj, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je zahtevana dela kvantitativno nemogoče določiti, saj so odvisna od napredovanja gradbenih del in razmer na gradbišču. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da naročnik s svojim ravnanjem ni kršil določila 18. člena ZJNVETPS, kakor to zatrjuje vlagatelj. Določilo drugega odstavka 18. člena ZJNVETPS namreč določa, da mora biti ocenjena vrednost veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, kar pa v obravnavanem primeru med strankama ni sporno vprašanje. Poleg tega omenjeno določilo ureja izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, katerega namen je pravilna izbira vrste postopka oddaje javnega naročila in določitve objave v Uradnem listu EU in na Portalu javnih naročil. Ker pa se v obravnavanem primeru predvideni obseg del zmanjšuje, se s tem zmanjšuje tudi ponudbena vrednost predmeta obravnavanega javnega naročila, medtem ko je naročnik pri izbiri vrste postopka in objavi predmetnega javnega naročila moral upoštevati prvotno (višjo) ocenjeno vrednost, zaradi česar so ga lahko po oceni Državne revizijske komisije zavezovala strožja pravila, kot pa bi ga lahko v primeru dejanske končne ponudbene vrednosti.

Prav tako se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne more strinjati, da je naročnik ravnal v nasprotju z 41. in 49. členom ZJNVETPS, ker ponudnikov ni seznanil z natančnim količinskim obsegom del in je vrednostno opredelitev del v celoti prepustil ponudnikom. Naročnik je v 5. členu vzorca pogodbe V. POGODBENA VREDNOST DEL določil, da se vrednost pogodbenih del oz. posamezne vrednosti obračunavajo v skladu z vrednostjo na enoto, kot je navedeno v obrazcu predračuna, ki je priloga k tej pogodbi. Dejanske storitve se bodo obračunavale po vrednosti na enoto mere in po dejansko opravljenih in priznanih količinah, tako da je končna ponudbena cena odvisna od dejanskega obsega opravljenih storitev, vendar največ do skupne pogodbene vrednosti te pogodbe. Pogodbena cena je fiksna in velja za celoten gradbeni nadzor v obsegu, ki ga določa projektna in razpisna dokumentacija in velja ves čas gradnje do primopredaje objekta naročniku.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru naročniku pritrjuje, da iz navedenega določila izhaja, da se bodo storitve obračunavale po vrednosti na enoto mere in da bo obračun odvisen od dejansko opravljenih in priznanih količin. Državna revizijska komisija navedenega določila ne razume na način, kot ga navaja vlagatelj, in sicer, da je pogodbena cena fiksna in obsega celoten gradbeni nadzor v obsegu, ki ga določa projektna oz. razpisna dokumentacija. Naročnik sicer vlagatelju pritrjuje, da je mogoče fiksnost pogodbene cene razlagati bodisi v smislu cene na enoto bodisi v smislu cene za predviden obseg del, vendar v nadaljevanju opozarja na nadaljevanje določila, ki ureja način obračunavanja storitev, in sicer da se bodo storitve obračunavale po vrednosti na enoto mere po dejansko opravljenih in priznanih količinah. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbenega predračuna (Priloga 18) izhaja, da so morali ponudniki najprej vpisati ceno na enoto brez DDV (ceno na en dan, ki predstavlja 8 ur), ki so jo nato zmnožili s predvideno količino ur, določeno za vsako postavko nadzora ločeno. Navedeno nakazuje, da bo naročnik v obravnavanem primeru dela obračunaval na enoto mere, zato dejanski obseg del na končno razvrstitev ponudb nima vpliva, saj se bo obračun izvedel na enoto mere po dejansko opravljenih in priznanih količinah. Tako je za izračun najnižje ponudbene cene kot merila ključnega pomena cena na enoto mere. Pri tem Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim očitkom, da bi lahko potencialni ponudnik, ki bi bil seznanjen z dejanskim obsegom del, navedene podatke izkoristil za oddajo bistvene ugodnejše ponudbe, tako da bi lahko na postavkah z večjim predvidenim obsegom podal nižje cene. Vlagatelj namreč za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, ki bi dokazovali resničnost oz. utemeljenost njegovih navedb. Kot pa je bilo že pojasnjeno, s predmetnim javnim naročilom razpisana dela že potekajo, zato se dejanski pogodbeni obseg del iz dneva v dan spreminja. Poleg tega iz Zapisnika ogleda lokacije in projektne dokumentacije z dne 1. 8. 2013 izhaja, da sta bila vlagatelj in drugi potencialni ponudnik (ki sta v nadaljevanju edina oddala ponudbo, kakor to izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudbe za oddajo javnega naročila z dne 14. 8. 2013), enako seznanjena z ogledom lokacije in projektne dokumentacije PZI št. P1KPK3-B114/024, obema pa je bil zavrnjen vpogled v gradbeni dnevnik, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom o neenakopravnem obravnavanjem ponudnikov v obravnavanem primeru ni mogla slediti.

Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik s tem, ko ni količinsko določil dejanskega obsega storitev, kršil določilo 74. člena ZJNVETPS. Določilo petega odstavka 74. člena ZJNVETPS določa, da mora pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe. Iz navedenega določila izhaja, da ZJNVETPS predvideva primere, ko dejanske vrednosti celotnega javnega naročila ni mogoče določiti, zato v takšnih primerih zadostuje, da pogodba o izvedbi javnega naročila vsebuje navedbo ocenjene vrednosti javnega naročila. Ta pa mora biti, upoštevaje določilo iz drugega odstavka 18. člena ZJNVETPS, veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, o čemer pa v obravnavanem primeru med strankama tudi ni spora. Naročnik je namreč v pojasnilih razpisne dokumentacije, objavljenih na Portalu javnih naročil, pojasnil, da razpisani obseg del zajema vsa preostala dela, brez že izvedenih del pred začetkom tega postopka javnega naročila. Navedeno pa prav tako izhaja iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se z vlagateljem tudi ne strinja, da naročnik ni opredelil načina uvedbe v delo. Vlagatelj slednje sicer zgolj pavšalno navaja in z ničemer ne konkretizira, medtem ko iz razpisne dokumentacije izhaja, da je uvedba v delo urejena v vzorcu pogodbe (VIII. Uvedba v delo in predstavniki pogodbenih strank) in v področnih predpisih.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik ravna v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (12. člen ZJNVETPS), ker v obravnavanem primeru ne zagotavlja gospodarne in učinkovite rabe javnih sredstev, saj bi lahko razpisano storitev izvedel s svojimi kadri. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v prvem odstavku 6. člena ZJN-2, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je, v tem, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe ali samovolja naročnika. Ponudnik torej z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lasten ekonomski interes. Državna revizijska komisija za konkretni primer ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno, kako naj bi navedena ravnanja naročnika, in sicer, da slednji za izvedbo predmetnega javnega naročila ni angažiral svojih kadrov, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, oziroma na kakšen način naj bi onemogočala in oteževala njegovo sodelovanje v tem postopku.

Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb iz revizijskega zahtevka navaja, da zaradi novih dejstev naročnika v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ki mu pred tem niso bila znana, predlaga izvedbo dodatnih dokazov z zaslišanjem predstavnice GI ZRMK in predstavnika IMK Ljubljana, pooblaščenega predstavnika izvajalca gradbenih del in odgovornega nadzornika ter vpogledom v gradbene dnevnike in ostalo dokumentacijo (računi, projektna dokumentacija ipd.). V skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v roku treh delavnih dni od prejema naročnikove odločitve opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker pa vlagatelj ni izkazal, o katerih spornih novih dejstvih oziroma trditvah naročnika se je seznanil šele z naročnikovo odločitvijo o vlagateljevem revizijskem zahtevku, Državna revizijska komisija ni sprejela v obravnavo dodatnih predlaganih dokazil.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za stroške plačane takse.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani dne, 23. 9. 2013
Predsednica senata:
mag. Maja Biblija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana,
- Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.