018-313/2013 Občina Kočevje

Številka: 018-313/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje geodetskih storitev za potrebe Občine Kočevje za obdobje 2013 – 2014« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Terraplan d.o.o., Šalka vas 148a, 1330 Kočevje, ki ga zastopa Odvetniška družba Kirm Perpar o.p., d.o.o., Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 9. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik oddaja predmetno javno naročilo po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma s tremi gospodarskimi subjekti za obdobje dveh let. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 23. 5. 2013, pod št. objave JN 6221/2013.

Naročnik je dne 22. 7. 2013 z dokumentom »Sklep o oddaji javnega naročila po predhodni objavi« št. 353-3/2013-2302 (v nadaljevanju: Sklep o oddaji javnega naročila) obvestil sodelujoče ponudnike, da bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki: RSB meritve d.o.o., Roška cesta 8, Kočevje, Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o., Taborska cesta 3, Grosuplje in Geo atelje d.o.o., Reška cesta 15, Kočevje.

Vlagatelj je na naročnika naslovil vlogo »Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 1. 8. 2013; naročnik je nato dne 5. 8. 2013 sprejel dokument »Dodatna obrazložitev k odločitvi o oddaji javnega naročila«.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev sklepa o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov.

V obrazložitvi zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ko ponudbi družbe RSB meritve d.o.o. in družbe Geo atelje d.o.o. ni izločil kot nepopolni. Ponudbi navedenih družb ne izpolnjujeta zahtevanega kriterija kadrovskih zmogljivosti za opravljanje geodetskih storitev, saj izkazujeta le eno tehnično usposobljeno osebo za opravljanje geodetskih storitev. Za razlago kriterija »tehnično usposobljena za opravljanje geodetskih storitev« je potrebno uporabiti Zakon o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/2010, v nadaljevanju: ZGeoD-1). V skladu z ZGeoD-1 je opravljanje geodetske dejavnosti dovoljeno zgolj usposobljenim geodetom, ki so pridobili geodetsko izkaznico (za kar morajo posamezniki imeti najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu prve stopnje geodetske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin in imeti opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev) in ki so vpisani v imenik geodetov, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenija (v nadaljevanju: IZS). Drugačna razlaga »tehnične usposobljenosti za opravljanje geodetskih storitev« je po vlagateljevih navedbah nezakonita, saj zakon opravljanje geodetskih storitev oseb, ki niso usposobljeni geodeti, kvalificira kot prekršek.

Vlagatelj navaja tudi, da dodatna obrazložitev k odločitvi o oddaji javnega naročila ni bila izdana skladno z ZJN-2, saj se naročnik ni opredelil do kriterija tehnične usposobljenosti za opravljanje geodetskih storitev, prav tako ni navedel razlogov za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da sklep o oddaji javnega naročila in dodatna obrazložitev k odločitvi o oddaji javnega naročila ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, kar je v nasprotju s 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP)

Z vlogo z dne 16. 8. 2013 se je družba Geo atelje d.o.o. izjasnila o zahtevku za revizijo in navedla, da tehnično usposobljen kader ni pogojen z izobrazbo, ampak je to lahko vsak v podjetju.

Družba RSB meritve d.o.o. se je z vlogo z dne 19. 8. 2013 izjasnila o zahtevku za revizijo in navedla, da tehnično usposobljen kader ne pomeni nujno geodeta z geodetsko izkaznico oziroma odgovornega geodeta.

Naročnik je s sklepom z dne 26. 8. 2013 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da obstaja jasna in točna ločnica med tehnično in strokovno kvalifikacijo posameznika. Kriterij za strokovno usposobljenost geodeta je določen v ZGeoD-1. Zakon ne določa pogojev za tehnično usposobljenost, kakor tudi ne tehničnih kriterijev, ki omogočajo izvajanje geodetskih meritev (primeren in umerjen inštrumentarij, ustrezna programska oprema, pomožna dela v sklopu izvajanja geodetskih storitev). Naročnik je nadalje navedel, da je za racionalnejše izvajanje geodetskih storitev »želel«, da ima podjetje tudi zadostno število tehničnega usposobljenega osebja. V kolikor bi želel zahtevati strokovno kvalifikacijo zaposlenih, bi namesto besedne zveze »tehnično usposobljeni« uporabil izraz »strokovno usposobljeni«, v temu primeru bi bilo potrebno upoštevati določbo 12. člena ZGeoD-1. Naročnik še navaja, da nobeden od interesentov, tudi vlagatelj ne, v času objave javnega naročila na Portalu javnih naročil ni zahteval dodatne obrazložitve tega kriterija. Naročnik ocenjuje, da je iz prejetih ponudb razvidno, da je predlagani kader obeh ponudb »tehnično usposobljen«.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 30. 8. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 2.9. 2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi revizije in jih v celoti zavrnil. Vlagatelj predlaga preverbo resničnosti izjave o referencah ponudnika družbe RSB meritve d.o.o., obrazec 8. Navaja, da je omenjena družba ne more izpolnjevati razpisnega kriterija pod točko 3. poglavja 2.9.4. razpisne dokumentacije (ponudnik je v zadnjih dveh letih sam že izvajal geodetske storitve v skupni vrednosti najmanj 100.000 EUR), saj je bila družba RSB meritve d.o.o. vpisana v sodni register v letu 2012, v letu 2012 je dosegla 62.648 EUR prihodkov. Vlagatelj še navaja, da z obrazcem 8 ni razpolagal, ker mu ga naročnik ni izročil, zato očitane kršitve brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 11. 9. 2013 vlagatelja, na podlagi prve alinee tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN, pozvala na doplačilo takse v znesku 200,00 EUR. Vlagatelj je dne 16. 9. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval dokazilo o vplačilu takse.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za obdobje 2013-2014 s tremi ponudniki, katerih ponudbe bodo glede na merila za izbiro ponudbe (najnižja cena) najugodnejše. Postopek konkretnega javnega naročila je v fazi določanja ponudnikov, s katerimi bo naročnik sklenil okvirni sporazum.

Naročnikovo ravnanje v zvezi s presojo kadrovske sposobnosti je potrebno presojati ob upoštevanju 45. člena ZJN-2. Drugi odstavek 45. člena ZJN-2 določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti na več načinov, med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila. Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo je za izkazovanje kadrovske sposobnosti v 1. točki 2.9.4. poglavja (Tehnične in kadrovske sposobnosti) določala:

»Ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila. Zagotovljene morajo biti naslednje kadrovske zmogljivosti najmanj(enakovredni varianti):

Varianta A:
- dva (2) redno zaposlena (za polni delovni čas), tehnično usposobljena za opravljanje geodetskih storitev in
- en (1) odgovorni geodet vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenija (zaposlen najmanj ¼ delovnega časa) in z veljavno geodetsko izkaznico ali

Varianta B:
- dva (2) redno zaposlena, tehnično usposobljena za opravljanje geodetskih storitev – od tega vsaj en kot odgovorni geodet vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije in z veljavno geodetsko izkaznico.

Dokazilo: izjava o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovorni za vodenje projektov in priloga: Lastni seznam tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila (OBR-7)«.

Med strankama je v obravnavanem primeru nesporno, in kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo družbe RSB meritve d.o.o, da je družba RSB meritve d.o.o v OBR-7 in njegovi prilogi kot razpoložljivi kader, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, navedla:
- B. B. – dipl . upr. org., (zaposlen za nedoločen delovni čas),
- V. S. – gimnazijski maturant (zaposlen za nedoločen delovni čas),
- L. H. – ing. geod. - odgovorni geodet in geodet z geodetsko izkaznico (zaposlena za ¼ delovnega časa za nedoločen delovni čas)
- D. M – dipl. ing. geod. - geodet z geodetsko izkaznico (podjemna pogodba).

Nadalje je med strankama nesporno, kar je potrjeno tudi z vpogledom v ponudbo družbe Geo atelje d.o.o., da je družba Geo atelje d.o.o. v OBR-7 in njegovi prilogi kot razpoložljivi kader, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, navedla:
- M. T. – inž. geod., pooblaščeni geodet, zaposlen: nedoločen čas
- MR. T. – strokovna pisarniška in terenska sodelavka, zaposlena: nedoločen čas
- občasna pomoč študentov: J. I. in V. A. (z možnostjo zaposlitve).

Na podlagi navedenega in citirane razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je družba RSB meritve d.o.o. v ponudbi izkazovala kadrovsko sposobnost po varianti A, družba Geo atelje d.o.o. pa po varianti B. Med strankama ni sporno, da družba RSB meritve d.o.o. izpolnjuje pogoj v drugi alineji variante A z navedbo L. H. ter da družba Geo atelje d.o.o. izpolnjuje kadrovski pogoj v delu, ki se nanaša na odgovornega geodeta z navedbo M. T. Med strankama pa je sporno, ali ostali navedeni kader izpolnjuje pogoj tehnične usposobljenosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je rešitev spora odvisna od razlage besedne zveze »tehnična usposobljenost za opravljanje geodetskih storitev« določene v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni pojasnil pomena sporne besedne zveze, ni določil minimalnih pogojev, ki bi izkazovali tehnično usposobljenost za opravljanje geodetskih storitev in tudi ne dokazovanja tehnične usposobljenosti za opravljanje geodetskih storitev. Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2). Zato bi razlaga razpisne dokumentacije, ki bi po poteku roka za predložitev ponudb dajala (nov) pomen obstoječim določbam razpisne dokumentacije, in bi jo naročnik skušal uveljaviti, pomenila kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. V fazi oddaje javnega naročila naročnik namreč presoja zgolj, ali ponudbena dokumentacija ustreza pogojem, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Le neizpolnjevanje zahtevanih pogojev je lahko razlog za izločitev ponudbe kot nepopolne, ne more pa naročnik izločiti ponudbe ponudnika zaradi neizpolnjevanja nezahtevanega pogoja.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da v kolikor bi naročnik zahteval, da imajo vsi predlagani kadri status geodeta z geodetsko izkaznico, bi lahko in moral to natančno določiti, kakor je to določil pri posebnem pogoju. Kot je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-043/2008, 018-029/2011, 018-031/2012).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni zakonske podlage, ki bi določala kriterije tehnične usposobljenosti za opravljanje geodetskih storitev. ZGeoD-1 v 12. členu določa, da je geodet posameznik, ki izvaja geodetske storitve, ki je pridobil geodetsko izkaznico in je vpisan v imenik geodetov. V skladu s 13. členom ZGeoD-1 se geodetska izkaznica izda posamezniku, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu prve stopnje geodetske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin in ima da ima opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev. Citirani zakonski določbi je mogoče razumeti kot minimalne pogoje za strokovno usposobljenost za izvajanje geodetskih storitev, kar pa med strankama niti ni sporno.

Po oceni Državne revizijske komisije pa ni mogoče sklepati, da citirani zakonski določbi pomenita kriterije za »tehnično usposobljenost za opravljanje geodetskih storitev« v smislu razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč poleg strokovne usposobljenosti zahteval tudi navedbo »tehnično usposobljenega kadra za opravljanje geodetskih storitev«, zato je potrebno pritrditi naročniku, da je z določitvijo kadrovskega pogoja zahteval tako strokovno kot tudi tehnično usposobljen kader, in ne le strokovno usposobljen kader. Ni logično, da bi naročnik uporabljal besedno zvezo »tehnična usposobljenost za opravljanje geodetskih storitev«, če bi želel, da pri izvedbi predmetnega naročila sodelujejo izključno geodeti. V kolikor bi naročnik zahteval za vse kadre strokovno sposobnost, potem bi bila brezpredmetna navedba naročnika, da mora eden izmed zaposlenih izpolnjevati posebni pogoj »[…] odgovorni geodet vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenija […]«. Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji v prilogi »Tarifni del cenika geodetskih storitev« navedel in točkoval tudi storitve, ki ne predstavljajo geodetskih storitev (npr. operativna in pisarniška dela – kompletiranje elaborata, kopiranje, vabilo občini na zakoličbo, pridobitev podpisnika s strani občine, vložitev zahteve za določitev hišne številke, oddaja zahtevka z elaboratom na geodetsko upravo…). Izvedba predmetnega javnega naročila obsega tudi dejavnosti, pri opravljanju katerih ni potrebna nobena posebna izobrazba, zato ni nujno, da lahko predmetno javno naročilo izvajalo zgolj strokovno usposobljeni kadri za opravljanje geodetskih storitev.

Državna revizijska komisija na podlagi navedena ugotavlja, da je v konkretnem primeru »tehnična usposobljenost za opravljanje geodetskih storitev« mogoče razumeti (tudi) kot jo razlaga naročnik in kot sta jo razumeli družbi RSB meritve d.o.o. in Geo atelje d.o.o., torej kot pomožna dela v sklopu geodetskih storitev pod nadzorom in navodilu odgovornega geodeta. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je kot pri vsaki drugi dejavnosti, pri izvajanju geodetske dejavnosti veliko pomožnega dela (npr. prenašanje naprav), katere lahko opravijo pomožni delavci oz. »tehnično usposobljeni kader za opravljanje geodetskih storitev«.

Družba RSB meritve d.o.o. je za dokazovanje kadrovske sposobnosti B. B. in S. V. predložila potrdila o udeležbi na strokovnih seminarjih, medtem ko je Geo atelje d.o.o. za MR. T. priložila program praktičnega usposabljanja, čeprav, naročnik ni zahteval nobenih dokazil o izkazovanju »tehnične usposobljenosti kadrov za opravljanje geodetskih storitev«. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil določb ZJN-2, ko je presodil, da ponudbi družb RSB meritve d.o.o. in Geo atelje d.o.o. izpolnjujeta zahtevano kadrovsko usposobljenost in je posledično označil ponudbi kot popolni.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost vlagateljevih navedb o neustreznosti obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve k odločitvi o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so neutemeljene revizijske navedbe glede uporabe ZPP v povezavi z 13. členom ZPVPJN. Ravnanje naročnika v zvezi z izdajo sklepa o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve k odločitvi o oddaji javnega naročila je potrebno presojati na podlagi 79. člena ZJN-2 in ne po ZPP, saj se (pred)revizijski postopek v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (še) ni začel.

Naročnik mora svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo (prvi odstavek 79. člena JZN-2). Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, če odločitev ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora ponudnik jasno navesti, v čem mora naročnik podati obrazložitev (tretji odstavek 79. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012), je namen obrazložitve odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Ustreznost obrazložitve je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na vse okoliščine primere.

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila navedel, da je za podpis okvirnega sporazuma za obdobje 2013 – 2014 izbral tri najugodnejše ponudnike glede na merilo najnižje ponudbene cene. Vlagatelj je v zahtevi za dodatno obrazložitev o oddaji javnega naročila zahteval obrazložitev, s kakšnim strokovno usposobljenim kadrom razpolagajo izbrani ponudniki. Naročnik je v dodatni obrazložitvi k odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da so vsi ponudniki priložili pravilno izpolnjen obrazec OBR-7 ter seznam tehničnega osebja – zaposlenih, ter navedel da v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve glede smeri strokovne izobrazbe.

Ni se mogoče strinjati z vlagateljem, da sta obrazložitvi sklepa o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve k odločitvi o oddaji javnega naročila neustrezna. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik v zadostni meri navedel razloge za svojo odločitev, pojasnil prednosti sprejete ponudbe v primerjavi z vlagateljevo ter odgovoril na vlagateljevo vprašanje v zahtevi za dodatno obrazložitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je pojasnil na podlagi česa je sprejel odločitev, s katerimi ponudniki bo sklenil okvirni sporazum. Kljub temu, da naročnik ni izrecno pojasnil, v čem so prednosti ponudb izbranih ponudnikov v razmerju do vlagatelja, to jasno izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila. Edino merilo je bila ponudbena cena, kar je tudi skladno z razpisno dokumentacijo, zato je očitno, da je prednost izbranih ponudb v primerjavi z ponudbo vlagatelja nižja ponudbena cena. Naročnik je tudi pojasnil na podlagi česa je presodil ustreznost kadrovske sposobnosti izbranih ponudnikov. Vlagateljeva pričakovanja, da bi moral naročnik še podrobneje navesti razloge za svojo odločitev, niso v skladu z namenom instituta pojasnjevanja odločitev o oddaji javnega naročila. Postopek pojasnjevanja odločitve o oddaji javnega naročila je namenjen temu, da naročnik pojasni prednosti sprejete ponudbe in morebitne pomanjkljivosti neizbrane ponudbe, ne pa zatrjevanju konkretnih kršitev in njihovemu dokazovanju, saj je to že predmet postopka pravnega varstva. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve 79. člena ZNJ-2, ko je izdal sklep o oddaji javnega naročila in dodatno obrazložitev k odločitvi o oddaji javnega naročila, saj je v zadostni meri pojasnil svojo odločitev.

Glede zatrjevanja vlagatelja, da naj družba RBS Meritve d.o.o. ne bi izpolnjevala tehnične sposobnosti določene v točki 2.9.4.3. razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija opozarja na peti odstavek 29. člena ZPVPJN. V skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v roku treh delavnih dni od prejema naročnikove odločitve opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v obrazec 8, ki je bil namenjen izkazovanju spornega pogoja. Vlagatelj ni zatrjeval, čeprav je na njemu trditveno in dokazno breme v skladu z 212. členom, v povezavi z 13. členom ZPVPJN, da spornih podatkov ni mogel pridobiti brez vpogleda. Ker pa vlagatelj ni izkazal, zakaj spornih podatkov ni mogel pridobiti že pred vložitvijo zahtevka za revizijo oz. zakaj ni domnevne kršitve uveljavljal že v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj prepozno zatrjeval očitke o nepopolnosti ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v določene v točki 2.9.4.3. razpisne dokumentacije, in se posledično do njih ni vsebinsko opredelila.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel dokazati naročnikovih kršitve v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za vplačano takso in nagrado za pooblaščenca. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 18.9.2013
Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje
- Odvetniška družba Kirm Perpar o.p., d.o.o., Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
- RSB meritve d.o.o., Roška cesta 8, 1330 Kočevje
- Geo atelje d.o.o., Reška cesta 15, 1330 Kočevje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu