018-323/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-323/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo - TeleKap", v zvezi s pritožbo vlagatelja Kron Telekom, telekomunikacijski inženiring, d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.9.2013

ODLOČILA

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa številka 4300-3/2013-69 z dne 26.8.2013.
Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 1. odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprt postopek javnega naročanja "Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo - TeleKap" Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 22.2.2013 pod številko objave JN2045/2013, 28.2.2013 pod številko objave JN2355/2013, 25.3.2013 pod številko objave JN3397/2013 ter v Uradnem listu Evropske unije dne 26.2.2013 pod številko objave 2013/S 040-064191.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 4300-3/2013-53 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) z dne 25.7.2013 oddal javno naročilo ponudniku Interexport d.o.o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za vrednost ponudbe 203.637,60 EUR z DDV. Ponudba vlagatelja z vrednostjo 283.573,20 EUR z DDV je bila po vrstnem redu glede na merilo izbire " najnižjo ceno " druga. Naročnik je v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila (med drugim) navedel: ""Vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo dolžan vplačati takso v višini 2.036,38 EUR na transakcijski račun SI56 0110 0100 0358 802, odprt pri Banki Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija,"". Vlagatelju je bila odločitev o oddaji javnega naročila vročena 8.8.2013, kot to izhaja iz vročilnice Pošte Slovenije številka RB 10366 002 2 SI.
Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj 21.8.2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal naročniku razveljavitev izpodbijane odločitve, ugotovitev popolnosti njegove ponudbe, oddajo javnega naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka. Svojemu zahtevku je priložil potrdilo o plačilu takse " izpis nalogov za vlagateljev račun pri Novi ljubljanski banki d.d., ki potrjuje, da je bil 21.8.2013 izvršen vlagateljev nalog za plačilo 3.500,00 EUR na transakcijski račun, namenjen plačilu taks predrevizijskega in revizijskega postopka.
Naročnik je s sklepom številka 4300-3/2013-69 z dne 26.8.2013 (v nadaljevanju: sklep z dne 26.8.2013) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi plačila neustrezne takse ter zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega in predrevizijskega postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila v skladu s tedaj veljavnim drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN določil višino takse za vložitev pravnega sredstva v znesku 2.036,38 EUR. Vlagatelj je naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila prejel 8.8.2013, 10.8.2013 pa je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013, v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki spreminja drugi odstavek 71. člena ZPVPJN tako, da določa, da znaša taksa za zahtevek za revizijo, kot ga je vložil vlagatelj, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost, v nadaljevanju DDV). Če bi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo do vključno 9.8.2013, bi taksa za vložitev zahtevka za revizijo znašala toliko, kot je bilo navedeno v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila. Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po začetku veljavnosti ZPVPJN-A (21.8.2013), je bil vlagatelj dolžan plačati takso v znesku 4.072,75 EUR (dva odstotka od zneska 203.637,60 EUR). Iz višine plačane takse (3.500,00 EUR) je razvidno, da je vlagatelj vedel za spremembo ZPVPJN, saj je pri plačilu takse napačno upošteval prvi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki se ne nanaša na zahtevek za revizijo v zvezi z odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Iz navedenega razloga je moral naročnik v skladu z tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči.
Zoper sklep z dne 26.8.2013 je vlagatelj 30.8.2013 vložil pritožbo, v kateri je predlagal organu, ki je izdal izpodbijani sklep, da na osnovi prvega odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) izpodbijani sklep odpravi in odloči o zahtevku za revizijo z dne 22.8.2013 ter vlagatelju vrne presežek plačane takse, v nasprotnem primeru pa zadevo na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP pošlje organu, ki je pristojen, da odloči o pritožbi. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da naj bi naročnik z izdajo sklepa z dne 26.8.2013 napačno uporabil določbe ZPVPJN-A, zaradi česar je sklep z dne 26.8.2013 nezakonit in ga je potrebno odpraviti. Določbe ZPVPJN-A, ki se nanašajo na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN in veljajo od 10.8.2013, za obravnavani postopek javnega naročanja naj ne bi veljale, saj ZPVPJN-A v prvem odstavku 14. člena (prehodne določbe) določa, da se predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, konča po dosedanjih predpisih. Določitev višine takse v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila je bila zakonita in ustrezna v smislu tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN. Preplačilo takse ne pomeni neustreznega plačila takse, temveč da Ministrstvo za finance od dneva, ko je bil znesek 3.500,00 EUR nakazan na njihov račun, nezakonito razpolaga s presežkom denarja. Tretji odstavek 72. člena ZPVPJN sicer nalaga Državni revizijski komisiji obveznost, da v primeru "napačno plačane višine sodne takse" naloži ministrstvu, ki je pristojno za finance, vračilo preveč plačane takse, vendar vlagatelj že v pritožbi opozarja naročnika, da je odgovornost za nezakonito razpolaganje na njegovi strani, in da vlagatelj glede na določbe prvega odstavka 72. člena ZPVPJN ne more uveljavljati vračila, saj niso podani razlogi, ki so navedeni v prvi in drugi alineji.
Naročnik je 4.9.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je spor glede tega, ali je vlagatelj plačal ustrezno takso za (pred)revizijski postopek. Pravni vprašanji, ki se pri tem pojavljata, sta, ali je potrebno v obravnavanem primeru - upoštevaje, da je po izdaji naročnikove odločitve o oddaji naročila in pred vložitvijo vlagateljevega zahtevka za revizijo stopila v veljavo novela ZPVPJN-A " za odmero višine takse za (pred)revizijski postopek uporabiti ZPVPJN ali ZPVPJN-A in v tem, ali je naročnik upravičeno zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi plačila neustrezne takse po ZPVPJN-A, upoštevaje, da je naročnik višino takse v pravnem pouku svoje odločitve o oddaji naročila odmeril po ZPVPJN pred uveljavitvijo ZPVPJN-A.
ZPVPJN je pred ZPVPJN-A, ki je stopil v veljavo 10.8.2013, v prvem odstavku 71. člena (med drugim) določal, da znaša višina takse za zahtevek za revizijo, če se nanaša na odločitev o oddaji naročila, en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo. Z ZPVPJN-A, ki je stopil v veljavo 10.8.2013, sta se (med drugim) prvi in drugi odstavek 71. člena spremenila tako, da sedaj drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v ostalih primerih (kot je tudi ta " zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila) dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z DDV) za javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Predpisana višina takse je bila torej pred uveljavitvijo ZPVPJN-A za obravnavani primer en odstotek od vrednosti izbrane ponudbe z DDV, z ZPVPJN-A pa se je taksa povišala na dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV. Za obravnavani primer pomeni vrednost izbrane ponudbe in cena najugodnejše popolne ponudbe eno in isto, saj je bila z odločitvijo o oddaji naročila po merilu najnižje cene izbrana ponudba izbranega ponudnika, ki jo je naročnik ocenil kot popolno. Višina takse se tako po spremembi ZPVPJN kot tudi pred spremembo računa od iste vrednosti, namreč od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika (z DDV) v znesku 203.637,60 EUR. Tako bi znašala višina takse po ZPVPJN 2.036,376 EUR, po ZPVPJN-A pa 4.072,752 EUR.
Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN-A ("Prehodne in končna določba") določa, da se predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih, kar mutatis mutandis pomeni, da se predrevizijski postopek, ki se je začel po uveljavitvi tega zakona, vodi po ZPVPJN-A. Predrevizijski postopek se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, kar je mogoče razbrati iz tretjega poglavja ZPVPJN, ki je naslovljeno "Predrevizijski postopek", ter prvega člena v tem poglavju - 24. člena (ki se z ZPVPJN-A ni spreminjal), ki določa, da se zahtevek za revizijo vloži pisno neposredno pri naročniku.
Vlagatelj je svoj zahtevek za revizijo naročniku poslal priporočeno po pošti 21.8.2013, kar je razvidno iz nalepke Pošte Slovenije z oznako AR ter oznako datuma na kuverti, v kateri je bil naročniku poslan zahtevek za revizijo. Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil tudi Izpis nalogov za svoj račun št. SI56 0206 8001 9322 337 pri Novi ljubljanski banki d.d. z dne 21.8.2013, ki izkazuje, da je bil vlagateljev nalog za plačilo 3.500,00 EUR za namen "Pl. Takse Minist.za zdravje" na račun Ministrstva za finance št. SI56 0110 0100 0358 802 izvršen dne 21.8.2013.
Vlagateljev zahtevek za revizijo je bil torej vložen 21.8.2013, po tem, ko je že stopil v veljavo ZPVPJN-A. Ustreznost višine takse, plačane s strani vlagatelja zahtevka za revizijo, je torej potrebno presojati po ZPVPJN-A, kar pomeni, da je ustrezna višina takse znašala 4.072,752 EUR. Vlagatelj je plačal takso v znesku 3.500,00 EUR, kar pomeni, da plačana taksa ni bila ustrezna določbam ZPVPJN-A.
Navedeno je po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil tudi naročnik, kar izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 26.8.2013. Tretji odstavek 26. člena ZPVPJN (med drugim) določa, da če naročnik ugotovi, da ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
Ni torej moč pritrditi navedbam vlagatelja v tem, da je njegovo plačilo 3.500,00 EUR z dne 21.8.2013 predstavljalo preplačilo ustrezne takse po ZPVPJN, temveč je bilo plačilo takse glede na ob vložitvi revizijskega zahtevka veljavni ZPVPJN-A prenizko. Postavi pa se vprašanje, ali je vlagatelja upravičeno doletela sankcija zavrženja zahtevka za revizijo skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN. Prvi odstavek 79. člena ZJN-2 namreč (med drugim) nalaga naročniku, da v odločitvi o oddaji javnega naročila navede tudi višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja kot del pravnega pouka. Naročnik je v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila navedel (med drugim), da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo dolžan vplačati takso v višini 2.036,38 EUR. Pravni pouk je v tem pogledu skladen s takrat veljavnim ZPVPJN pred spremembo ZPVPJN-A. Razlika v znesku 0,004 EUR med s strani Državne revizijske komisije izračunano takso v znesku 2.036,376 EUR in s strani naročnika določeno takso v znesku 2.036,38 EUR je posledica zaokroževanja in zaradi svoje majhnosti ni relevantna.
Vlagatelj je bil torej dolžan plačati takso po ZPVPJN-A, ki je že veljal v času vložitve zahtevka za revizijo, obenem pa več ni mogel dostopati do pravnega varstva pod pogoji (glede višine takse), navedenimi v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila, ki sicer ni bil napačen, ni pa več zadoščal spremenjenim določbam 71. člena ZPVPJN-A ter drugega odstavka 15. člena ZPVPJN glede plačila ustrezne takse, in se torej na tak pravni pouk več ni mogel zanašati. Višino takse bi torej moral določiti sam, čeprav mu ZPVPJN takšne dolžnosti ne nalaga. Nasprotno, ZPVPJN je v četrtem odstavku 71. člena (pred in po uveljavitvi ZPVPJN-A) določal, da višino takse v posameznem primeru določi naročnik.
Vlagatelj se je tako znašel v položaju, ki po pogojih ni enak položaju drugih vlagateljev, ki vlagajo zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN-A in jim je naročnik poslal odločitev o oddaji javnega naročila po uveljavitvi ZPVPJN-A s pravnim poukom, ki je skladen z določbami ZPVPJN-A.
Načelo dostopnosti iz 10. člena ZPVPJN določa, da mora biti vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
Po mnenju, ki ga je Državna revizijska komisija že zavzela v zadevah številka 018-319/2013 ter 018-320/2013, je potrebno v takem primeru presojati, ali je vlagatelj izkazal vsaj ravnanje, ki je bilo določeno v pravnem pouku obvestila, s katerim je naročnik ponudnike obvestil o odločitvi o oddaji javnega naročila. V kolikor je temu tako, vlagatelja ne bi smelo doleteti takojšnje zavrženje zahtevka za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, saj bi bil v nasprotnem primeru (brez utemeljenega razloga) v slabšem položaju kot ostali vlagatelji, ki vlagajo zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN-A in jim je naročnik poslal odločitev o oddaji javnega naročila po uveljavitvi ZPVPJN-A.
Ni moč spregledati, da je vlagatelj s tem, ko je plačal takso v znesku 3.500,00 EUR, ravnal vsaj v skladu s pravnim poukom iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ki je takso določal v znesku 2.036,38 EUR. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da v skladu s prej navedenimi izhodišči vlagatelja ne bi smela doleteti takojšnja sankcija zavrženja zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ker je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikov sklep z dne 26.8.2013.
Državna revizijska komisija je, skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN, odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12. 9. 2013

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Kron Telekom, telekomunikacijski inženiring, d.o.o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu