018-276/2013 Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

Številka: 018-276/2013-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Določitev optimalne višine izklicnih cen za izvedbo elektronske dražbe za podelitev radijskih frekvenc v 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz frekvenčnih pasovih", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Cesta v Kleče 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 8. 2013

ODLOČILA

Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 17.6.2013 se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je izvajal odprti postopek javnega naročanja "Določitev optimalne višine izklicnih cen za izvedbo elektronske dražbe za podelitev radijskih frekvenc v 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz frekvenčnih pasovih". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 17.4.2013 pod številko objave JN4401/2013 ter v Uradnem listu Evropske unije dne 19.4.2013 pod številko objave 2013/S 077-129882.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. 4301-9/2013/26 z dne 10.6.2013 obvestil ponudnike, da je kot ekonomsko najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika DotEcon Ltd (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za končno ponudbeno vrednost 63.288,00 EUR brez DDV; ponudba izbranega ponudnika je bila na podlagi naročnikovih kriterijev ocenjena s 76,5 točke, ponudba vlagatelja pa s 66,9 točke.
Naročnik je od vlagatelja dne 17.6.2013 prejel dopis z naslovom "Revizija" (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013). V dopisu je vlagatelj navedel, da vlaga zahtevek za revizijo javnega naročila ter da bi "revizija postopka" s strani vlagatelja vsebovala evaluacijo referenc vseh ponudnikov; dokazov o kršitvah nima na voljo. Vlagatelj je imenoval pooblaščenko, ki naj bi revizijo opravila, ter prosil naročnika za termin "revizije". Priložil je tudi potrdilo o plačilu takse.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 obravnaval kot zahtevek za revizijo po 2. in 3. poglavju ZPVPJN, ter ga s Pozivom k dopolnitvi zahtevka za revizijo št. 4301-9/2013/44 z dne 18.6.2013 pozval na dopolnitev v skladu s 4. odstavkom 26. člena ZPVPJN. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 namreč naj ne bi vseboval vseh obveznih sestavin po 1. odstavku 15. člena ZPVPJN, in sicer podatkov o kontaktni osebi vlagatelja, navedb o očitanih kršitvah ter o dejstvih in dokazih, s katerimi se te kršitve dokazujejo.

Naročnik je od vlagatelja dne 21.6.2013 prejel dopis "Zahtevek za revizijo" (v nadaljevanju: dopolnitev z dne 21.6.2013), v katerem je vlagatelj navedel, da v postopku "revizije" zahteva pregled in ponovno evaluacijo referenc vseh ponudnikov; ker je bila evaluacija izvedena interno s strani naročnika, vlagatelj nima na voljo dokazov o kršitvah. Od naročnika je zahteval ponovno preveritev razpisne dokumentacije in mnenje, ali bi ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo in ob izvedbi zahtevanih postopkov morda sprejel drugačno odločitev.

Dne 26.6.2013 je naročnik sprejel sklep št. 4301-9/2013/56, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 v skladu z 4. odstavkom 26. člena ZPVPJN zato, ker vlagatelj zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 do izteka roka za dopolnitev ni ustrezno dopolnil z navedbami kršitev naročnika v skladu s pozivom naročnika z dne 18.6.2013.

Dne 3.7.2013 je vlagatelj vložil pritožbo zoper sklep naročnika št. 4301-9/2013/56 z dne 26.6.2013, s katero je predlagal razveljavitev le-tega. Navedel je, da je z zahtevkom za revizijo zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo o postopku javnega naročanja, kar je naročnik tudi razumel, a mu je omogočil vpogled šele 1.7.2013 " torej po poteku roka za dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013; svojega zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 ni mogel dopolniti z navedbami o kršitvah, ker mu naročnik pravočasno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, s čimer je posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva. Navedel je še, da je ob vpogledu v dokumentacijo ugotovil celo vrsto kršitev pri izbiri najugodnejše ponudbe, ter napovedal, da bo v petih dneh od dneva vpogleda dopolnil svoj zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 z navedbami naročnikovih kršitev ter dokazov zanje.

Naročnik je dne 5.7.2013 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN odstopil pritožbo skupaj z dokumentacijo o postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-240/2013-2 z dne 17.7.2013 pritožbi vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila sklep naročnika št. 4301-9/2013/56 z dne 26.6.2013 ter naročniku naložila, da mora ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk odločiti meritorno skladno s 1.odst. 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je vlagatelj navedel razloge, zakaj dejstev in dokazov v vloženem zahtevku za revizijo ni mogel navesti, s čimer je izkazal izpolnjevanje procesnih predpostavk za meritorno presojo vloženega zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 4301-9/2013/65 z dne 22.7.2013 vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je vlagatelju dne 1.7.2013 omogočil vpogled v dokumentacijo, da pa vlagatelj svojim napovedim navkljub zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 ni dopolnil z novimi navedbami o kršitvah, dejstvih in dokazih; naročnik je ponovno pregledal vse reference ponudnikov in ugotovil, da je bilo ocenjevanje prejetih ponudb zakonito, ter da drugačne odločitve ne bi mogel sprejeti; skladno s pravili o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) je moral zato vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 zavrniti.

Izbrani ponudnik se na navedbe vlagatelja ni odzval.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa z dne 5. 8. 2013 odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ob vpogledu v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 ter dopolnitev z dne 21.6.2013 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni podal nobenih trditev glede kršitev v postopku javnega naročanja, storjenih s strani naročnika (razen skopih navedb o tem, da navedb o kršitvah ne more podati zato, ker ni imel možnosti vpogledati v naročnikovo dokumentacijo); predložil tudi ni nobenih dokazov.

V svoji pritožbi z dne 3.7.2013 je vlagatelj sicer navajal, da svojega zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 ni mogel dopolniti z navedbami o kršitvah, ker mu naročnik pravočasno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, s čimer naj bi posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva. V isti pritožbi pa je vlagatelj navedel tudi, da mu je naročnik dne 1.7.2013 omogočil vpogled v naročnikovo dokumentacijo, ter da je pri tem ugotovil celo vrsto kršitev pri izbiri najugodnejše ponudbe, ki jih bo uveljavljal s pripravljalno vlogo v revizijskem postopku.

Tekom predrevizijskega postopka je naročnik torej po navedbah vlagatelja kršitve vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo postopka javnega naročanja odpravil brez posredovanja Državne revizijske komisije, saj mu je dne 1.7.2013 omogočil vpogled v naročnikovo dokumentacijo; kljub temu pa vlagatelj do izteka zakonskega roka 5 delovnih dni od dneva vpogleda (5. odstavek 31. člen ZPVPJN), torej do 8.7.2013, svojega zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 ni ustrezno dopolnil. Celo več, iz obrazložitve naročnikovega sklepa št. 4301-9/2013/65 z dne 22.7.2013 izhaja, da je naročnik na vlagateljevo dopolnitev čakal vse do izdaje sklepa dne 22.7.2013, vendar ta ni prišla.

Z dopisom z dne 21.8.2013 je vlagatelj obvestil Državno revizijsko komisijo, da je naročnikov sklep št. 4301-9/2013/65 z dne 22.7.2013 prejel dne 30.7.2013. Kljub temu pa tudi Državna revizijska komisija ves čas teka revizijskega postopka od vlagatelja ni prejela napovedanih dopolnitev revizijskega zahtevka, torej je bilo potrebno odločiti o utemeljenosti revizijskega zahtevka zgolj na podlagi navedb iz vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 17.6.2013 ter dopolnitve z dne 21.6.2013.

Kot je bilo že pojasnjeno, je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navajal zgolj to, da ne more podati navedb o naročnikovih kršitvah in dokazov zanje, ker še ni imel možnosti vpogleda v naročnikovo dokumentacijo; ker je bil tekom predrevizijskega postopka vlagatelju omogočen vpogled v naročnikovo dokumentacijo, se Državna revizijska komisija z temi navedbami nadalje ni ukvarjala. Drugih očitanih kršitev vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo z dne 17.6.2013 (niti v dopolnitvi z dne 21.6.2013 ali kasnejši dopolnitvi) ni zatrjeval. Preostale so vlagateljeve trditve o "celi vrsti kršitev pri izbiri najugodnejše ponudbe" iz vlagateljeve pritožbe z dne 3.7.2013, ki jih Državna revizijska komisija sicer ne bi smela upoštevati kot del revizijskih navedb vlagatelja, ker gre po določbah ZPVPJN za dva povsem ločena postopka s pravnimi sredstvi. Ne glede na to pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te navedbe vlagatelja popolnoma pavšalne in nekonkretizirane, in kot take niso sposobne obravnave.

Ker Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 38. člena ZPVPJN odloča v mejah, začrtanih z vlagateljevim zahtevkom za revizijo, morebitnih kršitev s strani naročnika po uradni dolžnosti ne more ugotavljati.

Vlagatelj mora, skladno z določili 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, v zahtevku za revizijo navesti tako očitane kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) ponudi tudi ustrezne dokaze.

Temu bremenu vlagatelj ni zadostil, saj ni zmogel navedb o kršitvah, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija ugotovila, da bi naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo sprejel drugačno odločitev ali navedb o tem, da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila niti navedb od drugih hujših kršitvah ZJN-2 ali ZPVPJN, zato je morala Državna revizijska komisija na podlagi določil 1. alineje 1. odstavka ter 3. točke 2. odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.6.2013 kot neutemeljen zavrniti.

Vlagatelj povračila stroškov ni zahteval.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


V Ljubljani, 27. 8. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, Ljubljana
- PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, Ljubljana
- DotEcon Ltd, 17 Welbeck Street, London W1G 9XJ, Velika Britanija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu