018-275/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-275/2013-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota od km 1+200 do km 3+920" na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju naročnik), dne 26.8.2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila številka 43001-196/2012/52 412 z dne 17.6.2013.

2. Vlagateljevemu zahtevku za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 11.000,40 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.12.2012 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN765/2013, objavil obvestilo o javnem naročilu "Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota od km 1+200 do km 3+920". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno tudi v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo številka 2013/S 019-27983.

Naročnik je dne 17.6.2013 sprejel dokument "Odločitev o oddaji naročila številka 43001-196/2012/52 412" (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik prejel dve popolni ponudbi, ter, da se predmetno javno naročilo na podlagi nižje ponudbene cene odda ponudniku MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, na strani izbranega ponudnika nastopa konzorcij v sestavi MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: vodilni partner), Integral Inženjering a.d., Omladinska 44, Laktaši, Gradis BP, Maribor, d.o.o., Lavričeva ulica 3, 2000 Maribor in Franci Sagadin s.p., Novake 22, 2319 Poljčane.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija primarno zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, podredno, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v celoti ter dovoli dodatni rok za dopolnitev revizijskega zahtevka. V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva še povrnitev vseh stroškov, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da ponudbeni predračun izbranega ponudnika vsebuje računske napake v višini 35.511,16 EUR. Vezano na ugotovljeno računsko napako je ponudnik predložil menico z menično izjavo v neustreznem znesku. V odločitvi o oddaji naročila bi morali biti navedeni vsi ponudniki v okviru skupne ponudbe in ne zgolj vodilni partner. Vodilni partner ni prevzel nobenih del iz popisa del, kar je v nasprotju z razpisno dokumentacijo in 15. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2). Poročila o pregledu in oceni ponudb niso podpisali vsi člani komisije. Naročnik je postopek dopolnjevanja vodil v nasprotju z zakonom. Pojasnila in dopolnitve k ponudbi so bile predložene po roku. Vodilni partner v skupni ponudbi je bil v obrtni register vpisan po dnevu oddaje ponudbe. Referenčni potrdili za odgovornega vodjo del B. F. naj bi bili neustrezni, referenci za odgovornega vodjo gradbišča M. B. pa "neresnični".

Podredno vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Onemogočen mu je bil vpogled v konzorcijsko pogodbo, podjemne pogodbe, dokazila o izvedbi referenčnih del Integral Inženjering, a.d., registracijo Integral Inženjeringa, a.d., dokazila, da imajo vsi skupni ponudniki poravnane obveznosti do podizvajalcev in dokazila, da vsi skupni ponudniki na dan oddaje ponudbe nimajo blokiranega transakcijskega računa več kot 30 dni zapored.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 11.7.2013 opredelil do navedb v zahtevku za revizijo. Navaja, da računske napake ugotavlja naročnik in ne vlagatelj zahtevka za revizijo. Ponudbena vrednost zapisana v ponudbi je pravilna, zato so očitki o neustreznosti finančnih zavarovanj neutemeljeni. V konkretnem primeru je status ponudnika priznan konzorciju kot celoti, zato je lahko vrednost prevzetih del člana konzorcija enako nič. Naročnik zahteve po obrtnem dovoljenju ni opredelil kot obvezen pogoj. Reference so ustrezne. Vsi dokumenti, v katere je bil vlagatelju onemogočen vpogled, vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Naročnik je s Sklepom številka 43001-196/2012/63 z dne 24.7.2013 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevek za povrnitev stroškov. V obrazložitvi navaja, da iz zakona izhaja, da ima naročnik diskrecijsko pravico, da se sam odloči, kdaj bo računsko napako odpravil. Navaja, da računskih napak v postopku analize ni opazil, ponudnika sta imela možnost opozoriti naročnika na napako in predlagati odpravo napake. Ponudnik sam ne more več popravljati napak. Nadalje navaja, da je v predrevizijskem postopku ponovno izvedel računsko kontrolo in odkril računske napake tako pri izbranem ponudniku, kot pri vlagatelju. Pri tem je ugotovil, da odprava računskih napak ne vpliva na spremembo vrstnega reda ponudnikov glede na merilo najnižje cene. Menica z menično izjavo je v ustrezni višini, saj predstavlja 3% ponudbene vrednosti. Navedba vodilnega partnerja in ne navedba vseh skupnih ponudnikov v odločitvi o oddaji naročila je kvečjemu procesna kršitev, ki ne bi vodila k vsebinsko drugačni odločitvi. Dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudbe je potekalo skladno z zakonom. Zakonodaja dopušča svobodno združevanje gospodarskih subjektov, zato je lahko količina del enaka nič. Poročilo o oceni in pregledu ponudb je podpisala večina članov komisije. V razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudnik razpolaga z obrtnim dovoljenjem. Reference za g. B.F. in g. M.B. so ustrezne, prav tako dokazila o referenčnih delih za gospodarske subjekte. Vlagatelju ni omogočil vpogled le v del ponudbene dokumentacije, ki predstavlja poslovno skrivnost ali osebne podatke.

Naročnik je z vlogo z dne 1.8.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5.8.2013 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah in navaja, da je ob naročnikovem tolmačenju odprave računske napake lahko kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, ki se glede na merila ob odpravi računske napake ne bi mogel uvrstiti na prvo mesto.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, po merilu najnižje cene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je pri izbranem ponudniku v dokumentu "Popis del s predračunom" prišlo do napake pri izračunu ponudbene cene, ki naj bi bila posledica računske napake. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku napake ni ugotovil, pač pa je to, kot navaja v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ugotovil šele ob obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, naročnik izbranega ponudnika ni niti obvestil o ugotovljeni računski napaki, pač pa je v sklepu o zavrniti zahtevka zgolj sam izračunal (domnevno pravilno) ceno ponudbe izbranega ponudnika. Iz odločitve o oddaji javnega naročila tako izhaja, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za ponudbeno vrednost 7.732.329,06 EUR z DDV, medtem ko v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik ugotavlja, da znaša vrednost ponudbe izbranega ponudnika brez DDV 6.476.724,23 EUR (z 20 % DDV pa tako 7.772.069,08 EUR)

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo o oddaji javnega naročila ponudbo izbranega ponudnika sprejel brez, da bi ugotovil njeno dejansko ponudbeno ceno, oziroma da je ponudbo izbranega ponudnika sprejel po ponudbeni ceni, ki v tej ponudbi (upoštevajoč nesporne računske napake) dejansko sploh ni bila ponujena. Takšno (neustrezno) ugotovljeno ponudbeno ceno pa je naročnik uporabil tudi kot osnovo za uporabo merila za izbor najugodnejše ponudbe, tj. merila najnižje cene, s čemer je to merilo neustrezno uporabil (peti odstavek 48. člena ZJN-2). Ob tem gre pripomniti še, da iz sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, izhaja, da je naročnik tekom predrevizijskega postopka računske napake ugotovil tudi v vlagateljevi ponudbi. Iz navedenega izhaja, da je naročnik presojo ugodnosti obeh prispelih ponudb ob izdaji izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila izvedel na podlagi neustrezno ugotovljenih ponudbenih cen.

Dodatno je potrebno izpostaviti, da iz določil četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 izhaja, da lahko izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. ZJN-2 torej za odpravo računskih napak v ponudbi zahteva soglasje ponudnika, ki je ponudbo podal, kar je skladno s samo naravo ponudbe. Ponudba je namreč (upoštevaje 22. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in spremembe; v nadaljevanju OZ) določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Če bi bilo naročniku dopuščeno, da sam izvede odpravo računskih napak in na ta način sam določi "pravilno" ponudbeno ceno neke ponudbe, bi mu bilo s tem dejansko dopuščeno, da spreminja ponudbo nekega ponudnika glede njenih bistvenih sestavin v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ, kar bi po svoji vsebini pravzaprav pomenilo zavrnitev ponudbe takšnega ponudnika in novo ponudbo s strani naročnika. To pa bi bilo v nasprotju z ureditvijo postopka javnega naročanja po odprtem postopku v ZJN-2.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je treba zahtevku za revizijo vlagatelja ugoditi, saj že ugotovljene kršitve terjajo razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Ostalih revizijskih očitkov Državna revizijska komisija ni presojala, saj to ne bi več vplivalo na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da razčisti dejansko stanje glede ponudbenih cen v prispelih ponudbah (računske napake), ravna v skladu z možnostmi, ki mu jih dovoljujejo določbe ZJN-2, ter šele nato sprejme odločitev o oddaji javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 10.000,00 EUR, stroške za odvetniško nagrado za postopek z revizijo v višini 1.400,00 EUR, pavšalne stroške v višini 20,00 EUR ter DDV.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.000,00 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV, vse skupaj v znesku 11.000,40 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 11.000,40 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26.8.2013
predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19,1000 Ljubljana,
- MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu