018-251/2013 Nacionalni inštitut za biologijo

Številka: 018-251/2013-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo projektne dokumentacije za Novi center NIB " projektiranje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo, projekta tehnološke in pohištvene opreme, z upoštevanjem načela trajnostnega razvoja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 9. 8. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 20. 2. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1869/2013, in 22. 2. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 038-060082) z dokumentom "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 638/2013 z dne 31. 5. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika ELEA iC, d. o. o., Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 6. 2013 in predlagal njeno razveljavitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" Je predložil ponudbo v višini 360.000 eurov brez DDV oziroma 432.000 eurov z DDV, ki ji je naročnik dodelil največ točk po merilih, in sicer 84,4, vendar jo je izločil, ker naj bi presegala njegova zagotovljena stredstva,
" naročnikova odločitev, da izloči vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo, temelji na ocenjeni vrednosti 320.000 eurov in ne na višini zagotovljenih sredstev,
" iz dokumentacije ne izhaja, da je višina zagotovljenih sredstev naročnika enaka ocenjeni vrednosti javnega naročila,
" iz Programa dela za leto 2013 izhaja, da naročnik za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja planira sredstva v višini 350.000 eurov, od tega od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 220.000 eurov in lastna amortizacijska sredstva v višini 130.000 eurov,
" iz naročnikovega finančnega načrta, ki je del Programa dela za leto 2013, izhaja, da je imel naročnik v letu 2012 amortizacijo osnovnih sredstev v višini 508.302 eurov in da v letu 2013 planira amortizacijo v višini 462.636 eurov, ki, čeprav so ta sredstva v bilanci navedena kot strošek, pomenijo razpoložljiva sredstva za investicije,
" naročnik v nobenem od svojih dokumentov ne opredeljuje višine sredstev za financiranje javnega naročila, ki bi bilo pridobljeno iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007"2013, čeprav v vseh dokumentih navaja ravno to financiranje, ki ni zagotovljeno,
" iz vseh teh dokumentov izhaja, da naročnik dejansko nima razpoložljivih sredstev za izvedbo tega javnega naročila in si je celo pridržal pravico, da pogodbe z izbranim ponudnikom ne sklene, če financiranje po pristojnem ministrstvu oziroma iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007"2013 ne bo realizirano,
" naročnik je znesek ocenjene vrednosti 320.000 eurov očitno določil prvič šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, ta določitev vrednosti pa je arbitrarna, saj iz vseh razpoložljivih dokumentov izhaja, da to ne more biti znesek ocenjene vrednosti,
" nezakonita je določitev zagotovljenih sredstev, ko se naročnik zanaša na ustna zagotovila ministrstva, saj taka določitev vrednosti nima opore ne v naročnikovih dokumentih ne v dokumentih financerjev,
" naročnik ni upošteval, da petega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj se preverjanje nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42."47. člena ZJN-2, ne pa na tudi sprejemljivosti ponudbe,
" naročnik je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, kar kaže na to, da vlagateljeve ponudbe ni štel za nesprejemljivo, temveč je nesprejemljivost ugotovil šele v poročilu strokovne komisije oziroma v odločitvi o oddaji javnega naročila, to pa kaže na arbitrarno odločanje naročnika,
" je 12. 6. 2013 od naročnika prejel elektronsko sporočilo, s ta naročnik obvešča, da nima lastnih sredstev, s katerimi bi v celoti financiral izdelavo projektne dokumentacije in da bo moral od izvedbe na odstopiti, nato pa je 13. 6. 2013 prejel še elektronsko sporočilo, da potekajo intenzivna prizadevanja in pogovori, da bi se preprečilo črtanje proračunskih sredstev, namenjenih sofinanciranju predmeta investicije, zato je bilo sporočilo z dne 12. 6. 2013 preuranjeno, obe sporočili pa kažeta na to, da naročnik višino razpoložljivih sredstev še nadalje prilagaja trenutni situaciji in po roku za predložitev ponudb ravna arbitrarno in v korist izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 732/2013 z dne 5. 7. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" je ocenjeno vrednost določil v višini 320.000 eurov in se odločil za izvedbo pravilnega postopka ter objavil obvestilo o javnem naročilu,
" je "Novi center NIB" njegova načrtovana investicija, za katero je pristojno ministrstvo v letu 2011 potrdilo Dokument o identifikaciji investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP),
" večino sredstev za financiranje investicije naj bi prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, vendar po pridobitvi gradbenega dovoljenja, naročnik pa sam nima sredstev, da bi financiral izdelavo projektne dokumentacije, potrebne za njegovo pridobitev, do leta 2013 pa od pristojnega ministrstva ni prejel nobenih zagotovil o obstoju možnosti za realizacijo investicije,
" je pristojno ministrstvo odobrilo sredstva v višini 225.000 eurov (sklep z dne 2. 4. 2013), na podlagi ustnih zagotovil z dne 21. 1. 2013 pa je sam zagotovil sredstva v višini 130.000 eurov iz amortizacije, kar je upošteval pri pripravi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila,
" je med postopkom oddaje javnega naročila imel zagotovljenih 355.000 eurov sredstev za izvedbo predmeta javnega naročila, kar ob odbitku DDV znaša 302.385 eurov,
" je načrtoval in določil zagotovljena sredstva še pred potekom roka za predložitev ponudb,
" je v odločitvi o oddaji javnega naročila pomotoma napisal vrednost zagotovljenih sredstev 320.000 eurov, vendar je kljub tej pomoti vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, kot to določa 21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zato ni kršil prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko jo je izločil,
" je od pristojnega ministrstva 29. 5. 2013 prejel pogodbo o sofinanciranju v pregled, na podlagi česar je utemeljeno sklepal, da ima zagotovljena sredstva v načrtovani višini, zato je 3. 6. 2013 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vendar je nato 7. 6. 2013 od pristojnega ministrstva prejel elektronsko sporočilo, da rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2013 predvideva zmanjšanje investicijskih sredstev in da sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za novi NIB iz proračunskih sredstev ne bo mogoče, zato je pričel postopek po petem odstavku 80. člena ZJN-2, sicer pa je že v objavljeni razpisni dokumentaciji zapisal, da je sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila odvisna od tega, ali bo pristojno ministrstvo odobrilo sredstva,
" vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, vendar je pri pregledovanju ponudb ugotovil, da je nesprejemljiva in zato nepopolna, kot to določa 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zato jo je izločil,
" ni ravnal arbitrarno, niti ni favoriziral izbranega ponudnika.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 767/2013 z dne 10. 7. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik vlagateljevi ponudbi dodelil največ točk po merilih, vendar jo je izločil kot nesprejemljivo, s čimer pa se vlagatelj ne strinja, in navaja, da je naročnik višino zagotovljenih sredstev določil šele po predložitvi ponudb in seznanitvi s ponudbenimi vrednostmi. Vlagatelj navaja, da naročnik s svojimi ravnanji favorizira izbranega ponudnika, očita pa mu tudi kršitev transparentnosti postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj torej uveljavlja kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ter temeljnih načel iz 8. in 9. člena ZJN-2, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti vlagateljevi očitki niso utemeljeni.

Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ob siceršnjem upoštevanju postopka dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 in ravnanja po drugem odstavku 41. člena ZJN-2 v primeru odprtega postopka oddaje javnega naročila (ki je postopek, po katerem naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo; točka IV.1.1 objave), izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba pa je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nesprejemljiva ponudba med drugim tista ponudba, ki presega naročnikova zagotovljena sredstva.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo (točka IV.2.1 objav; točka III.1 razpisne dokumentacije, str. 9"10), ki so ga sestavljala tri merila, po katerih je najugodnejša ponudba lahko prejela skupaj 100 točk, pri čemer je za "ponudbeno ceno brez DDV" lahko prejela največ 75 točk, po drugih dveh merilih (ki nista bistveni za odločanje o zahtevku za revizijo) pa skupaj največ 25 točk. Naročnik je nato določbe o merilih spremenil, najprej 21. 3. 2013, nato pa še 29. 3. 2013, tako da upoštevajoč vse spremembe teh določb najugodnejša ponudba lahko prejeme še vedno skupaj 100 točk, vendar upoštevajoč "ponudbeno ceno brez DDV" največ 35 točk, po drugih dveh merilih (ki nista bistveni za odločanje o zahtevku za revizijo) pa skupaj 65 točk.

Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 11. 4. 2013, je naročnik prejel ponudbe petih ponudnikov, pri čemer je bila vlagateljeva ponudba s ponudbeno ceno 360.000 eurov brez DDV oziroma 432.000 eurov z DDV najdražja. Ponudnik Plan B, d. o. o., Maribor je predložil najcenejšo ponudbo, in sicer za 199.570 eurov brez DDV oziroma 239.484 eurov z DDV, nato pa si po cenah sledijo ponudbe ponudnikov Styria arhitektura, d. o. o., Maribor za 235.950 eurov brez DDV, zmanjšana za popust 23.595 eurov brez DDV, oziroma 254.850 eurov z DDV, Elea iC, d. o. o., Ljubljana (izbrani ponudnik) za 288.000 eurov brez DDV, nato pa spremenjena za zmanjšani znesek 57.600 eurov brez DDV (kar pomeni 230.400 eurov brez DDV), oziroma 345.600 eurov z DDV pred spremembo in 276.480 eurov z DDV po spremembi ter Biro Arcus, d. o. o., Ljubljana za 328.900 eurov brez DDV oziroma 394.680 eurov z DDV. Čeprav je bila vlagateljeva ponudba najdražja in je zato po merilu "ponudbena cena brez DDV" prejela najmanj točk, je po drugih dveh merilih skupaj prejela največ točk, tako da je bila po ocenjevanju po vseh treh merilih s skupaj 84,4 točkami najugodnejša ponudba (gl. dokument "Končno poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb z odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 633/2013 z dne 30. 5. 2013). Iz dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 638/2013 z dne 31. 5. 2013 sicer ni razvidno, kako je naročnik točkoval ponudbe, je pa razvidno, da je naročnik opisal postopek pregledovanja ponudb, za vlagateljevo ponudbo pa je navedel, da "sicer izpolnjuje vse zahtevane pogoje in zahteve razpisne dokumentacije, vendar je nesprejemljiva, ker presega naročnikova zagotovljena sredstva v višini 320.000 eurov brez DDV". Naročnik je tudi za ponudbo ponudnika Biro Arcus, d. o. o., Ljubljana navedel, da je nesprejemljiva, ker presega "naročnikova zagotovljena sredstva v višini 320.000 eurov brez DDV".

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije, ki ji jo je odstopil naročnik po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN, ugotovila, da je naročnik določil ocenjeno vrednost 320.000 eurov brez DDV (gl. dokumente "Zahtevek za izvedbo JNZP (po ZJN-2C OE: Skupne službe" z dne 25. 1. 2013, "Določitev ocenjene vrednosti " priloga k zahtevku z dne 25.1.2013" z dne 25. 1. 2013 in sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 155/2013 z dne 6. 2. 2013). V dokumentu "Določitev ocenjene vrednosti " priloga k zahtevku z dne 25.1.2013" z dne 25. 1. 2013, ki ga je mogoče šteti kot dokazilo o načinu izračuna ocenjene vrednosti iz drugega odstavka 14. člena ZJN-2, je naročnik pojasnil, da je izračunal ocenjeno vrednost glede na vrednosti določene v DIIP in lastno ovrednotenje storitev projektantskega nadzora, ta seštevek pa povečal za približno 15 % in ga zaokrožil na 320.000 eurov brez DDV. Hkrati pa je naročnik pojasnil, da je ocenjena vrednost "v tesni povezavi z naročnikovimi razpoložljivimi sredstvi. Naročnik je s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) dne 21.1.2013 namreč prejel ustna zagotovila, da bodo NIB-u s strani MIZKŠ za projektno dokumentacijo ''Novega centra NIB'' namenjena sredstva v višini 225.000,00 EUR. Glede na razpoložljiva amortizacijska sredstva naročnik ocenjuje, da je ob pogoju prejema 225.000,00 EUR sredstev s strani MIZKŠ sposoben zagotoviti dodatnih 130.000 EUR lastnih sredstev, namenjenih za pokrivanje stroškov predmeta javnega naročila. To pomeni da ima naročnik na razpolago sredstva za neto vrednost JN v višini 302.385 " (ob upoštevanju odbitnega deleža DDV-ja). Glede na navedena negotova dejstva, ki se nanašajo predvsem na dodelitev oziroma višino zagotovljenih sredstev s strani MIKZŠ naročnik zaključuje, da je v razpisno dokumentacijo predmeta javnega naročila potrebno vnesti vsaj odložni pogoj, v skladu s katerim se po končanem postopki javnega naročanja ponudba z izbranim izvajalcem sklene le v primeru pridobitve (ustrezne) višine namenskih sredstev s strani MIZKŠ."

Čeprav se podatka o zagotovljenih sredstvih, kot ju je naročnik navedel v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila (tj. 302.385 eurov brez DDV) in v dokumentu "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 638/2013 z dne 31. 5. 2013 (tj. 320.000 eurov brez DDV), ne ujemata, pa sta oba zneska nižja od vrednosti vlagateljeve ponudbe. Ob tem je treba še dodati, da je naročnik tudi ponudbo ponudnika Biro Arcus, d. o. o., Ljubljana, ki je bila cenejša od vlagateljeve ponudbe, izločil zaradi nesprejemljivosti, kar pomeni, da s sporno utemeljitvijo ni izločil le vlagateljeve ponudbe, temveč tudi ponudbo nekega drugega ponudnika, s čimer je treba ugotoviti, da je naročnik enaka dejanska stanja obravnaval enako in s tem ravnal v skladu z 9. členom ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije, ki jo ji je naročnik odstopil po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN, ugotovila tudi, da so navedbe iz dokumenta "Določitev ocenjene vrednosti " priloga k zahtevku z dne 25.1.2013" z dne 25. 1. 2013 o možnosti pridobitve 225.000 eurov od pristojnega ministrstva dokazane tudi s posameznimi dokazili (npr. elektronski sporočili z dne 6. 5. 2013 in 1. 7. 2013, poslani naročniku s pristojnega ministrstva), možnost izkoristiti 130.000 eurov lastnih sredstev pa je dokazana na podlagi podatka iz dokumenta "Program dela in finančni načrt NIB za leto 2013" z dne 25. 3. 2013 (str. 23), ki je bil sprejet 3. 4. 2013 na 11. redni seji Upravnega odbora Nacionalnega inštituta za biologijo. Seštevek teh dveh zneskov znaša 355.000 eurov in je še vedno nižji od vrednosti vlagateljeve ponudbe, in sicer ne glede na to, ali ga primerjamo z vrednostjo z DDV ali brez DDV. Državna revizijska komisija po pregledu v dokumentacijo ni uspela ugotoviti, da bi naročnik znesek zagotovljenih sredstev prilagajal temu, da bi izločil vlagateljevo ponudbo zaradi nesprejemljivosti. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 638/2013 z dne 31. 5. 2013 navedel, da ima zagotovljena sredstva v višini 320.000 eurov brez DDV, kar je enak znesku ocenjene vrednosti, takega zneska zagotovljenih sredstev pa ne podpira nobeno izmed dokazil, vendar je očitno, da gre le za napačno navedbo podatka, ki pa ne vpliva na vprašanje sprejemljivosti vlagateljeve ponudbe (ta znesek je za vlagatelja celo ugodnejši od zneska 302.385 brez DDV, saj je višji), zato Državna revizijska komisija ni našla razlogov, da bi razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila. Na tak zaključek ne vplivajo elektronski sporočili z dne 12. 6. 2013 o začetku postopka odstopa od izvedbe postopka oddaje javnega naročila in z dne 13. 6. 2013 o morebitni preuranjenosti informacije iz elektronskega sporočila z dne 12. 6. 2013, saj ti elektronski sporočili (tudi glede na stanje spisa) ne dokazujejo, da bi naročnik prilagajal znesek zagotovljenih sredstev, kot to zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj je med drugim navajal, da naročnik favorizira izbranega ponudnika, vendar elektronsko sporočilo z dne 12. 6. 2013 taki trditvi nasprotuje, saj bi z odstopom od izvedbe javnega naročila (peti odstavek 80. člena ZJN-2) izbrani ponudnik, ki je predložil cenejšo ponudbo od vlagateljeve ponudbe, ne mogel izvajati javnega naročila. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz dokumenta "Program dela in finančni načrt NIB za leto 2013" z dne 25. 3. 2013 (str. 23), kjer je predstavljen "Plan investicij v letu 2013", izhaja, da je znesek 130.000 eurov označen kot "dokumentacija potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja", predmet javnega naročila pa je izdelava tudi nekaterih drugih projektov in ne le projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), pa je glede na sledljivost v dokumentaciji treba razbrati, da je znesek 130.000 eurov lastnih amortizacijskih sredstev, ki ga je naročnik predstavil že v dokumentu "Določitev ocenjene vrednosti " priloga k zahtevku z dne 25.1.2013" z dne 25. 1. 2013, tisti znesek, ki ga lahko zagotovi za predmet javnega naročila. Sporna oznaka namreč predstavlja "ekonomsko utemeljitev", ne razkriva pa celotne vsebine predmeta, ki je označena kot "izdelava projektne dokumentacije za ''Novi center NIB''". Vlagatelj pravilno opozarja, da je na str. 23 dokumenta "Program dela in finančni načrt NIB za leto 2013" z dne 25. 3. 2013 navedena vrednost 350.000 eurov z DDV (kot "planirana vrednost z DDV"), vendar je tudi ta vrednost nižja od vrednosti vlagateljeve ponudbe. Iz dokumenta "Program dela in finančni načrt NIB za leto 2013" z dne 25. 3. 2013 je razvidno, da bi pristojno ministrstvo zagotovilo 220.000 eurov, kar je celo nižji znesek, ki ga je naročnik upošteval pri določanju ocenjene vrednosti, obravnavi ponudb in ga ministrstvo navaja v elektronskih sporočilih z dne 6. 5. 2013 in 1. 7. 2013. Državna revizijska komisija na podlagi teh podatkov zato ugotavlja, da vrednosti 302.385 brez DDV, 320.000 eurov brez DDV, 350.000 z DDV in 355.000 eurov z DDV znašajo manj, kot je vrednost vlagateljeve ponudbe, zato vsakršen znesek zagotovljenih sredstev, ki bi upošteval katerokoli izmed teh vrednosti, ni tak, da bi lahko ugotovili, da je naročnik napačno ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni sprejemljiva. Vlagatelj pa tudi ne more doseči, da bi naročnik iskal dodatne finančne vire, da bi lahko vlagateljevo ponudbo obravnaval kot sprejemljivo, saj mu tega ne nalaga noben predpis.

Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem, da bi bilo naročnikovo ravnanje pri ugotavljanju popolnosti ponudb dokaz za prilagajanje zagotovljenih sredstev in odločanje v nasprotju z 9. členom ZJN-2 do vlagatelja. Čeprav je v petem odstavku 41. člena ZJN-2 določeno, da se preverjanje v odprtem postopku oddaje javnega naročila (drugi odstavek 41. člena ZJN-2) nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42."47. člena ZJN-2, vprašanje sprejemljivosti ponudbe pa ni vključeno v te člene, je naročnikova dolžnost, da ponudbo, ki ni popolna, upoštevajoč še pravila iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, izloči. Naročnik ne more izbrati ponudbe, ki bi bila nesprejemljiva (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj je taka ponudba nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato sme pri ugotavljanju popolnosti ponudb preveriti tudi sprejemljivost ponudb. Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da peti odstavek 41. člena ZJN-2 naročniku onemogoča uporabo npr. 49. člena ZJN-2, ki se nanaša na neobičajno nizke ponudbe, ali pa ugotavljati, kaj je ponudnik ponudil (37. člen ZJN-2, ki se nanaša na tehnične specifikacije, in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, kdaj je ponudba neprimerna). Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik vlagatelja sicer pozval na dopolnitev ponudbe, kot pravilno navaja vlagatelj, vendar to ne dokazuje, da je vlagateljevo ponudbo, ko je v postopku oddaje javnega naročila pregledoval ponudbe, štel za sprejemljivo. V 78. člena ZJN-2 je urejen institut dopolnitve ponudb, ki ga je naročnik v razmerju do vlagatelja očitno upošteval. Če bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna še v katerem drugem delu, kot je naročnik ugotovil glede cene, bi jo lahko izločil še s kakšno drugo utemeljitvijo.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi svoje ponudbe in s tem nezakonitosti odločitve o oddaji javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 9. 8. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
" Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana,
" IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova ulica 4, 1001 Ljubljana,
" ELEA iC, d. o. o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
" v spis zadeve, tu.