018-247/2013 Občina Radovljica

Številka: 018-247/2013-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save " 2. sklop, Izgradnja povezovalnega voda Hraše - Ledevnica", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Gradbeništvo Prestor d.o.o., Cesta na Rupo 85, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in zahtevka za revizijo ponudnika SGP Mesner d.o.o., Gradiška ulica 420, Zgornja Kungota, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 8. 2013

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

6. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save " 2. sklop, Izgradnja povezovalnega voda Hraše - Ledevnica", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 27. 3. 2013, pod št. objave JN3504/2013. Naročnik je z Obvestilom o odločitvi o oddaji naročila, št. 430-0003/2013-24 z dne 12. 6. 2013, ponudnike obvestil, da javno naročilo odda ponudniku Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo drugega vlagatelja je naročnik izločil iz postopka javnega naročanja, ker je zaradi vnosa cen na enoto na več decimalnih mest v elektronski verziji ponudbenega predračuna prišlo do napak v nekaterih postavkah v pisni verziji ponudbenega predračuna, odprava teh napak pa bi povzročila nedopustno spremembo cen na enoto. Ponudbo drugega vlagatelja je naročnik izločil tudi zaradi neustreznih referenc.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je v elektronsko verzijo ponudbenega predračuna vnesel cene na enoto na dve decimalki, četudi bi vnesel cene na več decimalnih mest, se skladno z razpisno dokumentacijo v primeru nasprotja med elektronsko in pisno verzijo predračuna upošteva pisna verzija, katero je naročnik pravilno upošteval in v tej verziji ugotovil računske napake v poglavju I. Vodovod Hraše Ledevnica, Montažni material, v nekaterih postavkah od 1 do 96. Prvi vlagatelj meni, da odprava navedenih računskih napak ne bi povzročila nedopustne spremembe cene na enoto v postavkah 97, 98 in 99, saj je kot cena na enoto (stolpec 7) v teh postavkah vnaprej določen odstotek vrednosti (od seštevka vrednosti postavk 1 do 96 v stolpcu), ta odstotek pa ves čas ostaja isti, kar pomeni, da cene na enoto v stolpcu ves čas ostajajo iste. Prvi vlagatelj navaja, da se s spremembo vrednosti seštevka postavk od 1 do 96 v stolpcu 8 spremenijo tudi vrednosti postavk 97, 98 in 99 v stolpcu 8, pri čemer gre za dve računski operaciji, seštevanje in množenje in je zato dopustno popraviti vrednosti postavk 97, 98 in 99.

Naročnik je s sklepom, št. 430-0003/2013-33 z dne 2. 7. 2013, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil. Pojasni, da je v razpisni dokumentaciji pripravil predračun v elektronski obliki, v katerega so ponudniki vnašali cene na enoto, skladno z razpisno dokumentacijo pa je bilo treba cene na enoto vnesti na dve decimalni mesti, česar prvi vlagatelj v elektronski verziji ponudbenega predračuna ni upošteval. Naročnik je glede na ugotovljeno, skladno z razpisno dokumentacijo, kot ustrezno štel pisno verzijo ponudbenega predračuna prvega vlagatelja, ki je sicer vsebovala cene na enoto na dve decimalni mesti, vendar je ob tem ugotovil računske napake pri več postavkah od 1 do 96, katerih poprave ni smel dopustiti, ker bi se s tem spremenil tudi seštevek postavk od 1 do 96, ki je bil osnova za izračun vrednosti postavk 97, 98 in 99, katerih enota mere je izražena v odstotku, posledično pa bi prišlo do nedopustne spremembe cene na enoto.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri tem, da je v postavkah 97, 98 in 99 kot cene na enoto v stolpcu 7 navajal odstotke, ki bi v primeru poprave računskih napak ostali nespremenjeni, saj bi se spremenila le vrednost navedenih postavk v stolpcu 8, ki je dovoljena. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je naročnikova obrazložitev citirana iz odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-379/2012-2, čeprav je v tem primeru šlo za drugačno dejansko stanje, ko je ponudnik v stolpec cena na enoto zapisal napačen seštevek predhodnih postavk, medtem ko je v konkretnem primeru cena na enoto določena v odstotku, ki se ob popravi računskih napak ne bi spremenil.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 8. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ključne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in po mnenju drugega vlagatelja tudi ne v celoten spis naročnika in predlaga, da se mu omogoči vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere mu vpogled ni bil omogočen. Drugi vlagatelj meni, da za varovanje podatkov v ponudbi izbranega ponudnika niso izkazani zakonski pogoji, naročniku pa očita, da je zgolj nekritično sledil oznaki podatkov za poslovno skrivnost in drugemu vlagatelju ni razkril podatkov, iz katerih bi bilo mogoče razbrati izpolnjevanje pogojev. Drugi vlagatelj dalje v zvezi z ugotovitvami naročnika o neustreznih referencah poda svoje razumevanje zahtev v razpisni dokumentaciji in meni, da so predložene reference ustrezne, glede napak v ponudbenem predračunu pa meni, da je nepomembno, na koliko decimalk je vpisal cene na enoto v elektronski verziji predračuna, saj večje število decimalk na ponudbo praktično ne vpliva, ampak le natančneje razčlenjuje ceno. Ker je enako napako ugotovil naročnik tudi v konkurenčni ponudbi, je po mnenju drugega vlagatelja očitno, da je naročnik navedeni ponudbi neenakopravno obravnaval v razmerju do ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa dva ponudnika ne moreta napraviti enake napake, razen če ju k temu ne vodijo razpisni pogoji, v konkretnem primeru elektronska verzija predračuna, saj je naročnik s formulami in oblikovanjem celic narekoval obliko vpisa cen na enoto in matematični izračun vrednosti postavk. Zato je treba po mnenju drugega vlagatelja ugotovljene napake v ponudbenem predračunu oceniti za računske napake, za katere bi naročnik moral dopustiti popravo. Drugi vlagatelj dalje navaja, da je že naročnik ugotovil, da je drugi vlagatelj v vidnem delu elektronske verzije predračuna vnesel cene na dve decimalni mesti, kar je skladno z razpisno dokumentacijo, tudi v primeru vnosa cen z več decimalkami to v ničemer ne vpliva na popolnost ponudb, saj je razpisna dokumentacija v primeru nasprotja med elektronsko in pisno verzijo predračuna predvidela upoštevanje pisne verzije. Drugi vlagatelj meni, da odprava ugotovljenih računskih napak ne bi povzročila nedopustne spremembe cene na enoto v postavkah 97, 98 in 99, saj je kot cena na enoto (stolpec 7) v teh postavkah vnaprej določen odstotek vrednosti (od seštevka vrednosti postavk 1 do 96 v stolpcu), ta odstotek pa ves čas ostaja isti, kar pomeni, da cene na enoto v stolpcu ves čas ostajajo iste. Drugi vlagatelj navaja, da se s spremembo vrednosti seštevka postavk 1 do 96 v stolpcu 8 spremenijo tudi vrednosti postavk 97, 98 in 99 v stolpcu 8, pri čemer gre za dve računski operaciji, seštevanje in množenje in je zato dopustno popraviti vrednosti postavk 97, 98 in 99.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 7. 2013 izjasnil o navedbah drugega vlagatelja, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom, št. 430-0003/2013-40 z dne 22. 7. 2013, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Najprej izpostavi vprašanje glede pravočasnosti zahtevka za revizijo, saj je mnenja, da je drugi vlagatelj uveljavljal pravico do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva. Naročnik dalje v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na vpogled, pojasni zakonske določbe in izpostavlja, da drugemu vlagatelju pravica ni bila kršena, saj mu je bil omogočen vpogled takoj naslednji dan po podani zahtevi. V nadaljevanju naročnik povzame navedbe izbranega ponudnika. V zvezi z razumevanjem zahtev po referencah naročnik meni, da kolikor so ostali ponudniki pravilno razumeli zapisane zahteve, bi to moral tudi drugi vlagatelj, glede zahtev pa je bilo podanih tudi nekaj vprašanj in je zato bilo jasno, da naročnik zahteva dve izjavi za izgradnjo/obnovo vodovodnega omrežja, od tega vsako dolžine 2.000 m in od tega 1.000 m DN 150 mm, kar je razvidno tudi iz pripravljenega obrazca referenčne izjave. V zvezi z ugotovljenimi napakami v ponudbenem predračunu drugega vlagatelja naročnik pojasni, da je v razpisni dokumentaciji pripravil preračun v elektronski verziji, v katerega so ponudniki vnašali cene na enoto v stolpec 7, zato je bila možnost oblikovanja tega stolpca na strani ponudnikov in ne, kot to navaja drugi vlagatelj, da je oblikovanje celice narekoval naročnik. Skladno z razpisno dokumentacijo je bilo treba cene na enoto vnesti na dve decimalni mesti, pri čemer se naročnik ne strinja z drugim vlagateljem v tem, da je v primeru več decimalk cena bolj natančna, saj ima tudi uradna valuta v Republiki Sloveniji dve decimalni mesti. Naročnik dalje navaja, da je ne glede na takšen vnos cen v elektronski verziji ponudbenega predračuna, skladno z razpisno dokumentacijo, kot ustrezno štel pisno verzijo ponudbenega predračuna, ki je vsebovala cene na enoto na dve decimalni mesti, vendar je zaradi tega ugotovil računske napake pri več postavkah od 1 do 96, katerih poprave ni smel dopustiti, ker bi se s tem spremenil tudi seštevek postavk od 1 do 96, ki je bil osnova za izračun vrednosti postavk 97, 98 in 99, katerih enota mere je izražena v odstotku, s tem pa bi prišlo do nedopustne spremembe cene na enoto.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri zatrjevanih kršitvah v zvezi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in izpostavlja, da naročnik na očitke odgovarja zgolj s pojasnilom, da je v celoti sledil sklepu o varovanju poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, kar je po mnenju drugega vlagatelja nedopustno. Drugi vlagatelj dalje opozarja na neutemeljenost stališča naročnika glede razumevanja referenčnih zahtev in glede spremembe cene na enoto pri postavkah 97, 98 in 99, pri čemer še izpostavlja, da je način obračuna del v pogodbi za oddajo predmetnega javnega naročila določen po dejansko izvršenih količinah in enotnih cenah, zaradi česar se bodo verjetno spreminjale tudi vrednosti navedenih postavk glede na dejansko izvršena dela.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 7. 2013 in 23. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo, združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, prvega in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, v katerem prvi vlagatelj naročniku očita napačno ugotovitev o tem, da so napake v ponudbenem predračunu prvega vlagatelja takšne narave, da se ne morejo šteti kot očitne računske napake, ki bi jih bilo mogoče popraviti.



Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev ponudbe, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je formalno nepopolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Ob tem drugi odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in spreminjanje tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od te prepovedi predstavlja tretji odstavek 78. člena ZJN-2, v skladu s katerim sme izključno naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

ZJN-2 računskih napak konkretno ne opredeljuje, je pa Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da je kot računske napake mogoče šteti napake pri osnovnih računskih operacijah (npr. pri množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju). Ni pa mogoče kot računskih napak obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega popusta, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in v seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd.

V konkretnem primeru je naročnik pri pregledu ponudbenega predračuna prvega vlagatelja, ki je bil predložen v pisni in elektronski verziji, skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije v točki 7.2 in 13.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), ugotovil, da je prvi vlagatelj v elektronski verziji predračuna, v poglavju I. Vodovod Hraše Ledevnica, Montažni material, v nekaterih postavkah, v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije v točki 13.4 navodil, vnesel cene na enoto (v stolpcu 7) na več kot dve decimalni mesti, medtem ko so v pisni verziji predračuna cene na enoto (v stolpcu 7) pravilno vpisane na dve decimalni mesti. Prvi vlagatelj navedenim ugotovitvam naročnika nasprotuje in trdi, da je tudi iz elektronske verzije predračuna razviden vpis cen na enoto na dve decimalni mesti, zaradi česar je Državna revizijska komisija vpogledala v elektronsko verzijo predračuna prvega vlagatelja in pri tem ugotovila, da so ugotovitve naročnika pravilne. Tako je npr. v postavki 1. Cevi LTŽ duktil DN 150 (26 M) v vidnem polju stolpca 7 sicer navedena cena na enoto 28,57 EUR (ki je enaka ceni na enoto v pisni verziji predračuna), vendar je v ozadju celice dejansko vpisana cena na enoto 28,572954 EUR. Enako je mogoče ugotoviti še pri nekaterih drugih postavkah istega poglavja.

Ne glede na ugotovljena neskladja vpisanih cen na enoto se naročnik in prvi vlagatelj strinjata v tem, da navedena neskladja niso sporna, saj je naročnik takšne primere vnaprej uredil v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 13.2 navodil, v kateri je navedel, da se v primeru nasprotja med elektronsko in pisno verzijo ponudbenega predračuna upošteva pisna verzija. Vendar pa je naročnik dalje ugotovil, da je zaradi vpisanih cen na enoto na več kot dve decimalni mesti v izpostavljenih delih pisne verzije predračuna prišlo do napačnega izračuna in vpisa vrednosti postavk (v stolpcu 8). Tako npr. v že navedeni postavki 1. Cevi LTŽ duktil DN 150 (26 M) vrednost postavke, ki predstavlja zmnožek vpisane cene na enoto 28,57 EUR (v stolpcu 7) in količine 26 M pravilno znaša 742,82 EUR, v pisni verziji predračuna pa je vpisana vrednost 742,90 EUR (v stolpcu 8), ki ustreza zmnožku cene na enoto 28,572954 EUR in količine 26 M, zaokroženemu na dve decimalni mesti. Enake napake je mogoče ugotoviti še pri drugih postavkah istega poglavja, v katerih je prvi vlagatelj v elektronski verziji predračuna vnesel cene na več kot dve decimalni mesti.

Glede navedenih napak se naročnik in prvi vlagatelj strinjata, da bi lahko predstavljale očitne računske napake, saj je do napake prišlo v računski operaciji množenja cene na enoto in količine, vendar pa je med strankama spor o tem, ali bi zaradi poprave navedenih računskih napak, ki bi povzročile spremembo vrednosti postavk od 1 do 96 (v stolpcu 8), prišlo do spremembe cene na enoto in posledično do nedopustne poprave očitnih računskih napak, v postavkah 97. Vijačni material, Inox vijaki matice in podložke, 98. Tesnilni material, Ploščata tesnila z jeklenim obročem in 99. Nepredviden montažni material. Navedene postavke so namreč ponudniki morali izračunati v določenem odstotku (ki ga je vnaprej določil naročnik) od seštevka vrednosti predhodnih postavk od 1 do 96 (v stolpcu 8), in sicer postavko 97 v višini 2,0 %, postavko 98 v višini 0,6 % in postavko 99 v višini 3,0 %.

Kot že navedeno, tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki dovoljuje odpravo očitnih računskih napak, predstavlja izjemo od pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oziroma ponudbeno ceno, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ob tem je treba upoštevati, da tretji odstavek 78. člena ZJN-2, v skladu s katerim je dopustno odpraviti očitno računsko napako v ponudbenem predračunu, vsebuje enako prepoved spreminjanja cene na enoto, kot je določena že v drugem odstavku istega člena. Iz navedenega izhaja, da morata biti za odpravo napake pri izračunu ponudbene cene izpolnjena dva pogoja: 1. iti mora za očitno računsko napako (napako pri osnovnih računskih operacijah), in 2. odprava napake, ki sicer vpliva na končno ponudbeno ceno, ne sme spreminjati količine in cene na enoto.

Državna revizijska komisija se v konkretnem primeru sicer strinja s prvim vlagateljem v tem, da je v izpostavljenih delih pisne verzije ponudbenega predračuna prišlo do napake pri množenju cene na enoto in količine ter posledično do napake pri seštevanju vrednosti postavk od 1 do 96. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da je naročnik predračun oblikoval tako, da je seštevek postavk od 1 do 96 predstavljal tudi podlago za izračun postavk 97, 98 in 99, zaradi česar bi sprememba seštevka vrednosti postavk od 1 do 96 dejansko povzročila spremembo cene na enoto postavk 97, 98 in 99. V tem delu ni mogoče slediti prvemu vlagatelju v tem, da je ceno na enoto predstavljal odstotek, katerega je naročnik sicer vpisal v stolpec 7 kot ceno na enoto, saj je navedeni odstotek predstavljal zgolj vnaprej določeno (in fiksno) enoto mere za izračun cene postavk 97, 98 in 99. Cena na enoto postavk 97, 98 in 99 je bila torej odvisna od ponujene vrednosti (seštevka) postavk 1 do 96, zaradi spremembe vrednosti postavk 1 do 96 pa bi se spremenila tudi cena na enoto postavk 97, 98 in 99, to pa je, ob upoštevanju tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, nedopustno. Naročnik zato v izpostavljenih delih poprave računskih napak ni smel dopustiti.

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da prvi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, ker v njegovi ponudbi ni dopustil poprave ugotovljenih napak in je posledično njegovo ponudbo, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, kot nepopolno izločil iz postopka javnega naročanja. Zato je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je dalje obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, katerega ponudbo je naročnik, poleg drugih ugotovljenih nepravilnosti, izločil iz enakega razloga kot ponudbo prvega vlagatelja. Ob tem Državna revizijska komisija glede pomislekov naročnika v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo izpostavlja, da naročnikovo prepričanje o tem, da je že v odločitvi navedel vse razloge za izbor izbranega ponudnika in zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja in zato ni bil dolžan izdati dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, nujno še ne predstavlja podlage za zaključek o tem, da je drugi vlagatelj ravnal v nasprotju s siceršnjo prepovedjo uveljavljanja pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2. Ker Državna revizijska komisija tudi ni ugotovila okoliščin, ki bi nesporno dokazovale takšno ravnanje drugega vlagatelja, je zahtevek za revizijo štela kot pravočasen in ga je vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pregledu ponudbenega predračuna drugega vlagatelja prav tako ugotovil, da je drugi vlagatelj v elektronski verziji predračuna, v poglavju I. Vodovod Hraše Ledevnica, Montažni material, v nekaterih postavkah vnesel cene na enoto (v stolpcu 7) na več kot dve decimalni mesti, medtem ko so v pisni verziji predračuna navedene cene na enoto pravilno vpisane na dve decimalni mesti. Navedene ugotovitve potrjuje tudi vpogled Državne revizijske komisije v elektronsko verzijo predračuna drugega vlagatelja, iz katere izhaja, da je npr. v postavki 1. Cevi LTŽ duktil DN 150 (26 M) v vidnem polju stolpca 7 navedena cena na enoto 26,16 EUR (ki je enaka ceni na enoto v pisni verziji predračuna), v ozadju celice pa je dejansko vpisana cena na enoto 26,163 EUR. Enako je mogoče ugotoviti še pri nekaterih drugih postavkah istega poglavja.

Med naročnikom in drugim vlagateljem ni spora o tem, da je naročnik zaradi ugotovljenih neskladij upošteval pisno verzijo predračuna. Vendar pa je naročnik dalje ugotovil, da je zaradi vpisanih cen na enoto na več kot dve decimalni mesti (v stolpcu 7) v izpostavljenih delih pisne verzije predračuna prišlo do napačnega izračuna in vpisa vrednosti postavk (v stolpcu 8), glede česar pa med strankama obstaja spor o dopustnosti odprave teh napak. Tako npr. v že navedeni postavki 1. Cevi LTŽ duktil DN 150 (26 M) vrednost postavke, ki predstavlja zmnožek vpisane cene na enoto 26,16 EUR (stolpec 7) in količine 26 M pravilno znaša 680,16 EUR, medtem ko je v pisni verziji predračuna vpisana vrednost 680,24 EUR (v stolpcu 8), ki ustreza zmnožku cene na enoto 26,163 EUR in količine 26 M, zaokroženemu na dve decimalni mesti. Tudi v tem primeru je enake napake mogoče ugotoviti še pri nekaterih drugih postavkah istega poglavja. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da večje število decimalk na ponudbo ni vplivalo, ampak le natančneje razčlenjevalo ceno, saj je prav zaradi takšnega vpisovanja cen na enoto prišlo do napačnega zmnožka vrednosti postavk. Naročnik je sicer vnaprej pripravil formule za izračun postavk, vendar bi formula izračuna v primeru, če bi drugi vlagatelj sledil zahtevi naročnika in v elektronsko verzijo predračuna vpisal cene na enoto na dve decimalni mesti, pravilno izračunala vrednost postavke. Tako pa je formula upoštevala dejansko vpisane cene na več decimalnih mest in zato v pisni verziji predračuna izračunana vrednost postavk ne ustreza zmnožku vpisane cene na enoto na dve decimalni mesti in količini. Odgovornost za navedene napake zato ni mogoče prevaliti na pripravljen obrazec predračuna in formule izračuna s strani naročnika, ne glede na dejstvo (ki ga izpostavlja drugi vlagatelj), da je enako napako storil konkurenčni ponudnik (prvi vlagatelj). Namreč, napake so takšne, da bi jih po mnenju Državne revizijske komisije drugi vlagatelj, ob ustrezno skrbnem pregledu predračuna, lahko odkril in ustrezno popravil.

Za presojo o tem, ali bi moral naročnik dopustiti odpravo ugotovljenih napak, Državna revizijska komisija, kot že navedeno v okviru presoje revizijskih očitkov prvega vlagatelja, ugotavlja, da je treba ob upoštevanju načina oblikovanja konkretnega predračuna, ki je predvideval, da seštevek postavk 1 do 96 predstavlja tudi podlago za izračun cene postavk 97, 98 in 99, ugotoviti, da bi sprememba seštevka vrednosti postavk od 1 do 96 dejansko povzročila spremembo cene na enoto postavk 97, 98 in 99, kar, upoštevaje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ni dopustno. Ob tem ni mogoče slediti drugemu vlagatelju v tem, da je ceno na enoto predstavljal odstotek, katerega je naročnik sicer vpisal v stolpec 7 kot ceno na enoto, saj je navedeni odstotek predstavljal zgolj vnaprej določeno (in fiksno) enoto mere za izračun cene postavk 97, 98 in 99, na drugačen zaključek pa ne vpliva niti dejstvo, na kakšen način je naročnik predvidel obračun izvršenih del, saj, kot že navedeno, je v konkretnem primeru ključen način izračuna postavk 97, 98 in 99, ki je v odvisnosti od seštevka postavk od 1 do 96.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da drugi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, ker v njegovi ponudbi ni dopustil poprave ugotovljenih napak in je posledično njegovo ponudbo, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, kot nepopolno izločil iz postopka javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je zato že na tej točki zaključila s presojo revizijskih očitkov drugega vlagatelja in ni obravnavala očitkov, ki se nanašajo na ostale domnevne kršitve naročnika v zvezi z ugotavljanjem nepopolnosti njegove ponudbe, saj to ne bi moglo več vplivati na položaj drugega vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija prav tako ni presojala očitanih domnevnih kršitev, ki naj bi jih storil naročnik pri opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, saj bi lahko drugi vlagatelj, skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, v zvezi z ugotavljanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika zatrjeval zgolj enake oziroma istovrstne kršitve naročnika, ki jih je drugi vlagatelj očital naročniku v zvezi z ugotavljanjem popolnosti svoje ponudbe. Ker drugi vlagatelj ni zatrjeval kršitev naročnika v povezavi s pripravljenim ponudbenim predračunom izbranega ponudnika, iz zapisnika o vpogledu (dokument, št. 430-0003/2013-27 z dne 20. 6. 2013) pa tudi ne izhaja, da drugemu vlagatelju vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika ne bi bil omogočen, Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov ni presojala.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v odločitvah o zahtevkih za revizijo prvemu vlagatelju in drugemu vlagatelju naložil povračilo stroškov priprave odločitve v višini 900,00 EUR in 22 % DDV (svetovalna ura: 30,00 EUR x 30 ur) in materialne stroške v višini 5,00 EUR (papir, poštnina) in 22 % DDV. Ker naročnik navedenih stroškov ni z ničemer izkazal, je Državna revizijska komisija že iz tega razloga njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7. 8. 2013



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica
- Odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.